Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mestni svetniki v nadaljevanje pogovorov, krajani na nogah;
– študentski sosedje skupaj v raziskovanje;
– “Recimo demenci NE”;
– S 30 evri do vrta v Rušah;
– Šport: Z Violami na pripravah za tekmo.
Novice iz občine Ribnica na Pohorju
Tokrat v Občinskem informatorju:
– priprave na pustovanje v Selnici ob Dravi;
– župan Fištravec: “Stvar je simple”;
– sindikat delavcev mestne uprave opozarja na nepravilnosti;
– CICI delavnice;
– “Podarite nam modro srce”.
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Reneja Geršaka, dijaka I. gimnazije Maribor.
Tokrat v Občinskem informatorju:
- priprave na pustovanje v Selnici ob Dravi
-Fištravec: “stvar je sipmle!”
-sindikat delavcev Mestne uprave Maribor opozarja na nepravilnosti
-Cici delavnice
-podarite nam modro srce
Visoka šola za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca ta teden v okviru mednarodnega projekta Factory Labs gosti skupno okoli sto dijakov iz Avstrije in njihove profesorje. S pomočjo projekta so kupili najnovejšo laboratorijsko opremo, ki sodelujočim omogoča raziskave, med drugim na področju trajnostnega razvoja in energetske učinkovitosti.
Visoka šola za tehnologijo polimerov, ki se je lansko jesen preselila v nove prostore v stavbi slovenjgraškega podjetniškega inkubatorja, mednarodni projekt Factory Labs oz. tovarniški laboratoriji vodi skupaj Višjo tehniško šolo iz avstrijskega Wolfsberga.
Kot so sporočili iz slovenjgraške šole, so pri snovanju projekta ugotovili, da dijakom iz avstrijske šole manjkajo znanja o materialih ter novih trendih v razvoju materialov in tehnologij, ki jih ponuja slovenjgraška šola, študentom slednje pa manjkajo znanja s področja proizvodnih procesov in optimizacije sistemov, ki jih nudi avstrijska šola. Zato so se odločili za izmenjave, ki so jih že izvedli v Wolfsbergu, ta teden pa so avstrijski dijaki na obisku v Slovenj Gradcu.
S pomočjo projekta so v Slovenj Gradcu kupili najnovejšo laboratorijsko opremo, ki jim omogoča raziskave na področju trajnostnega razvoja, virov in energetske učinkovitosti ter ocen življenjskega cikla. Kot navajajo na Visoki šoli za tehnologijo polimerov, je njihov cilj, da s to opremo čim bolj osveščajo mlajše in starejše o pomembnosti varovanja okolja in o vplivih posameznih materialov na okolje, reciklažo, življenjski cikel izdelkov in podobno. Laboratorij in pripadajoča oprema sta namreč namenjena raziskovalnemu delu študentov in tudi širše javnosti.
Bogatejša za posebno laboratorijsko opremo je v okviru projekta postala tudi avstrijska šola.
Projekt je vreden več kot pol milijona evrov, zaključuje se konec maja letos in je sofinanciran v okviru operativnega programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v obdobju 2007-2013. Skupni cilj projekta je dolgoročno čezmejno sodelovanje obeh institucij, podjetij in širše javnosti.
Vir: STA
Vsako leto imamo državljani možnost del naše dohodnine (od 0,1 do 0,5%) nameniti v dobrodelne namene raznim nevladnim organizacijam (največ petim). To nas ne stane nič in ta naš denar drugače tako ali tako konča v proračunu Republike Slovenije.
Navodila kako to storiti in seznam upravičencev najdete na spletni strani www.dobrodelen.si, kjer je tudi obrazec, ki ga lahko natisnete in odnesete/pošljete na davčni urad ali pa to storite preko aplikacije eDavki preko spleta.
Večino podarjenih sredstev sicer državljani namenjamo organizacijam s področja obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči. Na seznamu pa lahko najdete organizacije tudi z mnogih drugih področij.
Rok za oddajo obrazca poteče 31.12.2014.
Na današnji izredni seji so svetniki izglasovali umik točke dnevnega reda predlog proračuna za leto 2014. Na predlog Milana Mikla so svetniki z 24 glasovi ZA in 20 PROTI izglasovali umik. Za umik so bili v strankah SDS, Županovi listi, SD, Lipi in LPR. Kdaj bo župan sklical naslednjo sejo na kateri se bo potrjeval proračun v tem trenutku ni znano.
Po besedah vodje svetniške skupine Županova lista Milana Mikla je proračun v predlagani obliki izredno problematičen, saj so prihodki prenapihnjeni, še posebej sporno pa se mu zdi predlagano novo zadolževanje za osem milijonov evrov.
Predlog Županove liste, ki jo je pred leti ustanovil nekdanji župan Franc Kangler, so podprli še v svetniških skupinah SDS, SD, Lista za pravičnost in razvoj (LPR) in Lipa.
Po umiku točke o proračunu z dnevnega reda seje je Fištravec sklical sestanek vodij svetniških skupin, da se dogovorijo, kako naprej.
Predlog proračuna, ki ga je Fištravčeva ekipa pripravila za drugo branje, je v primerjavi s prvim branjem višji za tri milijone in znaša 119,2 milijona evrov. Načrtovani prihodki se v drugem branju zvišujejo na 104,2 milijona evrov, iz prejšnjega leta pa naj bi prenesli 6,8 milijona evrov, kar je manj, kot so sprva načrtovali. Preostanek naj bi pokrili s posojilo v višini osem milijonov evrov.
Odhodki v letu 2014 so predvideni v višini slabih 114 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot v prvem branju proračuna. Za odplačilo glavnic kreditov bo šlo 3,2 milijona evrov, še dva milijona pa bodo namenili na račun finančnih terjatev in naložb.
vir: lokalec.si in STA
Vse občane, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov na območju Koroške regije po novem obveščamo z navodili in sicer lahko čista oblačila in čevlje oddate v Zbirnem centru Radlje ob dravi oziroma v zabojnike za oblačila pri Eko otoku v Breznu in Ožbaltu.
Lonce in posodo oddate v Zbirnem centru v Radljeh ob Dravi. Odpadna olja ravno tako lahko oddate v Zbirnem centru v Radljeh ob Dravi in v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Kuhinjske gobice, čistilne gobice, strti krožniki, skodelice, vrečke sesalcev, nečista embalaža (steklena, plastična ali papirnatna, tetrapak) pa so komunalni odpadki iz gospodinjstev in sodijo med mokre odpadke – črni zabojnik.
Za dodatne informacije in podrobnosti lahko občani pokličejo na upravo JKP Radlje ob dravi, kjer jim bodo strokovno svetovali oziroma lahko več podrobnosti najdejo tudi na spletni strani JKP Radlje ob Dravi.
JKP Radlje ob Dravi.
Ledena ujma je v začetku februarja v gozdovih naredila za 194 milijonov evrov škode. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, je danes v Ljubljani izpostavil prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Kar 660 hektarjev gozda bo treba posekati popolnoma in tam na novo zasaditi drevje.
Po najnovejših ocenah je vremenska ujma poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Zavod za gozdove ocenjuje, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, kar je mnogo več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa.
Oražem je ocenil, da je zadnja ocena bolj ali manj dokončna, lahko se zgolj še nekoliko poveča, saj so nekatera območja še vedno nedostopna. Zavod je namreč škodo ocenjeval s terenskim ogledom, saj vreme ni dopuščalo ocene iz satelitskih posnetkov.
Finančna škoda ima več vidikov. Kot je pojasnil Oražem, so ocenili, kakšna je škoda glede na razvrednoten les, kakšni bodo povečani stroški zaradi spravila, kakšen izpad donosa. V škodo je vključenih tudi 19 milijonov evrov, ki bodo potrebni za sajenje dreves, za vzpostavitev prevoznosti in gradnjo gozdnih prometnic. V finančno škodo pa ni všteta škoda z naslova ekoloških ali socialnih funkcij gozda.
Zaradi sanacije se obetajo tudi dodatne zaposlitve brezposelnih gozdarjev. Na zavodu za gozdove jih bodo potrebovali predvsem za evidentiranje pri pripravi sanacijskega načrta ter pri spremljanju izvajanja. “Vzamemo vse, ki so na prostem trgu delovne sile. Potrebovali bi jih več sto,” je dejal Oražem.
Škodo je zavod ocenjeval s terenskim popisom, saj vreme ni dopuščalo zadostne kakovosti satelitskih posnetkov. Dobrih 30 odstotkov poškodovanih dreves je iglavcev, ki so najbolj problematični, saj jih je zaradi možnosti prenamnožitve lubadarjev treba hitro spraviti iz gozda, 70 odstotkov pa listavcev. Posredna škoda zaradi podlubnikov je lahko v naslednjih letih bistveno večja.
22 odstotkov od sedmih milijonov kubičnih metrov poškodovane lesne mase je v državni lasti, ostalo v zasebni.
Za dele gozda, ki so najbolj polomljeni, bo zavod izdal generalne odločbe. Vsak lastnik gozda lahko začne sam sanirati gozd, pred tem mora le obvestiti revirnega gozdarja. Zavod že izvaja tudi tečaje za varnejše delo v gozdu. Trenutno imajo povpraševanja za več kot 60 tečajev.
Na zavodu so pogledali tudi škodo po vetrolomu in žledolomu v zadnjih 50 letih. Ta škoda skupaj ne dosega niti prve ocene letošnje škode, torej štirih milijonov kubičnih metrov. Oražem je ob tem pojasnil, da je okoli 400 delavcev za sanacijo poškodb gozda v Brkinih, kjer je bilo polomljenega 700.000 kubičnih metrov lesa, potrebovalo štiri leta.
Od omenjenih 194 milijonov evrov škode predstavlja 73 milijonov škoda zaradi manjvrednosti lesa, povečani stroški poseka so ocenjeni na 49 milijonov evrov, izpad prirasta poseka v 30 letih je ocenjen na 29 milijonov evrov.
Oražem je pojasnil, da dobivajo veliko ponudb tudi od podjetij iz tujine, ki se ukvarjajo s področjem sanacije gozdov. Oglasilo se jih je že več deset, povečini iz Avstrije. Veliko lastnikov gozdov, ki mora sanirati škodo, je tudi v tujini ali pa se ne morejo sami lotiti tega dela. Oražem jim svetuje, naj se obrnejo na izvajalce za ta dela.
Je pa prvi gozdar opozoril, da bodo lastnikom, ki poškodovanih iglavcev ne bodo odstranili pravočasno, izdali odločbe o izvršbi. “Poskrbeti moramo za to, da se ne bo škoda, ki sedaj znaša 200 milijonov evrov, čez nekaj let zvišala na 400 milijonov,” je bil jasen Oražem.
Za obnovo popolnoma poškodovanih gozdov bosta potrebna okoli dva milijona sadik. Trenutno jih je v Sloveniji pol milijona.
Oražem računa, da bo sanacija trajala od tri do pet let. “Lahko jo podaljša prenamnožitev podlubnikov. Obseg je izjemen, a ne neobvladljiv,” je dodal.
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je pojasnila, da sklad gospodari z 235.000 hektarji državnih gozdov ter da v večini gozdove izkoriščajo koncesionarji. S sanacijo so že začeli.
Vir:STA
Tina Maze je olimpijska prvakinja v veleslalomu! Tako je po zlati medalji v smuku vpisala svoje drugo odličje zimskih olimpijskih iger v ruskem Sočiju.
Mazejeva je v napeti finalni vožnji ubranila prednost iz prve vožnje in na koncu za 7 stotink sekunde prehitela drugouvrščeno Anno Fenninger. Tretja je bila branilka naslova iz Vancouvra Viktoria Rebensburg.
Tokrat v oddaji Občinski informator:
–na Arehu gradili pohorske bajte
–valentinovo z Ditko in Zoranom Predinom
–razstava ”Love is all around”
–Tadej Toš za gasilce
–ŠPORT: 37. pokal Ruše 2014, 15. krog košarkarske lige Telemach
Od polnoči bomo tankali dražji 95- in 100-oktanski bencin. Dizel bo cenejši zgolj za 0,001 centa.
S torkom, 18.2., se bodo znova spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,010 centa na 1,450 evra za liter in 100-oktanski bencin za 0,008 centa na 1,470 evra. Cena dizelskega goriva se bo medtem znižala za 0,001 centa na 1,325 evra.
Po novem bo treba malenkost manj odšteti tudi za kurilno olje, ki bo stalo 1,008 evra za liter, kar je 0,001 centa manj kot doslej.
Vir: STA
Tokratna tema oddaje je bila o mediaciji.
Gostje oddaje so bile:
- Jelka Segulin – Center za mediacijo
- Mojca Žnidarič – mediatorka
- Martina Klobasa – mediatorka
Tokrat v Občinskem informatorju:
– na mariborski očbini predstavili letošnji proračun;
– informativni dnevi;
– informativni sejem;
– podelitev energetskih izkaznic;
– razstava rokodelskih izdelkov.
Društvo Ekologi brez meja s podjetjem Dinos v marcu pripravlja tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje. Potekala bo med 17. marcem in 30. aprilom, in sicer v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, k sodelovanju pa so vabljeni tudi vsa podjetja in organizacije ter vsa ostala javnost.
Polovico zbranih finančnih sredstev bodo organizatorji akcije namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bodo podarili v dobrodelne namene, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Ekologov brez meja.
Projektu se lahko pridruži vsak posameznik, in sicer tako, da podari odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Na ta način lahko pomagamo tudi k zmanjševanju sečnje gozdov, saj bo ves tako zbrani papir šel v reciklažo.
Da bo akcija potekala čim bolj nemoteno, se je potrebno najkasneje do 31. marca nanjo prijaviti na spletni strani http://ebm.si/p/star-papir2014/?kam=prijava.
vir STA
V Benetkah se je danes uradno začel tradicionalni beneški karneval. Organizatorji pričakujejo, da bo pisani spektakel glasbe, ulične umetnosti in kulture v naslednjih dveh tednih obiskalo več sto tisoč ljudi. Številne obiskovalce pritegnejo predvsem veličastne maske in pisani kostumi, ki so stalnica beneškega karnevala.
Karneval vsak februar Benetke spremeni v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Med tradicionalnimi vrhunci karnevala bo 23. februarja “Polet angela”. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu.
Pri tem bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg. Glas o spustu princeske z zvonika, ki so ga lani v Piranu organizirali prvič, je očitno segel v same Benetke. Piranska princeska bo tako skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli.
Karneval, ki letos poteka pod sloganom “Fantastična narava”, se bo zaključil 4. marca.
vir:STA
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Mašo Pavel, dijakinjo Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor.
Tokrat v oddaji Občinski informator:
- kako so nastale CICI delavnice
- mariborski župan sprejel ŽTK MB
- Prešernov dan obeležili tudi na Muti
- literarni večer z Renejem Doplerjem
- “Bistriške umetnice”
- 19. seja občinskega sveta Občine Ruše
- 25. seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi
- ŠPORT: tekmovanje osnovnošolcev v katah in borbah
Obveščamo vas, da ODPADE valentinov ples, ki so ga organizirali v centru za mlade Ruše – CEZAM .
Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.
Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.
Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.
Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.
Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.
Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun
Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.
Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.
Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.
Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.
Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.
Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.
Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo
V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.
V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.
Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.
V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.
Odgovor SDS STA še čaka.
Na tem mestu lahko preverite ali je OŠ katero obiskuje vaš malček med 100 najbolje ocenjenih šol v Sloveniji na podlagi nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole . Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”.
Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”, več si lahko preberete na www.almamater.si
Alpska smučarka Tina Maze si je na olimpijskem smuku v Sočiju danes razdelila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin in tako Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Bron si je prismučala Švicarka Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde.Po nesrečnem četrtem mestu v superkombinaciji, je danes naša najboljša smučarka imela več sreče in predvsem znanja saj je znala skozi celotno progo stopnjevati tempo in ritem vožnje in tako osvojila zgodovinsko zlato kolajno za Slovenijo.
Na smuku sta nastopili še dve slovenski predstavnici, Ilka Štuhec je bila deseta z 1,08 sekunde zaostanka, Maruša Ferk pa 18., zaostala je 1,67 sekunde.
Portret Tine Maze
Soči, 12. februarja (STA) – Portret alpske smučarke Tine Maze.
* TINA MAZE
- rojena: 2. maja 1983
- kraj bivanja: Črna na Koroškem
- višina: 171 cm
- teža: 68 kg
- poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena v policiji
- hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja
- klub: SK Črna TAB
- trener: Mauro Pini
- vodja ekipe: Andrea Massi
- največji uspehi:
- OI:
1. mesto, Soči 2014, smuk
2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom
2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom
4. mesto, Soči 2014, superkombinacija
5. mesto, Vancouver 2010, superkombinacija
12. mesto, Salt Lake City 2002, veleslalom
12. mesto, Torino 2006, veleslalom
- SP:
1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom
5. mesto, Schladming, slalom
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, smuk
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, slalom
5. mesto, Val d’Isere 2009, superveleslalom
5. mesto, St. Moritz 2003, veleslalom
6. mesto, Bormio 2005, superveleslalom
7. mesto, Schladming, smuk
10. mesto, Bormio 2005, kombinacija
10. mesto, Aare 2007, ekipna tekma
11. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
14. mesto, Val d’Isere, smuk
14. mesto, Aare 2007, superveleslalom
16. mesto, St. Anton 2001, slalom
- svetovni pokal:
- 2013/14:
1. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, Val d’Isere, smuk
3. mesto, St. Moritz, veleslalom
3. mesto, Levi, slalom
5. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
6. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, superkombinacija
6. mesto, Lake Louise, smuk 1
6. mesto, Lake Louise, smuk 2
6. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
- 2012/13, veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku
1. mesto, Lenzerheide, veleslalom
1. mesto, Ofterschang, slalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen, smuk
1. mesto, Meribel, superkombinacija
1. mesto, Maribor, slalom
1. mesto, St. Anton, superveleslalom
1. mesto, Courchevel, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, superkombinacija
1. mesto, Aspen, veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, Ofterschwang, veleslalom
2. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
2. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, München, paralelna tekma
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
2. mesto, Semmering, veleslalom
3. mesto, Lenzerheide, slalom
3. mesto, Aspen, slalom
3. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
3. mesto, Aare, slalom
3. mesto, Aare, veleslalom,
3. mesto, Semmering, slalom
4. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
4. mesto, Meribel, smuk
4. mesto, St. Anton, smuk
4. mesto, Levi, slalom
4. mesto, Lake Louise, superveleslalom
5. mesto, Flachau, slalom
5. mesto, Moskva, paralelna tekma
10. mesto, Lake Louise, smuk
- 2011/2012
skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk,
2. mesto, superveleslalom, Bad Kleinkirchheim
2. mesto, slalom, Lienz
2. mesto, slalom, Zagreb
2. mesto, veleslalom, Soldeu
2. mesto, superkombinacija, St. Moritz
2. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, slalom, Flachau
3. mesto, superveleslalom, Cortina d’Ampezzo
3. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, smuk, Schladming
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, superveleslalom, Bansko
4. mesto, slalom, Kranjska Gora
5. mesto, veleslalom, Kranjska Gora
5. mesto, slalom, Courchevel
5. mesto, paralelni slalom, Moskva
5. mesto, superkombinacija, St. Moritz
6. mesto, veleslalom; Are
7. mesto, veleslalom, Aspen
7. mesto, superveleslalom, Schladming
8. mesto, slalom, Are
- 2010/2011:
skupno 3. mesto, 2. superkombinacija, 6. mesto veleslalom, 7. slalom, 8. smuk,
1. mesto, slalom, Lenzerheide
1. mesto, superkombinacija, Trbiž
2. mesto, paralelni slalom, München
2. mesto, smuk, Aare
2. mesto, superkombinacija, Aare
3. mesto, slalom, Špindleruv Mlin
3. mesto, slalom, Courchevel
3. mesto, veleslalom, St. Moritz
6. mesto, veleslalom, Semmering
6. mesto, veleslalom, Sölden
7. mesto, smuk, Lake Louise
8. mesto, superkombinacija, Val d Isere
9. mesto, slalom, Levi,
10. mesto, slalom, Aspen
- 2008/2009:
skupno 6. mesto, 3. veleslalom, 6. smuk, 7. superveleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Bansko, smuk
3. mesto, Bansko, superveleslalom
3. mesto, Trbiž, superveleslalom
4. mesto, Ofterschwang, veleslalom
6. mesto, Bansko, smuk
8. mesto, Lake Louise, superveleslalom
9. mesto, La Molina, veleslalom
9. mesto, Lake Louise, smuk
10. mesto, St. Moritz, superveleslalom
10. mesto, Aspen, veleslalom
10. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, smuk
- 2007/2008:
skupno 28. mesto
1. mesto, St. Moritz, smuk
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2006/2007:
- skupno 30. mesto
5. mesto, San Sicario, superveleslalom
5. mesto, Trbiž, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, veleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2005/2006:
skupno 14. mesto, 7. slalom, 7. veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
3. mesto, Lienz, veleslalom
6. mesto, Bad Kleinkircheim, superveleslalom
8. mesto, Aspen, veleslalom
9. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
- 2004/2005:
skupno 10. mesto, 4. veleslalom, 7. superkombinacija
1. mesto, St. Caterina, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
3. mesto, Altenmarkt, superveleslalom
3. mesto, San Sicario, superveleslalom
6. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2003/04:
2. mesto, Zeiesel, 2003/04, veleslalom
4. mesto, Sölden, 2003/04, veleslalom
9. mesto, Lienz, 2003/04, veleslalom
- 2002/03:
1. mesto, Sölden, 2002/03, veleslalom
- 2001/02:
2. mesto, Maribor, 2001/02, veleslalom
7. mesto, Val d’Isere, 2001/02, veleslalom
8. mesto, Cortina d’Ampezzo, 2001/02, veleslalom
10. mesto, Maribor, 2000/01, veleslalom
vir STA
foto: Wikipedia
Predsednik republike Borut Pahor bo danes podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Z njim bo določil datum volitev, ki bodo skoraj zagotovo 25. maja, pa tudi dan, ko bodo začela teči volilna opravila. Ob podpisu odloka bo predsednik Pahor podal tudi izjavo za medije.
Glede na to, da so organi EU določili, da morajo države članice volitve v Evropski parlament izvesti med 22. in 25. majem letos, je glede na dosedanjo prakso 25. maj edini dan, ko lahko v Sloveniji izpeljemo omenjene volitve. Teoretično bi sicer predsednik lahko odločil, da bodo volitve potekale v soboto, 24. maja, ki je dela prost dan, a to ni prav verjetno.
Odlok o razpisu volitev bo moral biti objavljen še v uradnem listu. Priprave na volitve pa so se že začele. Tako v strankah že potekajo postopki za oblikovanje kandidatnih list.
V Sloveniji bodo tokrat volitve v Evropski parlament potekale tretjič. Volivke in volivci pa bodo izbirali osem poslank oz. poslancev, ki bodo slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu v novem petletnem mandatu.
vir:STA
Tokrat v oddaji Na glas o posledicah žledu: – Aleš Cilinger (poveljnik poklicnih gasilcev Maribor), Damijan Šteger (poveljnik gasilske zveze Ruše), Jure Jordan (Elektro Celje), Boris Visočnik (Zavarovalnica Maribor).
Na telefonski številki 112 je ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih enot, pa tudi policije. Današnji dan so zaradi datuma, ki je identičen tej interventni številki, izbrali za mednarodni dan evropske številke za klic v sili, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.
Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili kot druga država v Evropi uvedla leta 1997. V začetku novega tisočletja je Evropska unija z direktivo podrobneje določila delovanje in storitve enotne številke za klic v sili. Prav tako je predpisala, da morajo države zagotoviti prikaz, kje je oseba, ki kliče na številko 112. V nujnih primerih je to zelo pomembno, saj oseba, ki potrebuje pomoč, ne zna vedno povedati, kje se nahaja.
Obenem je Evropska unija priporočila, naj države zagotovijo lažjo uporabo te storitve ljudem s posebnimi potrebami. V Sloveniji je tako mogoč tekstovni klic na 112, in sicer s pošiljanjem SMS-sporočil, kar je predvsem uporabno za gluhe in naglušne.
Na 112 je mogoče klicati v vseh 28 državah članicah EU in v večini drugih evropskih držav, tudi v Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Na Švedskem, Danskem in Nizozemskem je 112 edina številka za nujne primere, v večini držav članic Evropske unije, tudi v Sloveniji, pa 112 deluje skupaj z nacionalnimi številkami za klic v sili. V Sloveniji je tako številka za nujni klic tudi 113, so še zapisali na upravi za zaščito in reševanje.
V času zadnje vremenske ujme, od 31. januarja do vključno 9. februarja, so na območju celotne države prejeli 41.883 klicev v sili na številko 112, največ v regijske centre za obveščanje v Ljubljani, Postojni, Mariboru, Kranju in Celju. V najbolj obremenjenem dnevu, 2. februarju, je pomoč preko številke 112 iskalo kar 9459 kličočih, kar je šestkrat več kot običajno. Centri za obveščanje so namreč v letu 2013 povprečno na dan prejeli po 1529 klicev.
Tokrat v Občinskem informatorju:
- prižig olimpijskega ognja v Mariboru
- Prešernov dan v Vuzenici, Selnici ob Dravi, Bistrici ob Dravi in na Smolniku
- župani 9. občin: “Vlada se do vzhodnega dela Slovenije obnaša arogantno!”
- na obisku pri požrtvovalnih gasilcih
- razstava Nejca Ketiša na prostem
šport: Finale pokala Špar
Tokrat v Občinskem informatorju:
– prebivalcem ruške Vinske poti se je zrušil svet;
– v Kamniški grabi od Poljakov dobili agregate;
– slovensko olimpijsko mesto Maribor;
– “Japonska kot jo vidim jaz”;
– “Tito: Neispričane priče”;
– slovesnosti ob Prešernovem dnevu v Narodnem domu in selniški OŠ.
Ob nedavnih vremenskih nevšečnostih se pri SMS-Zelenih zavedamo, da lahko vsak izmed nas pomaga k zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje in hkrati pomaga tistim, ki pomagajo.
Kaj lahko za okolje storimo sami in kako lahko pomagamo gasilcem, ki sanirajo posledice?
Za podnebne spremembe smo odgovorni vsi, saj med nami ni takšnega, ki okolja ne bi obremenjeval. Vsak izmed nas pa lahko stori nekaj, da k temu pripomore.
Na spletu je na desetine koristnih nasvetov, kako lahko vplivamo, a za začetek predlagamo le en ukrep: Znižajte temperaturo ogrevanja za 1°C. S samo tem ukrepom povprečno gospodinjstvo prepreči nastanek 300 kg CO2! In kakšna je nagrada za to? S tem ukrepom (zmanjšanje temperature npr. z 22°C na 21°C) prihranite pri ogrevanju približno 6%.
Seveda je ukrepov veliko več, a tisti, ki mislijo, da en sam ne more pomagati, se zelo motijo, saj so prav gospodinjstva tista, ki v seštevku bistveno vplivajo na podnebne spremembe.
A podnebne spremembe so tukaj, z njimi pa tudi neprijetne posledice, s katerimi smo se pred nedavnim soočili tudi v Sloveniji. Z njimi se je soočal vsak izmed nas, a kot vedno, so levji delež pri odpravi posledic doprinesli gasilci.
S tem tudi pozivam vse državljanke in državljane Republike Slovenije, da se gasilcem zahvalimo tudi na način, da jim namenimo od 0,1 do 0,5% od svoje dohodnine. To nas ne stane nič, saj se drugače ta denar nameni v proračun Republike Slovenije.
Navodila in seznam upravičencev najdete na spletni strani www.dobrodelen.si , kjer je tudi obrazec, ki ga lahko natisnete in odnesete/pošljete na davčni urad ali pa to storite preko aplikacije eDavki preko spleta.
Splošna poplavna ogroženost se je zaradi velike količine podrtih dreves ob žledolomu v območjih vodotokov močno povečala, je Agencija RS za okolje (Arso) danes objavila na svoji spletni strani. Delavci na terenu posledice interventno odpravljajo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju možne težave.
Posledice na vodotokih interventno odpravljajo, vendar stanja ni možno sanirati po vsej državi hkrati. Prioritetne lokacije sanacij so na Arsu določili glede na kratkoročno predvideno poplavno ogroženost in možnost dostopa do ogroženih območij vodotokov.
Dela, ki jih izvajajo pooblaščeni izvajalci, trenutno potekajo na vodotoku Gradaščica, ki ga bodo danes obiskali tudi predstavniki Arsa.
Kljub velikim naporom terenskih delavcev pri sanaciji bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju ter povečanih pretokih rek in manjših potokov možne težave zaradi nabiranja in zastajanja plavja, opozarjajo.
Plavje se lahko nabira zlasti ob mostnih opornikih, ob zožitvah rečne struge in drugih objektih v vodotoku. Pri tem lahko pride do razlivanja vode tudi na območjih, kjer to ni običajno.
Odtočne razmere bodo spremenjene do popolne sanacije, ki lahko traja tudi več let, še sporoča Arso.
Po napovedi meteorologov bo danes v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pretežno oblačno, predvsem na gorskih pregradah bodo možne rahle padavine, drugod bo delno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, zvečer bo ob morju zapihal jugo.
Zvečer se bodo padavine od zahoda krepile in ponoči zajele vso državo. Ponoči bo oblačno in deževno, v soboto dopoldne pa bodo padavine ponehale. Čez dan se bodo rahle padavine pojavljale le še v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov.
Vir: STA
Na območju Elektra Maribor se je stanje po posledicah, ki sta jih zadnje dni pustila zmrzal in žled, bistveno izboljšalo. V četrtek zvečer je bilo brez napajanja prvič manj kot 900 odjemalcev. Kot danes sporočajo iz podjetja, so 99 odstotkom svojih odjemalcev na srednji napetosti že zagotovili oskrbo.
Sodelavci Elektra Maribor, ki pokriva več kot 214.000 odjemalcev severovzhodne Slovenije, medtem nadaljujejo svoje večdnevno delo na nizkonapetostnem omrežju. “Odjemalce prosimo, da jih pri tem podprejo s pozitivnimi besedami. Pred nami je še veliko dela, saj je veliko odjemalcev še vedno že več dni brez električne energije, razmere pa se zaradi napovedanega vetra lahko znova zaostrijo,” so povedali v podjetju.
Vse prebivalce opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Prav tako naj ne skušajo odstranjevati poškodovanih žic, kablov ali drogov.
Vse posameznike, ki naletijo na tovrstno nevarnost, v Elektru Maribor pozivajo, naj se vodov ne dotikajo in naj vse električne napeljave obravnavajo, kot da so pod napetostjo.
Odjemalci, ki so še vedno brez napajanja, pa naj to javijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.
Prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič je v četrtek povedal, da si njihove ekipe prizadevajo za čim prejšnjo odpravo preostalih napak, a prehajajo v vedno bolj zahtevne in višje predele z razgibanim terenom in je zato sanacija vse težja. Kdaj bodo vsi odjemalci prišli do elektrike, še ni mogel natančno napovedati.
Vir: STA
