Aktualne oddaje

Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor) v Dogošah so obiskali predstavniki krajevnih skupnosti Občine Šentilj. Po mnenju družbe AquaSystems je obisk predstavnikov občine priznanje visokim standardom in strokovnosti, s katero družba AquaSystems. upravlja največjo čistilno napravo na celotni trasi reke Drave.

15 predstavnikov krajevnih skupnosti Občine Šentilj se je seznanilo s potekom dela mariborske čistilne naprave. V okviru vodenega ogleda so spoznali delovanje, izkušnje ter praktične pristope, s katerimi družba AquaSystems v okviru vsakodnevnega upravljanja CČN Maribor izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije. Leon Lozar, direktor družbe AquaSystems, je izpostavil: »Obisk predstavnikov oddaljene občine razumemo kot potrditev strokovnosti našega dela pri upravljanju Čistilne naprave Maribor. Veseli nas, da je strokovnost, s katero v Mestni občini Maribor, odgovarjamo na problematiko upravljanja z odpadnimi vodami prepoznana tudi izven našega prostora. Ponosni smo, da so predstavniki krajevnih skupnosti Občine Šentilj v nas prepoznali strokovnega sogovornika.” Prednost družbe AquaSystems v slovenskem prostoru je njen dostop do najnovejših globalnih trendov in znanj ter mednarodnih izkušenj na področju ravnanja z odpadnimi vodami, ki ji je omogočen kot delu mednarodne družbe Suez. Svetnik Bojan Belna je podal svoje vtise: »Sistem deluje kot konglomerat, je skupek dobre tehnologije in dela zaposlenih.« Vsi obiskovalci pa so pohvalili urejenost okolice in skrbno vzdrževanje naprave.

Centralna čistilna naprava Maribor. Vir: Družba Aquasystems

Centralna čistilna naprava Maribor
Je največja čistilna naprava na celotni trasi reke Drave in druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Skrbi za upravljanje z odpadnimi vodami Mestne občine Maribor, občin Miklavž na Dravskem polju, Duplek in Hoče–Slivnica. V njenem prispevnem območju živi približno 136.000 prebivalcev. Letno sprejme približno 9 milijonov kubikov odpadnih voda in proizvede približno 12.000 ton odvečnega blata, ki je stranski produkt v procesu čiščenja odpadne vode. Izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije že od leta 2004, ko je Maribor kot prvo mesto v Sloveniji dobil tudi terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode, ki je v prestolnici nimajo niti v letu 2019.

Tokrat v Občinskem informatorju:

  • Občina Miklavž na Dravskem polju poskrbela za svoje dijake in študente
  • V Mariboru 35. Splavarski krst
  • V Vuzenici ob tednu mobilnosti dali poudarek varnosti otrok v cestnem prometu
  • 15- letni Jaka se je dokončno poslovil od kraja otroštva, Pesnice
  • V Selnici ob Dravi uradno odprli nova oddelka vrtca
  • Na mariborskem andraagoškem zavodu o modelu migrantskega mentrostva
  •  V občini Hoče – Slivnica priredili že tardicionalni Of road Pohorje
  • Na Muti obeležili Elvis Preasly dan

Danes v Občinskem informatorju:
1. V Botaničnem vrtu v Pivoli odprli arheološko pot in razstavo
2. Star papir za dober namen
3. V Sv. Trojici odslej tudi očesna ambulanta
4. Pesniške mažorete z dobrodelnim koncertom do novih uniform
5. V Rušah tradicionalna Ruška nedelja
6. 120 let športnega Branika
7. V Lovrencu na Pohorju obudili igre kot nekoč
8. Mariborski Boom tudi dobrodelen
9. V Zg. Hočah dobrodelni turnir v malem nogometu
10. Kmalu Evropska noč raziskovalcev, pred tem na mariborski univerzi številni preddogodki

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mestni svetniki za podaljšanje parkirnega časa
2. Bogomir Dolenc zaključuje projekt Okrog Slovenije za male viteze
3. Župani Sp. Podravja še naprej neenotni glede vodooskrbe

4. Začel se bo Festival Stare trte
5. V Rogozi obeležili Rogoško noč
6. V Dupleku priredili državno prvenstvo upokojencev v keglanju s kroglo na vrvici
7. Na Trgu Leona Štuklja praznovali z Europarkom
8. V Lovrencu na Pohorju priredili jubilejno Muzikarjado

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mestni svetniki za podaljšanje parkirnega časa
2. Bogomir Dolenc zaključuje projekt Okrog Slovenije za male viteze
3. Župani Sp. Podravja še naprej neenotni glede vodooskrbe
4. Začel se bo Festival Stare trte
5. V Rogozi obležili Rogoško noč
6. V Dupleku priredili državno prvenstvo upokojencev v keglanju s kroglo na vrvici
7. Na Trgu Leona Štuklja praznovali z Europarkom
8. V Lovrencu na Pohorju priredili jubilejno muzikarjado

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. 4. Mariborski mestni tek kljub slabemu vremenu privabil številne tekače
2. Mariborski mestni svetniki danes o podražitvi parkirnine in mestnem časopisu
3. Uporniku predali  100.000 centov
4. Ustoličenje literarne zavetnice v Sveti Trojici
5. Septembrska akcija AMZS „365 dni!“
6. V Pesnici tekmovali v kuhanju Pesniškega piskra
7. Na Mariborski koči obeležili 75. letnico požiga koče in 40 let obstoja KS Reka – Pohorje
8. V Vuzenici prikazali kmečke običaje in priredili malo ižino

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Županu obnova miklavške občinske zgradbe pomembnejša kot šola in kanalizacija
2. Vijol’čna kri za vse ljudi tradicionalno rešuje življenja
3. Odvoz embalaže od vrat do vrat
4. Zveza prijateljev mladine letos na letovanje peljala kar 1791 otrok
5. Europark pred praznovanjem 19. rojstnega dne
6. V Lovrencu na Pohorju priredili 5. Harmonikarjado
7. V Selnici ob Dravi priredili že 9. Jabolčni tek
8. V Hočah tekmovali s traktorji

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Novo šolsko leto v Selnici ob Dravi z nekaj novostmi
2. Varna pot v OŠ Franca Vuka Lešnika Slivnica
3. 4 novi oddelki mariborskih vrtcev
4. Na Ptuju znova humanitarna akcija pleskanja bolnišnic
5. V Lovrencu na Pohorju zaslužnim občanom in občankam podelili priznanja
6. V ŠC Barada pripravili sprejem za evropske prvake in podprvake
7. V Mariboru se je zaključuje 4. mednarodni kegljaški turnir
8. Street food festival drugič navduševal Mariborčane
9. V Mariboru znova rock festival Boom Maribor

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Mariboru pripravili ganljiv sprejem Timu Gajserju
2. Dan odprtih vrat Čebelarov Lovrenc
3. Poletni večer s Kingstoni, Manco in Isaacom Palma v Vuzenici
4. V Hočah zaključili s poletnim taborom
5. V Vuzenici otroci igrali nogomet, plesalci pa povabili k vpisu
6. V Lovrencu na Pohorju predstavljali naravno kozmetiko
ŠPORT:
7. NK Maribor pred povratno tekmo proti Ludogorcu
8. Kek predstavil reprezentančni seznam

Kohezijski sklad bo k celotnemu projektu obnove železniške proge med Mariborom in Šentiljem prispeval 101 milijon evrov, so sporočili iz Evropske komisije. Kot so izpostavili, podpirajo projekte, ki skrajšujejo potovalni čas ter hitrost, hkrati pa zagotavljajo večjo varnost potnikov. Celoten projekt je sicer vreden blizu 254 milijonov evrov.

V sporočilu za javnost so na komisiji izpostavili, da so pri odločitvi med drugim upoštevali projekcije zgostitve prometa na baltsko-jadranskem koridorju, katerega del je ta odsek, v prihodnjem desetletju. Obnova omenjene proge bo omogočila, da se bo število vlakov med Mariborom in Šentiljem povečalo s 67 na 84 dnevno, so dodali.

Evropska komisarska za promet Violeta Bulc je ob odločitvi sklada dejala, da bo obnova koristila tako domačinom kot turistom, ki bodo potovali hitreje in varneje. “Upam, da bo to prepričalo ljudi, da avtomobile pustijo doma in se odločijo za bolj zelen način potovanja,” je dodala komisarka. Po navedbah komisije bo prenova proge omogočila tudi krepitev tovornega prometa, kar bo imelo pozitivne učinke na delovna mesta, mednarodno trgovino in gospodarsko rast v državi.

Obnova proge je sicer del večjega projekta, ki je ocenjen na 253,7 milijona evrov.

Nadgradnja železniškega odseka Pesnica-Šentilj se končuje

Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj, ki se končuje.

Železniška postaja v Šentilju

Železniška postaja v Šentilju

Za nadgradnjo železniških postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.

Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.

Proga med Mariborom in Šentiljem je enotirna

Železniška proga Maribor-Šentilj, dolga skoraj 16 kilometrov, poteka skozi območje Slovenskih goric in pelje skozi dva predora ter ustavlja na dveh postajah in dveh postajališčih. Odsek je bil zgrajen že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom.

Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija.

V prihodnje je glede na prometne potrebe tako v Sloveniji kot Avstriji predvidena tudi izgradnja drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so za STA nedavno pojasnili, da bo odločitev o gradnji drugega tira železniške proge Maribor-Šentilj sprejeta glede na prometne potrebe in sicer tako v Sloveniji kot v Avstriji, kjer prav tako v enem delu ni drugega tira.

Nadgrajena proga bo zadoščala predvidoma do leta 2039, ko bo potreben še dodaten tir. Če se bo pokazalo, da je potreben že prej, bo to izvedljivo brez večjih zapletov, saj bodo elementi inženirskih objektov (predora, viadukta, zunajnivojska križanja cest in železnica) že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost. Tudi državni prostorski načrt za dvotirnost je že sprejet, so pojasnili.

VIR: STA

Na slovenskem železniškem omrežju je trenutno eden večjih projektov modernizacija železniške proge Maribor-Šentilj. Ta poteka v več fazah, direkcija za infrastrukturo pa je prejšnji teden odprla ponudbe za gradnjo novega odseka, ocenjenega na največ 101 milijon evrov. Prispele so tri ponudbe; oddali so jih Pomgrad, Cengiz in Strabag.

Železniška postaja v Šentilju

Železniška postaja v Šentilju

Najnižjo ponudbo v višini najvišje določene vrednosti naročila 101 milijon evrov (z DDV) je oddal domači Pomgrad v sodelovanju s Kolektor Kolingom, SŽ-ŽGP, GH-Holdingom in Gorenjsko gradbeno družbo. Turški Cengiz je dela ocenil na 117,4 milijona evrov, avstrijski Strabag pa na 136,6 milijona evrov, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil.
Kot so za STA pojasnili na direkciji za infrastrukturo, bodo prispele ponudbe na maja objavljeno javno naročilo za gradnjo novega odseka proge med Mariborom in Šentiljem zdaj pregledali, izbor izvajalca pa bo znan po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb oziroma najkasneje oktobra 2019. Rok za dokončanje del je dve leti in pol od uvedbe izvajalca v delo.

Nadgradnja proge teče v treh fazah
Nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem, ki je ocenjena na 253,7 milijona evrov, pri čemer je predvideno financiranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini okoli 100 milijonov evrov, sicer teče v več fazah. Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj. Izvajalci že izvajajo dela, ki naj bi bila končana konec avgusta letos.
Za nadgradnjo železniški postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.
Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.
Poleg naročila za gradnjo novega odseka proge Maribor-Šentilj je po navedbah direkcije v teku še javno naročilo za ureditev križanj cest z železnico na odseku železniške proge Pesnica-Šentilj, za katerega pa je ponudbo oddal en ponudnik.

železniški tiri

Predvidena izgradnja drugega tira
Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija. V prihodnje je predvidena tudi izgradnja drugega tira. Medtem ko naj bi obstoječo progo po načrtih modernizirali do konca leta 2021, je gradnja drugega tira po časovnici, ki jo na spletni strani navaja direkcija za infrastrukturo, predvidena do konca leta 2026, ko naj bi tudi nadgradili obstoječi tir za vzporeden potek obeh tirov. Skupna vrednost projekta bo s tem po stalnih cenah iz leta 2015 narasla na dobra 402 milijona evrov.

Vir: STA

Projekt RUNE (Rural Network Project) bo z 200-milijonsko investicijo v treh letih postavil širokopasovno omrežje, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočilo okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju, so povedali na današnji predstavitvi projekta v Šentilju, kjer bodo z gradnjo tudi začeli.

Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Kar je še bolj pomembno, projekt se bo izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju, kjer do sedaj ni bilo komercialnega interesa slovenskih infrastrukturnih operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč,” je, kot so sporočili iz agencije Odmev, dejal direktor družbe RUNE Enia Goran Živec.

Omrežje, ki ga bodo postavili v okviru projekta RUNE, bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. Gradnja bo trajala tri leta, položili pa bodo več kot 6000 kilometrov optičnega kabla. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji, so napovedali.

RUNE je finančno podprl Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope (Connecting Europe Broadband Fund – CEBF), v katerem je zbran kapital s poroštvi EU, med investitorji pa sta tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka.

Vir: Pixabay

Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zato leta 2016 sprejela evropsko strategijo za tako imenovano gigabitno družbo do leta 2025 ter z njo določila vizijo Evrope, v kateri razpoložljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij omogočata nadaljnji razvoj celotnega enotnega digitalnega trga,” je dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.

Župan občine Šentilj Štefan Švab je dejal, da je tovrstno omrežje za podeželske občine zelo pomembno, nimajo pa občine same dovolj denarja za tovrstne investicije.

Projekt Slovenije in Hrvaške

RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah EU. Projekt poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Primorsko-goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov. Sklad CEBF je večinski lastnik podjetja RUNE Group s sedežem v Luksemburgu, ki je 100-odstotni lastnik podjetij RUNE Enia za Slovenijo in RUNE Crow za Hrvaško.

Ministerstvo za javno upravo podpira gradnjo 

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin je spomnil na cilj Slovenije, da bi do leta 2020, 96% gospodinjstev zagotovili širokopasovni dostop do interneta, ter izrazil zadovoljstvo nad veliko finančno udeležbo zasebnih investitorjev in povečanju konkurence pri izgradnji širokopasovnega dostopa do interneta. Med drugim podpira gradnjo omrežja na območjih, kjer ni tržnega interesa. “Z našimi aktivnostmi smo v veliki meri spodbudili investicije v gradnjo širokopasovnega omrežja, ki od leta 2017 naraščajo mnogo hitreje,” je dejal Behin.

Vir: STA

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj.

Transformatorske postaje, ki bodo 1. julija brez elektrišče napetosti:

HOČE RAZVANJSKA C., SKS LEVO: med  8:30 in 11:00 uro.
JELOVEC 2, ŽAVCARJEV VRH: med  9:00 in 12:00 uro.
ZG. VELKA, OB DV: med  8:00 in 14:00 uro.
BISTRIŠKA GRABA 2 (1986): med  11:00 in 13:00 uro.
SVEČANE (1991); 671 RUŠE 15; T-762 SELNICA OB MURI 6: med  8:00 in 10:00 uro.

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo v petek 28.6.2019 brez električne napetosti na območju nekaterih transformatorskih postaj.

Transformatorske postaje, ki bodo 28. junija brez elektrišče napetosti:

PEKRE 3, I–05 IZVOD OB PLANTAŽI-JUG; JOHE, PROTI DRAVI: med 8:30 in 12:00 uro
ŠENTILJ 8, V HRIB ŠTRIHOVEC: med 8:00 in 14:00 uro
PERNICA 2, KBV PROTI MALEČNIKU: med 8:30 in 11:00 uro
VUKOVSKI DOL 1 (1971): med 10:30 in 11:30 uro
PESNICA ŽEL. POST.(1977): med 8:00 in 9:00 uro
ZG. DUPLEK 108,109,109 a,114,111-123 a,122,124.: med 8:00 in 11:30 uro
KOŠAŠKI DOL, I-7 JR: med 12:00 in 14:00 uro

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo v četrtek 27.6.2019 brez električne napetosti na območju nekaterih transformatorskih postaj.

Transformatorske postaje, ki bodo 27. junija brez električne napetosti::

792 GAČNIK 4 – HIŠA LEVO: med  11:30 in 13:30 uro.
ŠENTILJ 8, V HRIB ŠTRIHOVEC: med  8:00 in 14:00 uro.
HOČE RAZVANJSKA C., RAZVANJE: med  11:30 in 14:00 uro.
HOČKA KOČA, HOČKA KOČA: med  9:30 in 13:00 uro.
SELNICA OB MURI 1 (1954); NOVINE 1 (1974); SELNICA OB MURI 2 (1982); NOVINE 3 (1988): med  8:00 in 9:00 uro ter med 13:30 in 14:30 uro.
RANCA 1 (1959): med  12:00 in 13:00 uro.
CERŠAK 1 VAS (1960): med  8:00 in 14:30 uro.
GRADIŠKA 2 (1974); GRADIŠKA 5 (1992); 797 GRADIŠKA 8: med  10:30 in 11:30 uro.
SLATINSKI DOL  1  (1977): med  8:00 in 9:00 uro.
GRAJSKI TRG, SLOVENSKA 3; GRAJSKI TRG, SLOVENSKA UL.6,8,4: med  5:30 in 6:30 uro.
Ilirska 4,6,   Šentpeterska 34,35,36,   Blovdkova 4,   Poropatova 29,31,26-28 a: med  8:00 in 13:00 uro.

Pri plačilu vrtca naj bi po anketi, ki jo je pred časom opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zamujala dobra petina staršev. Bolj natančnih podatkov o višini dolga in postopkih o prisilni izterjavi nimajo, saj evidenco vodijo vrtci, ustanoviteljice javnih zavodov pa so občine, ki so tudi pretežne financerke.

Vrtec Ruše

Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, se pri plačilu vrtca upošteva materialni položaj družine, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pa se lahko socialno najšibkejšim družinam vrtec v celoti subvencionira.

Plačila za vrtec so tako oproščeni starši oziroma družine, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 185,43 evra. Plačila je tako zaradi slabega gmotnega položaja upravičenih 3200 otrok, kar predstavlja štiri odstotke vrtčevske populacije.

Zakon o vrtcih sicer vsebuje posebno določbo, ki narekuje dolžnost vrtcu, da v primeru, ko starši zamujajo s plačilom računa, tem najprej pošlje opomin in jih opozori pred izvršbo. Sodišča in drugi organi postopke izvršbe, ki jih vlagajo vrtci, obravnavajo prednostno in hitro. Vendar pa ta zakon ne vsebuje določbe, ki bi vrtcu omogočala enostransko izključitev otroka.

Po veljavni zakonodaji morajo vrtci izpeljati vse postopke za prisilno izterjavo neplačanih obveznosti s strani staršev, morebitni odpis dolga pa je določen v predpisih, ki urejajo javne finance, so še pojasnili na ministrstvu, niso pa navedli, ali kakšno od okolij ali katera od skupin posebej izstopa po plačilni nedisciplini.Poslanec NSi Jožef Horvat je sicer nedavno na ministrstvo naslovil poslansko vprašanje, v katerem navaja, da so se nanj obrnili nekateri ravnatelji vrtcev, v katere so vključeni tudi romski otroci. Ti naj bi se znašli v težkih razmerah, saj se jim kopičijo dolgovi zaradi neplačevanja obveznosti s strani nekaterih staršev.

Kljub stalnemu pošiljanju opominov naj se starši ne bi odzivali, ne zaleže niti grožnja z izvršbo, saj bi te bile neuspešne, zato si ravnatelji želijo sistemske rešitve.

Na novomeški občini so povedali, da je problematika neplačevanja pri njih prisotna ves čas, saj 80 odstotkov staršev obveznosti poravna v roku, večina ostalih pa do naslednjega obračuna. Problematiko neplačevanja in stisko dolžnikov vrtci rešujejo na različne načine, v vrtcu Pedenjped, kjer so vključeni tudi romski otroci pa pri tem sodeluje svetovalna služba s strokovnimi delavci Centra za socialno delo.

Ob tem so potrdili, da so v omenjenem vrtcu zaznali odstopanja pri plačilni disciplini. Problematiko rešujejo tako, da imajo s starši in CSD sklenjen dogovor o poravnanju mesečnih obveznosti, s katerim se starši zavezujejo, da bodo redno poravnavali obveznosti. V primeru neplačevanja oziroma nerednega plačevanja pa znesek odtegnejo od transferjev CSD.

V novomeški vrtcih zapadle obveznosti do 30 dni v povprečju znašajo okoli 500 evrov, nad 30 dni pa okoli 900 evrov. Če kljub vsem postopkom pri poplačilu niso uspešni, terjatev odpišejo. To običajno storijo, če stroški sodnega postopka presegajo znesek poplačila terjatev oziroma bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Tudi na murskosoboški občini pravijo, da določen, vendar manjši, delež staršev plačuje oskrbnino z zamudo oziroma po opominih, v primerih neplačila pa vrtci vložijo izvršbo. Po njihovem so največji problem starši, ki v Sloveniji nimajo zaposlitve in transakcijskega računa, na katerem bi izvedli izvršbo, pa tudi tisti, nad katerimi je bil uveden postopek osebnega stečaja.

Ob tem so še pojasnili, da njihov vrtec staršev ne ločuje po narodnosti, verski ali kateri koli drugi pripadnosti, da pa starši otrok, ki obiskujejo romska oddelka na Pušči, po plačevanju svojih obveznosti bistveno ne odstopajo od povprečja populacije. Ocenjujejo, da se v veliki meri zavedajo svojih pravic do uveljavljanja znižanega plačila, ki ga večinoma v rokih tudi uveljavljajo.

V mariborskih javnih vrtcih je trend neplačevanja s strani staršev realnost, ki pa v zadnjih desetih letih ostaja skoraj nespremenjena in predstavlja okoli 12 odstotkov na leto. Vrtci v takih primerih sledijo zakonodaji in najprej pošljejo opomin, v primeru neplačila pa se lotijo postopka izvršbe. Še pred njeno uresničitvijo se s starši skušajo dogovoriti o možnosti poravnave ali obročnega poplačila dolga, kar se velikokrat izkaže za uspešno.

Dolgovi staršev so od vrtca do vrtca različni, se pa gibljejo med 30.000 in 60.000 evri. V primerih, ko so izkoriščene vse zakonske možnosti, in ugotovijo, da je dolg neizterljiv in da povečuje stroške, podajo predlog na svet zavoda, ki oceni ali je mogoče dolg odpisati. Pri plačilni nedisciplini pa romska ali katerakoli druga skupina ne izstopa posebej, so še dodali.
Vir: STA

Prvomajske praznike preživljamo v prijetnih toplih temperaturah, vendar nas bo konec tedna pričakala ohladitev – ponekod sneg.

sneg 30.1.2015

Že jutri nas bo zajela deževna fronta z nevihtami, v soboto pa nas bo dosegel arktični zrak. Ta bo poskrbel za ohladitev. Padavine se bodo okrepile v noči na nedeljo. Zjutraj se bo meja sneženja se bo spustila in v nedeljo zjutraj bo snežilo tudi v nižinah.
V ponedeljek in torek bo suho, več sončnega vremena bo predvidoma v torek. Od srede do petka bo verjetnost za padavine povečana, postopno bo nekoliko topleje.

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Tržnica na Trgu svobode ostaja
2. Članice Društva Soroptimist klub ptujski porodnišnici predale dihalne blazinice
3. Salon Sauvignon razvajal brbončice od blizu in daleč
4. Razstava društva Invalid Kidričevo
5. 7. praznik regrata na Bezeni

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Lista Andreja Fištravca z amandmaji do podpore proračuna
2. Utirjanje prvega satelita TRISAT
3. Dan fakultete za naravoslovje
4. Stračanek svetovni prvak, Pečnik evropski

5. Čistilna akcija v Vuzenici
6. V Sveti Trojici street food ob jezeru
7. Tek zdravja po mariborskih ulicah

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo danes začela prvi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 14. aprila. Osnovni namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Agencija bo voznike predvsem informirala, policija pa bo izvajala poostren nadzor prometa.

Vir: policija.si

Vir: policija.si

V času akcije bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor hitrosti, ki ga bo izvajala policija. V sredo bo potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ob koncu akcije pa bo agencija v sodelovanju s policijo predstavila rezultate učinkov letošnjega maratona. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranje in ozaveščanje.

Neprilagojena hitrost še vedno predstavlja najpogostejši vzrok prometnih nesreč in največji problem v naseljih in na regionalnih cestah, so sporočili z agencije. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 žrtev prometnih nesreč, kar pa je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017, ko je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 46 ljudi.

S hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti in prekratka varnostna razdalja, so še sporočili z agencije.

Najbolj rizična starostna skupina z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti je skupina med 25. in 34. let, saj so v zadnjih petih letih osebe iz te starostne skupine povzročile največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti pa je voznik osebnega avtomobila.

Od začetka leta do 29. marca je, enako kot v letih 2018 in 2017, zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo devet ljudi. Po ocenah znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost prometa, ki jo je agencija predstavila septembra, bi se število mrtvih na slovenskih cestah lahko zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka.

Akcijo Hitrost bodo ponovili še junija in avgusta.
Vir: STA

Oglejte si tokratni Report v kateri smo spregovori o Waldorfski pedagogiki in dnevu odprtih vrat, pa o Zlati lisici in spoznali najboljše na zimskih Mednarodnih igrah šolarjev v ameriškem Lake Placidu.

V tokratni oddaji Report smo gostili dolgoletnega umetniškega vodjo pihalnega orkestra, godbe veteranov, ljubiteljske glasbene šole pri KUD Pošta Maribor Ervinom Hartmanom, gostili smo še predsednika Društva popotnikov Dragana Potočnika, ki pravi, da združujejo in povezujejo ljudi, ki potujejo po svetu. Razvijajo lastno produkcijo potopisnih in izobraževalnih predavanj ter na ta način približujejo druge civilizacije in kulturo širši javnosti. Spoznali smo še dejavnost Turističnega društva Destrnik, Urška Kur, tenerka ŠUL ekipe pa nam je podrobno predstavila turnir šolske ultimate lige v metanju frizbija, ki se bo odvjal v soboto, 2.2.2019 v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru.

Več v videu: 

V tokratnem Reportu smo gostili Tomaža Pivca, osebnega trenerja in Saro Kaučič, vodjo projekta Zeleno jezero. Prav tako pa smo v goste povabili Andreja Reberniška, direktorja KGZS Zavoda Ptuj in Slavka Podbrežnika Dobnika, ki sta priredila dogodek VENI VIDI VINO MLADO. Spremljali pa smo tudi plesno produkcijo Plesne šole Samba.

Več v videu:

Tokrat v občinskem informatorju:
– Bo država sofinancirala gradnjo železniškega tira do Magne?
– V Rušah že 25. mednarodno strelsko tekmovanje
– Razhaja gripa (iz OI 953)
– Februarja na Pohorju tekmovanjne Little fox
– Na Alma Mater sprejeli žensko leta 2018
– Tradicionalno srečanje gospodarstvenikov na Muti
– Spoznali smo podjetje Apolon

Tokrat v občinskem informatorju:
– Vijoličasti znova na starih tirnicah
– Organizatorji Zlate lisice v polni pripravljenosti
– Število obolelih za gripo narašča
– Sprehod po proizvodnih halah Magne Hoče
– Na Pohorju prva nočna smuka v dolino
– Spoznajmo urbano hrano s Street food Skunk

Oglejte si tokratni Report v kateri smo gostili smučarsko šolo TRIMKO Sport, Metko Ternjak Gomboc in člane Društva za reševanje prostoživečih in zavrženih živali “Grajske tačke” iz Ptuja.

Več v videu: 

Tokrat v OI:
1.V Mariboru nov sistem evidentiranja in prodaje avtobusnih vozovnic
2. UP-ornik v letu 2018 zbral za okrog 200 tisoč evrov pomoči
3. Gala večer karateistov v Selnici ob Dravi
4. Kako se otresti pridobljenih kilogramov med prazniki?
5. Plesna šola Samba pripravlja Božično novoletno produkcijo
6. POSLOVNI MARIBOR: Obiskali smo mariborsko podjetje Neonart

V zdravstvenih domovih po Sloveniji opažajo naraščanje števila obiskov pri zdravniku zaradi respiratornih okužb in prehladnih obolenj. “Iz tega razloga je povišan obisk v naših ambulantah, nekoliko se je povečala tudi čakalna doba za obravnavo pri osebnem zdravniku,” pravijo v mariborskem zdravstvenem domu. To je sicer običajno za ta letni čas.

 gripa

“Pojavnost gripe se je začela zviševati, vendar vrhunca sezone gripe še nismo dosegli,” je pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma za zdravstveno nego Aleksander Jus.

V bolnišnicah so zaradi gripe in drugih respiratornih obolenj že omejili obiske. Strokovnjaki svetujejo cepljenje, za kar še vedno ni prepozno. “Cepljenje je smiselno tudi zdaj, ko je gripa že med nami, saj se zaščita razvije v 14 dneh. Svetuje se še zlasti za bolnike z dejavniki tveganja za težek potek. To so vsi bolniki s kroničnimi boleznimi in njihovi družinski člani ter nosečnice,” pojasnjuje predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Nina Gorišek Miksić.

Akutne okužbe dihal običajno dosežejo vrh v januarju ali februarju. “Smo v začetnih tednih in pričakujemo, da bo število obolelih iz tedna v teden naraščalo. Predvidevamo, da bo sezona tako kot vsako leto šest do osem tednov,” je še povedala strokovnjakinja.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med ljudmi. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do deset odstotkov prebivalcev.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na osnovi podatkov iz vzorca populacije sklepajo, da število obolelih od decembra lani narašča, čeprav je bilo v zadnjem tednu leta 2018 nekoliko nižje, kar je posledica božično-novoletnih praznikov. “Zboleli so bili doma, na dopustu in niso potrebovali bolniškega staleža. Z absolutnim podatkom glede števila obolelih na NIJZ ne razpolagamo, saj večina obolelih za gripo oziroma gripi podobno boleznijo ne išče zdravniške pomoči,” je pojasnila Eva Leban s tega inštituta.

V zadnjem tednu decembra so dokazali prisotnost virusov influence v 16 odstotkih prejetih vzorcev. V 98 odstotkih gre za influenco tipa A, ki prevladuje povsod po Evropi. “Pričakujemo, da bo število obolelih z gripo in drugimi okužbami dihal naraščalo, kar je povsem običajno za ta letni čas,” je pojasnila.

Razen virusa influence krožijo tudi drugi virusi, ki povzročajo okužbe dihalnih poti, in sicer rinovirusi, koronavirusi, virusi parainfluence in adenovirusi.

Cepljenje proti sezonski gripi se je pri nas začelo 1. oktobra. “Večino cepljenj proti gripi smo opravili v novembru in decembru, sedaj prihajajo še posamezniki,” so povedali v ljubljanskem zdravstvenem domu.

V mariborskem zdravstvenem domu se je doslej cepilo 1220 oseb. “Ambulanta za cepljenje še vedno naroča bolnike. Glede na podatke iz preteklih let bo cepljenje še potekalo tudi v mesecu februarju,” je pojasnil Jus.

Še vedno dovolj cepiva proti gripi

Na NIJZ ocenjujejo, da imajo na zalogi dovolj cepiva. “Za sezono 2018/2019 smo nabavili 132.000 odmerkov cepiva proti gripi, od tega smo izdali 114.300 odmerkov. Trenutno je na razpolago še 17.700 odmerkov cepiva. Glede na to, da smo lansko leto v januarju in februarju izdali približno 8000 odmerkov cepiva, predvidevamo, da imamo na zalogi dovolj cepiva, sicer pa spremljamo situacijo,” so pojasnili.
Vir: STA