Tudi danes, ko je v DZ padla vlada Alenke Bratušek, odmeva vprašanje predčasnih volitev. Po ocenah pravnikov so te mogoče tudi julija, kar večine nekdanjih vladnih partneric ne moti, saj se zavzemajo za čim prejšnjo vlado s polnimi pooblastili. Še vedno pa se v DZ ni polegel prah po razkolu PS in prestopih poslancev med poslanskimi skupinami.

Predsednik republike Borut Pahor je po sredinem srečanju z ustavnimi pravniki sporočil, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za volitve in volilna opravila mesec avgust. Volitve so verjetno nemogoče junija, bolj verjetne pa julija.

Slika je simbolična

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer poudarja, da se bo glede datuma volitev izkristaliziralo šele takrat, ko bo Pahor odločil in razpisal volitve.

Na vprašanje volilne udeležbe na morebitnih julijskih volitvah pa med drugim odgovarja, da to ni povezano in da morajo biti volitve čim prej, kot je možno po zakonodaji. Sam se boji, da ni težava v tem, ali hočemo imeti volitve junija, julija ali avgusta, pač pa so težava špekulacije. Po njegovem prepričanju se bo potem, ko bo Pahor razpisal volitve, našel nekdo, ki bo vložil odlok v ustavno presojo.

Osebno meni, da je v tem mandatu nemogoče sestaviti novo vlado. Odločevalci v tem procesu pa po njegovih ocenah niso več poslanci.

Tudi podpredsednik SD Dejan Židan je dejal, da si v stranki želijo čim prejšnje predčasne volitve. V vsakem primeru pa je po njegovih besedah stanje neobičajno, saj bodo v času počitnic ali volitve ali pa predvolilna kampanja. “Mi je pa bilo včeraj všeč mnenje enega od ustavnih pravnikov, ki je povedal, da država deluje 12 mesecev na leto po ustavi. To dejansko drži,” je dodal.

Po mnenju prvaka DL Gregorja Viranta morajo biti volitve čim prej, saj bi bilo najbolj nedržavotvorno “vleči to agonijo z vlado, ki lahko opravlja le tekoče posle recimo še devet mesecev”. Če bodo v ospredju interesi države in ne strankarske kalkulacije, je Virant prepričan, da bodo volitve v prvi polovici julija. Vsaka koalicija, ki bi morda zdaj nastala v DZ, pa bi bila po njegovih besedah izrazito nenačelna in bi imela le en, nelegitimen interes: kako bi si poslanci za čim dlje podaljšali svoje službe.

“Država nima časa čakati,” pa je dejal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, ki prav tako poudarja, da mora biti brez vlade s polnimi pooblastili čim manj časa. Res se sicer zna zgoditi, da bo zaradi volitev v poletnem času udeležba manjša, a je vseeno boljše to, kot pa da se volitve zamika v jesenski del, je pristavil.

Vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik pa je pojasnil, da bodo podprli vse tisto, kar bo v korist trenutnim razmeram. V stranki so pripravljeni iti na volitve takoj, ko bo to omogočeno, so pa za to, da bi volitve izražale mnenje čim večjega števila ljudi. Na vprašanje, ali torej ne bi bili zadovoljni z volitvami v poletnem času, pa je odgovoril, da je veliko odvisno od odločitve Pahorja in da verjame, da se bo odločil v korist države in tako, kot je najbolj prav.

Tik pred volitvami pa se ustanavljajo tudi nove stranke. Da potekajo aktivnosti za ustanavljanje stranke pod vodstvom Bratuškove, je danes vnovič potrdil tudi Möderndorfer.

V luči odcepitve od PS se odpira vprašanje financiranja te stranke in nove poslanske skupine. Möerndorfer je pojasnil, da je PS stranka, ki ima finance in vse ostaja enako. Pri poslanski skupini pa se sredstva delijo glede na število poslancev in je “matematika preprosta”.

Na vprašanje, ali je bilo po razkolu poslanske skupine PS zaznati pritiske na poslance ob prehodih iz ene v drugo poslansko skupino, je Möderndorfer odgovoril, da nanj osebno ni pritiskal nihče. Meni, da niti ni bilo potrebe za to. Priznal pa je, da so mu nekateri poslanci povedali, “da so jih nagovarjali in tako naprej”.

Poslanec Jože Velikonja se je poleg Saše Kos vrnil v poslansko skupino PS. Pojasnil je, da je iz poslanske skupine PS izstopil zato, ker je imel namen podpirati vlado Alenke Bratušek, a so se z njenim odstopom zadeve spremenile in “na lokalni ravni nismo želeli zgodbe zaključiti podobno kot s stranki na državni ravni, torej smo se odločili ali gremo skupaj naprej ali skupaj ven”.

Vir: STA

Na oder koebenhavnske arene B&W Hallerne bo drevi stopila tudi slovenska predstavnica na Eurosongu Tinkara Kovač. S pesmijo Spet/Round and Round se bo s še štirinajstimi glasbeniki potegovala za deset mest, ki vodijo v veliki finale. Tinkara želi “prebiti slovenski rekord”, verjame pa v slovensko pesem, ki je intenzivna tako po besedilu kot glasbi.

Pevka Tinakra Kovač pred odhodom na izbor Pesem Evrovizije v Koebenhavn.
Vir: STA

Tinkara je dejala, da v Koebenhavnu kljub obilici dela uživa, ljudje pa jo po njenem mnenju začenjajo tudi spoznavati. “Dejstvo je, da na svetu ni veliko pevk flavtistk. To so prepoznali in ugotovili, da to ni playback,” je pojasnila.

Poleg pesmi pa so skrbno zasnovali tudi Tinkarin nastop: “Z obleko simboliziram peščeno uro, kamenčki na njej so pesek – čas, ki se izteka, in svet, ki se vrti. Proti koncu skladbe se pri slovenskem besedilu zgodi prerod, govorim o tem, da se moramo ljudje na novo roditi. Takrat s flavto razbijem modrino okoli sebe, ki se razleti na tisoč koščkov in se spremeni v zlato.”

Kot je dejala pred odhodom na Dansko, pa ji je najtežje, da na odru ne bo mogla igrati flavte: “Na odru bi lahko imeli tudi instrumentaliste. Zaradi evrovizijskih pravil o živem petju na vnaprej posneto matrico pa smo se odločili, da ne bomo ‘blefirali’. Zato bodo z mano na odru samo vokalisti, ki bodo dejansko peli. Na oder gremo iz srca odpet Nika Zorjan, Lea Sirk, Manca Špik, Raay in jaz.”

Za deset mest, ki vodijo v finale, se bodo drevi ob 21. uri potegovali še predstavniki Avstrije, Belorusije, Makedonije, Finske, Gruzije, Grčije, Irske, Izraela, Litve, Malte, Norveške, Poljske, Romunije in Švice.

na sobotni finale so se na torkovem prvem predizboru že uvrstili glasbeniki Armenije, Azerbajdžana, Madžarske, Islandije, Črne gore, Rusije, San Marina, Švedske, Nizozemske in Ukrajine, 20 izbrancem pa se bodo ob bok postavili še predstavniki tako imenovanih velikih petih, Nemčije, Francije, Španije, Velike Britanije in Italije ter predstavnik države gostiteljice Danske.

Vir: STA

Na marca objavljen javni razpis za sofinanciranje investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico, je do roka, ki se je iztekel 28. aprila, prispelo 67 vlog. Kot so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu, so vloge odpirali v ponedeljek, prijavitelji pa bodo o rezultatih obveščeni v 60 dneh.

Kot so še dodali, je bilo razpisanih 1,641 milijona evrov za letos in 1,678 milijona evrov za naslednje leto. Ker pregled vlog in njihovo analizo še pripravljajo, za zdaj še ne morejo posredovati podatkov o tem, s katerih področij je bilo oddanih največ vlog. Sicer pa kljub temu, da vlada po odstopu premierke Alenke Bratušek opravlja le še tekoče posle, pri razpisu ne pričakujejo nobenih zapletov.

Podjetja bodo lahko razpisna sredstva porabila za sofinanciranje investicij v osnovna sredstva, pri čemer je glavni pogoj vsaj ohranjanje, če že ne ustvarjanje novih delovnih mest. Ta mora podjetje ohraniti vsaj tri oziroma pet let, drugače bo denar treba vrniti. Denar je lahko namenjen za nakup strojev in opreme, nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije, pa tudi za gradbena dela ter nakup objektov in zemljišč.

Kot je razvidno iz objavljenega razpisa, mora biti višina sofinanciranja upravičenih stroškov začetnih investicij vsaj 50.000 evrov, a največ 500.000 evrov, pri tem pa višina sofinanciranja ne sme preseči polovice vrednosti upravičenih stroškov za mala podjetja, 40 odstotkov za srednja in 30 odstotkov za velika podjetja.

Podjetja morajo biti najmanj 18 mesecev prijavljena na območju Mestne občine Maribor in občin Kungota, Hoče-Slivnica, Pesnica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi.

Vir: STA

Z esejem iz maternega jezika se za 8037 dijakov na 85 gimnazijah danes začenja spomladanski rok splošne mature. Osnovnošolci 6. in 9. razredov pa bodo pisali Nacionalno preverjanje znanja. Za učence 6. razredov je omenjeno preverjanje obvezno z letošnjim šolskim letom, medtem ko je bilo prej prostovoljno.

Maturitetna izpitna pola.
Vir: STA

Tematski sklop za maturitetni esej pri slovenščini oziroma italijanščini ali madžarščini kot maternem jeziku letos nosi naslov Človek v svetu, obsega pa besedila Hamlet Williama Shakespeara, Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Fiziki Friedricha Dürrenmatta in Veliki briljantni valček Draga Jančarja.

Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki pisali 2. junija. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo na vrsti 31. maja in v prvi polovici junija. 7. junija bo potekal pisni izpit iz matematike, med 3. in 13. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo izvedeni med 15. in 23. junijem.

Za osnovnošolce pa se danes začenja nacionalno preverjanje znanja. Nanj se je prijavilo 34.818 učencev, od tega 17.701 iz 6. razredov, 17.117 pa iz 9. razredov. Preverjanje bo opravljalo tudi 91 učencev 6. razredov v programu nižji izobrazbeni standard in 92 učencev 9. razredov v istem programu.

Z uspehom na nacionalnem preverjanju znanja bodo učenci 9. razredov seznanjeni 2. junija, učenci 6. razredov pa 9. junija.

Dijaki pa bodo z uspehom na spomladanskem roku splošne mature seznanjeni 14. julija. Isti dan bo Državni izpitni center ob razglasitvi rezultatov maturantom omogočil dostop do ocen preko spleta.

Na spomladanskem roku je sicer splošno maturo v minulih letih uspešno opravilo od 84 do 87 odstotkov prijavljenih kandidatov, na letni ravni pa od 86 do 89 odstotkov dijakov.

Vir: STA

Policisti po vsej državi danes začenjajo vseslovensko akcijo poostrenega nadzora nad kolesarji, ki bo potekala do 18. maja. Kolesarje želijo spodbuditi k bolj odgovornemu vedenju. Opozarjali jih bodo predvsem na pomen uporabe varnostne čelade in dosledno upoštevanje prometnih pravil, kar je bistveno za zmanjšanje števila hujših prometnih nesreč.

Kolesar, promet, kolesarska steza, cesta.
Vir: STA

V prometnih nesrečah na slovenskih cestah je lani umrlo 16 kolesarjev, 155 je bilo huje, 990 pa lažje poškodovanih. Med ponesrečenci je bilo tudi več mladih. Lani je tako umrl tudi en kolesar, mlajši od 14 let, sedem jih je bilo huje poškodovanih, 62 pa lažje, je razvidno iz podatkov Generalne policijske uprave.

Statistika za zadnjih šest let kaže, da se število umrlih kolesarjev giblje med 12 in 18 letno. Podobni lanskoletnim podatkom so tudi vsakoletni podatki o huje in lažje poškodovanih kolesarjih.

Na Gorenjskem se vsako leto zgodi več kot sto prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. Letos je bilo takih nesreč na Gorenjskem 19, od tega so jih deset povzročili kolesarji sami. Med udeleženci sta bila dva kolesarja hudo telesno poškodovana, 15 pa lažje.

“Kolesarji zato vozite varno in s prilagojeno hitrostjo, bodite pozorni na promet, uporabljajte zaščitno čelado, vozite po pravilni strani in v smeri vožnje ter trezni,” poziva predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj Bojan Kos, ki hkrati opozarja tudi ostale udeležence v prometu, naj upoštevajo predpise in skrbijo za večjo varnost tako sebe kot kolesarjev.

Policisti bodo v vseslovenski akciji za večjo varnost kolesarjev poostrili predvsem nadzor na mestih, kjer pogosto prihaja do prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. To so predvsem mestna središča in kolesarske povezave, kjer je veliko kolesarjev.

Vir: STA

Alenka Bratušek bo deset dni po kongresu PS tudi uradno odstopila kot premierka. Po mnenju predsednika DZ Janka Vebra bi se poslanci s tem lahko seznanili v sredo ali četrtek. Tako se bo odprla pot do predčasnih volitev, njihov datum pa ostaja neznanka. Večina se zavzema za volitve pred poletjem, a nekateri menijo, da te pred jesenjo ne bodo možne.

Predsednica vlade Alenka Bratušek.
Vir: STA

Bratuškova je po krajšem sobotnem pogovoru s predsedniki koalicijskih SD, DL in DeSUS Igorjem Lukšičem, Gregorjem Virantom in Karlom Erjavcem napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade. Iz PS, ki jo je vodila zadnje leto, a nato na kongresu stranke v tekmi za mesto predsednika PS izgubila proti Zoranu Jankoviću, je izstopila že minuli teden.

Bratuškova je zagotovila tudi, da panika zaradi že drugih predčasnih volitev zapored ni potrebna. Po njenem mnenju so namreč za državo boljše čim prejšnje volitve, še pred poletjem. Kot je ocenila, bi bil prvi možen datum že 22. junij.

Poslovnik DZ določa, da se mora obvestilo premierke o odstopu, ki ga ta pošlje predsedniku DZ, uvrstiti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom, vlada pa nato opravlja tekoče posle do izvolitve nove.

Kot je za STA danes pojasnil Veber, bi bila po njegovem mnenju lahko izredna seja DZ v sredo ali četrtek.

Nato pa lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. Če je predlog podan, lahko DZ o njem odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pahor se je tej možnosti že odpovedal, Bratuškova pa je poslance že pozvala, naj storijo enako.

Če DZ v 30 dneh ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Za zdaj sicer še nihče ni napovedal, da bo predlagal novega mandatarja, a glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati omenjeni 30-dnevni rok za razpustitev parlamenta, zato bi se več kot 80 poslancev moralo nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.

Pravnik Miro Cerar je pred dnevi za STA poudaril, da bi se tudi v tem primeru morali o možnostih razpisa volitev tako hitro posvetovati z ustavnopravnimi strokovnjaki, saj bi šlo za skrajševanje ustavno določenega roka.

O podobni možnosti so sicer že razmišljali leta 2011, ko takratna vlada pod Pahorjevim vodstvom ni prestala zaupnice, a je nato tedanji predsednik republike Danilo Türk z razpustitvijo parlamenta počakal omenjenih 30 dni. Tedaj je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, saj je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo.

Ustavni pravnik Franc Grad pa je za portal Planet Siol.net dejal, da bi bil dogovor med strankami o krajšanju roka protiustaven in protizakonit. Hkrati tudi dvomi, da bi se najmanj 81 poslancev pisno odpovedalo pravici predlagati novega mandatarja. Je pa priznal, da bi v tem primeru temeljni namen tega določila ustave res odpadel in bi se Pahor morda lahko naslonil na to jasno izraženo voljo ter volitve razpisal pred iztekom roka.

Če se sicer upošteva še 40-dnevni rok za izvedbo predčasnih volitev od dneva razpisa, bi to pomenilo, da se ne morejo izvesti pred drugo polovico julija. Pri tem nekateri opozarjajo še na nedavno odločitev ustavnega sodišča o razpisu referenduma o arhivih, po kateri datumi za glasovanje v času, ko so državljani na dopustu, niso primerni. Zato nekateri menijo, da bi bile volitve lahko šele jeseni. Po drugi strani pa je Veber denimo že poudaril, da so volitve lahko tudi poleti, če bi tako narekoval položaj države.

V SDS tudi poudarjajo, da bi bilo treba pred volitvami spremeniti še volilni sistem, saj da takšen kot je, ne zagotavlja stabilnih vlad. A bo DZ v času tekočih poslov to težko storil. Medtem so v po razpadu PS zdaj največji parlamentarni stranki napovedali tudi predlog ustavne obtožbe, če Bratuškova ne bi odstopila do ponedeljka, a do tega torej očitno ne bo prišlo.

Bo pa predvidoma prihodnji teden svojega vodjo dobila tudi nova poslanska skupina z za zdaj 12 poslanci, ki se je po Jankovićevi zmagi na kongresu PS odcepila od strankine poslanske skupine. Novo poslansko skupino bi utegnil prevzeti donedavni vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.

Po vladi Boruta Pahorja in Janeza Janše torej predčasno svoj mandat končuje že tretja vlada v dobrih treh letih in pol. Prihodnji teden se predvidoma sestanejo organi DL in pričakovati je, da se bodo sestajali tudi organi ostalih (vsaj) koalicijskih strank. Zato bi bilo lahko v nekaj dneh znano tudi več glede možnosti skrajševanja postopkov in posledično datuma volitev.

Vir: STA

Nogometaši Maribora so včeraj v 31. krogu Prve lige Telekom Slovenije premagali ljubljansko Olimpijo z 2:0 (1:0).

* Stadion Ljudski vrt, gledalcev 6000, sodniki: Skomina (Koper), Vidali (Gračišče) in Patarić (Izola).
* Strelca: 1:0 Djermanović (6./avtogol), 2:0 Cvijanović (67./11 m).
* Maribor: Handanović, Stojanović, Rajčević, Šuler, Mejač, Vršič (od 79. Črnic), Dervišević, Mertelj, Cvijanović (od 72. Bohar), Tavares, Zahovič (od 87. Sirk).
* Olimpija: Šeliga, Jović, Zarifović, Kostić, Škarabot, Kapun, Trifković (od 85. Corn), Omladič, Vukčević, Djermanović (od 70. Zorc), Valenčič (od 89. Božič).
* Rumeni kartoni: /.
* Rdeč karton: Zarifović (66.).

Nogometaši Maribora drvijo proti novemu naslovu državnih prvakov. Na tej poti jih ni ustavila niti Olimpija, Mariborčani pa so pet krogov pred koncem sezone pred Luko Koper zadržali velikih osem točk prednosti.

Večni derbi v Ljudskem vrtu je tokrat privabil manj gledalcev, a še vedno mnogo več od slovenskega povprečja. V deževnem vremenu in na spolzkem igrišču so se domači znašli precej bolje od tekmecev in se v šesti minuti veselili vodstva. Dare Vršič je izvedel kot z desne strani, Luka Zahovič se je žoge dotaknil z glavo, ta pa je zadela Dejana Djermanovića, ki jo je poslal v lastno mrežo.

V 12. minuti je Aleš Mertelj poslal strel z 20 metrov, žoga je zletela tik mimo leve vratnice. Nogometaši Olimpije, ki jih je po odhodu Milorada Kosanovića vodil pomočnik Darko Karapetrović, so se otresli pritiska in igro preselili na sredino igrišča, nekajkrat pa so prišli blizu vrat domačih. V 16. minuti je Marko Vukčević izkoristil nepazljivost Marka Šulerja, po desni strani stekel v kazenski prostor in streljal, a je žoga zletela mimo gola.

Minuto pozneje je spet bil v akciji Mertelj. Streljal je z roba kazenskega prostora in zadel vratnico. Nato se je igra nekoliko umirila, v končnici prvega polčasa pa dve priložnosti za domače. Vršič se je v 40. minuti odločil za strel z 20 metrov, žoga pa je šla mimo leve vratnice. Tri minute pozneje je v kazenskem prostoru do žoge prišel Zahovič, strel iz bližine pa ni bil natančen.

Nogometaši Olimpije so v drugem polčasu skušali izenačiti, a so bili s podajami in streli na gol nenatančni. V 55. minuti so domači izpeljali hiter protinapad, Goran Cvijanović je na levi strani podal Marcosu Tavaresu, kapetan domačih je v kazenskem prostoru poiskal Zahoviča, a je Aris Zarifović pred golom preprečil podajo.

Tekma se je prelomila v 66. minuti. Aleš Mejač je izpeljal hitro akcijo, po preigravanju je stekel v kazenski prostor, tam pa ga je zrušil Zarifović. Sodnik Damir Skomina je dosodil enajstmetrovko, Zarifovića pa poslal v slačilnico. Cvijanović je zanesljivo izvedel najstrožjo kazen, visoka prednost z igralcem več pa je domačim zadoščala za nemoten nadzor igre za 20. zmago v tej sezoni.

Maribor bo v 32. krogu v sredo gostoval v Novem mestu, Olimpija pa bo gostila Celje.

Vir: STA

Sinoči, na predvečer praznika dela, so po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Največje kresovanje na Štajerskem je potekalo v Rušah. Projekt Malo mesto – največje kresovanje je tako četrto leto zapored združeval vse generacije, ne samo z zabavo, kakor je na kresovanjih pričakovati, pač pa tudi z ohranjanjem tradicije.

Trud intenzivnih priprav največjega kresovanja na Štajerskem, se je tudi letos izkazal za vrednega. Za to, da je kresovanje uspelo, je zaslužnih več kot 200 sodelujočih (članov lokalnih društev, organizacij, pa tudi krajanov).
Tudi letos so majsko drevo postavljali gasilci treh društev iz območja občine Ruše. V vaških igrah je sodelovalo 6 ekip, a so “fantom” (iz PGD Selnica, Smolnik ter iz ŠD Glažuta) “dale vetra” dekleta – zmagale so namreč Slemenčanke. Med tem ko so si morali tekmovalci oddahniti, je Spidi poskrbel za animacijo otrok ter njihovih staršev. Plesali in rajali so ob njegovih pesmih, kitari ter mladih talentih, ki jih je predstavljal na odru.

Ruške ulice je ob mraku razsvetlila baklada. Pohoda so se udeležili tako starejši, kakor tudi najmlajši. Nekateri za to, da se v Rušah tudi na ta način ohranja tradicija, predvsem najmlajši pa preprosto zato, ker je lepo gledati in v rokah držati “lučke”.
Okoli 21.30 je napočil slavnostni trenutek: gasilci so prižgali kres, kmalu za tem pa tudi kresnega moža. Ta je (tako pravijo) z ognjem uničil vse slabo in odprl pot vsemu dobremu.

Ker je zbranim (skoraj po čudežu!) “služilo” tudi vreme, se je pestra zabava ob nastopu skupin Gadi in Njubend – skoraj kakor kres – razplamtela pozno v noč. Malo mesto je tudi v 2014 “dobilo” največje kresovanje. Po prvih ocenah ga je obiskalo okoli 8.000 ljudi! Med njimi pa – poleg domačinov in prebivalcev sosednjih občin – tudi precej Korošcev, Mariborčanov… Srečali smo celo Gorenjce in Ljubljančane. Kdo ve kaj jih je privabilo v Ruše, vsekakor pa si organizatorji (člani društva TIC Ruše) želijo, da polni dobrih vtisov “glas Ruš odpeljejo” v svoje kraje.

Slovenija je dobro zastopana v institucijah EU, a jasna strategija njenih interesov in prioritet v uniji ostaja izziv. Na najvišjih administrativnih stolčkih v osrednjih institucijah Slovencev ni, kar pa ne pomeni, da ne zasedajo vidnih položajev. Najbolj na očeh svetovne javnosti je tiskovna predstavnica Catherine Ashton, Maja Kocijančič.

Kadrovska arhitektura institucij unije je zelo kompleksna. Razlikovati je treba med političnimi položaji, ki Sloveniji pripadajo kot članici unije, na primer komisarski položaj in osem evroposlanskih sedežev, ter administrativnimi, na primer položaj generalnega direktorja v instituciji EU.

Zastava Evropske Unije.
Vir: STA

Na najvišjih administrativnih stolčkih Slovencev ni. V Evropski komisiji je najvišje namestnik generalnega direktorja Zoran Stančič. Tudi v Svetu EU po predčasni upokojitvi Ivana Bizjaka kot generalnega direktorja novembra 2011 na ključnih vodstvenih položajih Slovencev ni. V administraciji Evropskega parlamenta se je najviše zavihtel Ciril Štokelj, ki je bil nekaj časa član kabineta predsednika, sedaj pa je direktor v generalnem direktoratu za zunanje odnose.

Kadrovska statistika v treh osrednjih institucijah sicer kaže, da je med približno 24.000 redno zaposlenimi uslužbenci v Evropski komisiji odstotek ali 228 Slovencev, v administrativnem aparatu Evropskega parlamenta je med 6000 zaposlenimi okoli sto Slovencev, večinoma prevajalcev, v generalnem sekretariatu Sveta EU pa med približno 3500 uslužbenci okoli 70 Slovencev. V evropski diplomatski službi jih je približno 20.

Glas Ashtonove Maja Kocijančič najbolj na očeh svetovne javnosti

Med Slovenci na nepolitičnih položajih v institucijah EU je najbolj na očeh svetovne javnosti govorka visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, ki to delo opravlja od začetka leta 2010. Je ena dveh tiskovnih predstavnikov, ki javno govorita v imenu Ashtonove; na opoldanskem brifingu komisije v Bruslju in tudi sicer vsak dan odgovarja na vprašanja novinarjev, daje intervjuje in potuje z visoko predstavnico.

S kolegom Michaelom Mannom sta si, kot je ponazorila v pogovoru za STA, iz pragmatičnih razlogov na nek način “razdelila svet”, tako da vsak pokriva določena področja. Kocijančičeva je odgovorna za komuniciranje o odnosih z Zahodnim Balkanom, vzhodnim sosedstvom, vključno z Rusijo, nekaterimi strateškimi partnerji, recimo s Kitajsko, o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, odnosih z Latinsko Ameriko in človekovih pravicah.

Minulih pet let je bilo zelo zanimivo obdobje številnih izzivov – najprej vzpostavitev evropske zunanje službe, ki od 1. januarja 2011 polno deluje in postaja neke vrste zunanje ministrstvo EU, nato arabska pomlad, pogajanja z Iranom, dialog Srbije in Kosova ter ukrajinska kriza, je pojasnila Kocijančičeva, ki svojo službo opisuje kot “izjemno zanimivo, polno vsakodnevnih izzivov in strašno dinamično”.

Na vprašanje, kako lahko uspe nekomu iz male države, kot je Slovenija, priti na tako izpostavljen položaj, odgovarja, da sistem EU zagotavlja priložnosti vsaki članici brez izjeme, da pa so seveda potrebne ustrezne kvalifikacije, kot so znanje jezikov ter poznavanje evropskih politik in sistema sprejemanja odločitev.

“Vsi imajo enako možnost priti na zanimive položaje, je pa potrebne včasih tudi nekaj sreče in kanček ustreznega lobiranja,” je še povedala Kocijančičeva, ki se z evropskimi temami ukvarja od vložitve slovenske prošnje za članstvo. Od takrat je odnos med Slovenijo in EU spremljala v različnih vlogah – najprej kot novinarka in dopisnica STA v Bruslju, nato kot govorka stalnega predstavništva Slovenije pri EU ter sedaj kot govorka Ashtonove.

Slovenija dobro zastopana, izziv soočanje s krizo in jasna opredelitev prioritet

“Če pogledate vse ključne kriterije, Slovenija igra aktivno in polno vlogo polnopravne članice EU,” je položaj Slovenije v EU ocenila Kocijančičeva. V strukturah evropskih institucij ima več uradnikov, kot je bila najnižja postavljena meja, tudi v evropski zunanji službi je dobro zastopana, je ponazorila.

Na področju zunanje politike je Slovenija zelo jasno nakazala, da vidi svojo posebno vlogo na Balkanu, kjer se je tudi konkretno uveljavila, je še izpostavila Kocijančičeva ter spomnila na vodji delegacij EU na področju Zahodnega Balkana – Samuela Žbogarja na Kosovu in Miho Drobniča v Črni gori. Aktivno vlogo igra Slovenija po njenih besedah tudi pri nekaterih drugih ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih, na primer ukrajinski krizi in Bližnjem vzhodu.

Velik izziv pa je po besedah Kocijančičeve predvsem nadaljevanje prizadevanj za rešitev gospodarske in finančne krize ter jasna opredelitev prioritet znotraj evropskih politik, kar je še posebej pomembno za malo članico. “Ne gre pozabiti, da bomo imeli po evropskih volitvah veliko menjav na ključnih položajih v evropskih institucijah. Pomembno je, da Slovenija premisli, kje so njeni interesi. Ne gre pozabiti tudi, da bo Slovenija v nekaj letih znova na vrsti za predsedovanje Svetu, in to je treba imeti v mislih že leta prej, ne šele tik pred zdajci,” je poudarila Kocijančičeva.

Slovenija nima strategije kadrovanja v EU

Da bi morala Slovenija še posebej zaradi svoje majhnosti zelo dobro pretehtati, kako uporabiti malo človeških in finančnih virov, ki jih ima, meni tudi eden od Slovencev v evropski zunanji službi v Bruslju Fedja Zlobec, ki je pred tem delal tako na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani in stalnem predstavništvu Slovenije v EU kot v administraciji Sveta EU na področju notranjih zadev in pravosodja ter v obveščevalnem centru EU, ko je med drugim med gruzijsko vojno s terena obveščal Bruselj.

Vsaka kandidatka za članstvo ima strogo, a dobro prijateljico v Evropski komisiji. Ko postane članica, pa je, sploh majhna država, vržena v morje, v katerem plava polno neprijaznih morskih psov, in se mora sama znajti, je poudaril. Slovenija se je na evropskem zunanjepolitičnem odru po njegovi oceni slabo znašla, pri čemer izpostavlja “zelo neuspešno” zgodbo s Hrvaško, v kateri se je obnašala kot “užaljen otrok”.

Slovenija po njegovi oceni tudi nima nobene politike kadrovanja v institucijah EU. “Včasih ima človek občutek, da ne razumejo, kako deluje tukaj sistem,” je kritičen Zlobec. Številčno so sicer Slovenci po njegovi oceni v zunanji službi dobro zastopani, ni pa ljudi na vodstvenih položajih v Bruslju. “Če se primerjamo z Estonci, smo zelo slabi, pa so Estonci manjši od nas, tako da majhnost ne more biti izgovor,” je ponazoril v pogovoru z STA.

V odgovoru na vprašanje, kakšen ugled uživa Slovenija, poudarja, da večine tujcev Slovenija ne zanima pretirano ter da se je treba najprej vprašati, kaj si mislimo sami o sebi, ne kaj si drugi mislijo o nas. “Kakšna država hočemo biti? Kam gremo? Začeli smo razmišljati o tem, a resničnega miselnega preobrata še ni,” ocenjuje Zlobec, ki je sicer kljub vsemu optimističen.

Notranjepolitični boji ovirajo Slovenijo – splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih

Kritike, da država nima evropske kadrovske politike, je slišati tudi iz več drugih virov, ki pa želijo ostati neimenovani. “Hrvati so veliko bolj agresivni, bolj organizirani. Slovenija nima strategije o umeščanju dobrih kadrov v institucije. Slovenija ne vrti telefonov, pa bi jih morala,” je ponazoril eden od virov. Nekateri izpostavljajo tudi, da se “ne znamo prodati”.

Eden od anonimnih odgovorov na vprašanje o podobi Slovenije v Bruslju pa je bil: “Notranjepolitični boji ovirajo napredek Slovenije – to je splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih.”

Vir: STA

Letos se s sesnimi in mačjimi mladiči v zavetišču soočajo že nekoliko prej kot običajno, kar je posledica mile zime in zgodnje brejosti mačk. Ker predvidevajo, da bodo že v sredini maja soočeni s povečanim številom majhnih nebogljenih bitjec, se obračajo po pomoč. Prosijo vse odgovorne in skrbne prostovoljce, ki imajo dovolj časa in voljo pomagati, da se jim oglasijo in na svojem domu skrbijo za sesne in mačje mladiče, da odrastejo v zdrave mačke in mačkone.

Oskrba sesnih mladičev je veliko bolj zahtevna kot oskrba večjih mačk – mladičke je potrebno večkrat dnevno hraniti ob uri, jih masirati, da lahko izločajo, skrbeti za primerno temperaturo njihovega gnezda in podobno, zato potrebujejo nekoga, ki ima zagotovo dovolj časa, da jim lahko nudi primerno oskrbo.

V kolikor ste se v opisu prepoznali in ste nase pripravljeni prevzeti skrb za majhno kosmato kepico, jih pokličite v času uradnih ur, od ponedeljka do petka med 9. in 11. ter med 13. in 15. uro na 02 480 16 60, se v istem času osebno oglasite v zavetišču ali jim pišite na info@zavetisce-mb.si. Za veterinarsko oskrbo mladičev seveda poskrbi zavetišče, ki vam pomaga tudi z mačjim mlekom in peskom, da skrb za majhno bitjece ne bo prevelik finančni zalogaj.

Kot prostovoljec, ki začasno skrbi za sesnega ali mačjega mladiča pa se zavežete, da boste dosledno spoštovali navodila lečeče veterinarke in boste ob dogovorjenih terminih z živalco prihajali v zavetišče, da bo deležna oskrbe, ki je predpisana in zanjo tudi nujna.

Na Davčni upravi RS (Durs) samo še danes čakajo morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2013, ki so jih v začetku aprila poslali skoraj pol milijona zavezancem. Tistim, ki se z vpisanimi podatki strinjajo, pa ni treba storiti ničesar, saj bo izračun avtomatsko postal odločba o odmeri dohodnine.

Davčna uprava RS (Durs).
Vir: STA

Prvi paket, v katerem je bilo 496.641 informativnih izračunov dohodnine za leto 2013, je davčna uprava poslala zavezancem po pošti 3. aprila. Zavezanci, ki so lani med letom plačali preveč dohodnine, bodo to dobili povrnjeno 28. maja, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine pa je 30. maj.

Zavezanci, ki ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oz. so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena, morajo podati ugovor. V nasprotnem primeru storijo davčni prekršek, za katerega je zagrožena globa v višini med 400 in 1200 evri. Obrazec je objavljen na spletnih straneh Dursa, dobiti pa ga je mogoče tudi na davčnih uradih. Ugovor je mogoče poslati tudi z digitalnim potrdilom preko sistema e-Davki.

Naslednji paket informativnih izračunov bodo z Dursa poslali 30. maja. Tistim, ki izračuna tudi tedaj še ne bodo prejeli, a so zavezanci za plačilo dohodnine, bodo morali napoved za odmero dohodnine sami vložiti, in to do 31. julija.

Vir: STA

Prvak SDS Janez Janša je v odzivu na potrditev prvostopenjske sodbe v zadevi Patria poudaril, da je Patria neločljivo povezana z volitvami. Kot pravi, je afera izbruhnila pred volitvami 2008, sojenje se je začelo, ko je bilo leta 2011 jasno, da bodo predčasne volitve, pred verjetnimi vnovičnimi predčasnimi volitvami pa je sodba postala pravnomočna.

Tako se po Janševih besedah tretjič želi z afero Patria neposredno vplivati na volilni rezultat. “Kdor bo zanikal povezavo, bo težko zanikal to časovno ujemanje. Patria je volilni produkt, je veliki pok za to, da se odstrani političnega nasprotnika,” je dejal. Sodba, ki jo je višje sodišče potrdilo in strankam poslalo v ponedeljek, po njegovem mnenju ni slučajno padla v čas pred volitvami, ampak je sestavni del tega scenarija.

Novinarska konferenca prvaka SDS Janeza Janše, na kateri se je odzval na odločitev višjega sodišča v zadevi Patria.
Vir: STA

Kot pravi Janša, prihaja čas, ko bodo Slovenci začeli računat, koliko jih ti veliki poki stanejo. Prepričan je, da ta čas ni prav daleč.

SDS je po prepričanju Janše edina stranka, ki je kadrovsko in programsko pripravljena na volitve, in ravno zaradi tega se jo poskuša diskreditirati na vsak način. “Take stranke smo trn v peti ozadjem, ki poskušajo vladati,” je dejal.

Janša je na novinarski konferenci tudi pojasnil, da so podoben razplet v stranki napovedali že januarja. “Ta sodba bo odpravljena, bo padla,” je prepričan Janša, ki od tistih, ki so ob objavi sodbe mogoče slavili, pričakuje opravičilo.

Ob tem je dejal, da sam sodstva – tako kot glede na raziskave tudi tri četrtine Slovencev – ne spoštuje. Pojasnjuje, da je sodba sicer pravnomočna in legalna in jo je treba upoštevati, “ker za njo stoji prisila zakona, vendar takšne sodbe ni mogoče spoštovati”. Kot navaja, že božja zapoved pravi “Spoštuj očeta in mater”, ne govori pa o spoštovanju sodstva.

Po njegovem mnenju je med besedama upoštevati in spoštovati bistvena razlika. “Človek in institucija si morata svoje spoštovanje zaslužiti, ne morete pa spoštovanja ukazati,” je poudaril. Kot pravi, so na vrhu sodstva in tožilstva ljudje, ki so v totalitarnem režimu dokazano kršili človekove pravice. Ti si po njegovem mnenju spoštovanja ne zaslužijo.

Sodba v aferi Patria je bila po Janševih besedah pričakovana. “Nanjo smo bili pripravljeni, ker nismo naivni,” je dejal. Po njegovih besedah je bila sodba napisana že zdavnaj, ko se je ta proces začel, tako kot se to dogaja “v vseh znanih montiranih procesih”.

Sodba v aferi Patria pa je v svojem izreku po njegovem mnenju še bolj absurdna kot tista na vojaškem sodišču pred četrt stoletja. “Takrat so se vsaj trudili, da bi nekaj dokazali, čeprav so falsificirali stvari,” je dejal Janša in spomnil na zeleni flomaster, ki naj bi ga uporabljal za podčrtovanje.

V sodbi v aferi Patria gre za indični krog, meni Janša. Če bi ta postal pravni standard, bi lahko takšne indične kroge z bistveno manj naporov sestavili tudi za kazniva dejanja, povezana z več kot 600 množičnimi grobišči v Sloveniji, pri katerih se ve, koliko je bilo ubitih in kdo je bil za to odgovoren, in s poboji med drugo svetovno vojno. To so zločini, ki niso zastarali po slovenski kazenski zakonodaji, je poudaril Janša. Ob tem navaja, da slovenski arhivi v primeru povojnih likvidacij ne postrežejo samo z indici, ampak tudi z dokazi.

Prav tako je po Janševih besedah mogoče sestaviti tudi za kakšnih osem milijard evrov indičnih krogov v slovenskem bančnem sistemu, toliko denarja je bilo namreč izropanega od leta 1997, ko so davkoplačevalci prvič sanirali slovenske banke.

S sodbo ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo, je predsednik SDS Janša obsojen na dve leti zapora, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije pa bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni ter sodne takse.

Janšev odvetnik Franci Matoz je že v ponedeljek napovedal, da “bodo sodbo razveljavili”. Za to bodo, kot pravi, uporabili vsa pravna sredstva. Na voljo imajo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču, obsojeni pa bi pravico lahko iskali tudi na ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.

Tudi v SDS so prepričani v nedolžnost svojega predsednika stranke in v to, da bo sodba padla, če ne pri nas, pa na tujem.

Sicer pa je Janša med čakanjem, da so fotografske bliskavice ob začetku novinarske konference potihnile, dejal: “Zagotavljam vam, da se ne vidimo zadnjič.”

Vir: STA

Ob prazniku dela, 1. maju, po Sloveniji pripravljajo številne prireditve. Majska drevesa večinoma že stojijo, na predvečer praznika bodo po državi zagoreli kresovi, v praznično jutro bo marsikje zaigrala budnica, dela prosti 1. maj pa bo v znamenju številnih tradicionalnih prireditev in druženj.

Območne organizacije ZSSS organizirajo kresovanja in prvomajske prireditve povsod po Sloveniji, prav tako tudi druge sindikalne organizacije.

Na poseben način praznike začenjajo v Rušah, kjer bodo v sredo ob 17. uri najprej postavljali majsko drevo, sledile bodo vaške igre in tradicionalni pohod z baklami ter nato prižig kresa in tudi kresnega moža.

Tradicionalno kresovanje bo v Koblarjevem zalivu na obrežju reke Drave v Mariboru. S pričetkom ob 17. uri ga v sredo organizira Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Podravje in Koroška, slavnostni govornik na prireditvi pa bo generalni sekretar ZSSS Milan Utroša. Prireditev spremlja tradicionalni ognjemet, prvim 500 obiskovalcem pa obljubljajo brezplačno porcijo golaža.

Na Koroškem bosta tradicionalni prvomajski prireditvi na Kremžarjevem vrhu, kjer bo slavnostni govornik izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić, koroška območna organizacija SKEI pa organizira prireditev ob Ivarčkem jezeru.

Previdno na kresovanjih

Ob napovedanih kresovanjih Uprava RS za zaščito in reševanje organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse, ki bodo med prazniki v naravnem okolju kurili kresove, poziva, naj sledijo napotkom za preprečevanje požarov.

Kot poudarjajo na upravi, mora biti prostor okoli kurišča kresa očiščen vseh gorljivih snovi, kres pa naj bo ves čas pod nadzorom. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali.

Pri kurjenju je prepovedano uporabljati vnetljive in eksplozivne snovi. Ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejših sunkih vetra pa je treba kurjenje kresa prekiniti.

Če kres vseeno povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce, navajajo na upravi.

Vir: STA

Politično napetost v Sloveniji je v ponedeljek dodatno povečala objava pravnomočne razsodbe o dveletnem zaporu za bivšega slovenskega premiera Janeza Janšo zaradi korupcije v primeru Patria, ocenjuje danes hrvaški Novi list. Nekdanji disident iz jugoslovanskih časov Janša se bo zagotovo znova znašel v zapahi, navaja Jutarnji list.

Predsednik SDS Janez Janša.
Vir: STA

Gre za razsodbo, ki bo imela velik vpliv na boj proti politični korupciji v Sloveniji, kot je bila razsodba proti nekdanjemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju prelomna za hrvaški protikorupcijski boj, primerja reški časnik.

Ocenjuje, da bo razsodba kratkoročno zagotovo dodatno radikalizirala politične odnose v Sloveniji, ker se Janša ne namerava umakniti iz politike, temveč se bo boril proti razsodbi z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi.

Zanimivo pa bo videti, ali se bo in kako se bo na razsodbo odzvala Evropska ljudska stranka (EPP), ki je pred kratkim objavila posebno resolucijo, v kateri je izražala globoko zaskrbljenosti nad stanjem v Sloveniji s posebnim poudarkom na prvostopenjski razsodbi proti Janši, sklene časnik.

Skoraj neizogibno je, da bo Janša, vsaj formalno, zapustil položaj predsednika SDS, na katerem je bil dve desetletji. To bo največji izziv za stranko in veliko vprašanje je, ali si bo stranka opomogla pred volitvami, ki se bodo v naslednjih mesecih vrstile kot po tekočem traku, poroča Jutarnji list.

SDS ima zveste volivce, a če bo na njeno čelo prišel novi politik je vprašanje, kako se bo nanj odzvalo volilno telo ter ali bo uspel ohraniti vodstvo na desni sredini, kjer v zasedi čaka NSi. Morda se bo SDS razkrojila, kot se je zgodilo v LDS po odhodu Janeza Drnovška, ugiba zagrebški časnik.

Spominja, da je preiskava v primeru Patria potekala tudi na Hrvaškem ter da so v tem kontekstu omenjali ime nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ni pa prišlo do nobenih razsodb.

Vir: STA

Potem ko je ljubljansko višje sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, se bo po napovedi SDS danes na sodbo odzval tudi prvak stranke Janez Janša, ki je pravnomočno obsojen na dve leti zapora. V SDS so sicer po ponedeljkovem izvršnem odboru Janši izrazili enotno podporo, saj so prepričani, da je sodba krivična in bo padla.

Predsednik SDS Janez Janša.
Vir: STA

“Komiji, kdaj boste sposobni kake volitve zmagati na pošten način,” je Janša še pred napovedano novinarsko konferenco, na kateri se bo odzval na sodbo, zapisal na družbenem omrežju Twitter. Poleg tega se je na Twitterju zahvalil podpornikom in se posebej zahvalil za množico pristopov v SDS.

S sodbo ljubljanskega višjega sodišča je predsednik SDS Janša obsojen na dve leti zapora, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije pa bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni ter sodne takse.

Janšev odvetnik Franci Matoz je že v ponedeljek napovedal, da “bodo sodbo razveljavili”. Med drugim so obsojeni že napovedali uporabo izrednih pravnih sredstev, najprej zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču. Obsojeni bi lahko iskali pravico tudi na ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.

Tudi v SDS so prepričani v nedolžnost svojega predsednika stranke in v to, da bo sodba padla, če ne pri nas, pa na tujem. Podpredsednik SDS Zvonko Černač je pojasnil, da sodbe nista narekovala niti pravo niti pravičnost. Obtoženi se ni mogel braniti, saj ni bilo dokazov, scenarij za to odločitev pa je bil po besedah Černača že dolgo časa znan in tudi predvidljiv, je poudaril.

Predstavniki ostalih strank so sicer razmišljali tudi o morebitnih političnih posledicah sodbe za Janšo in SDS. Večinoma so sicer ocenjevali, da je to stvar SDS, so pa nekateri že izpostavili, da Janša na javnih funkcijah ne bo mogel več delovati.

Prokurist družbe Rotis Ivan Črnkovič, ki je bil v primeru Patria pravnomočno obsojen na 22 mesecev zapora, je v odzivu na sodbo za Radio Slovenije dejal, da je takšno odločitev napovedal že po javni obravnavi. Trdi, da dokazov ni in jih ne more biti.

Direktor Rotisa Ivan Črnkovič.
Vir: STA

“Ne da ni dokazov, jaz tega nisem naredil, jaz nisem dal obljube. Ne da ni dokazov, jih ne more biti in jih nikoli ne bo,” je za Radio Slovenija dejal Črnkovič.

Črnkovič je poleg predsednika SDS Janeza Janše in brigadirja Toneta Krkoviča pravnomočno obsojen v primeru Patria. Višje sodišče v Ljubljani je namreč pritožbe zagovornikov obdolženih zavrnilo in potrdil sodbo sodišča prve stopnje.

To je trojico spoznalo za krivo kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janši je prisodilo 24 mesecev, Črnkoviču in Krkoviču pa po 22 mesecev zapora. Vsi trije bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni in sodne takse.

Vir: STA

Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spet dvignile. Potem ko se je cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina že pred dvema tednoma po dvigu trošarin zvišala za 2,3 centa, se bo tokrat ta bencin podražil za 1,8 centa na 1,495 evra za liter. Liter dizelskega goriva bo z 1,378 evra dražji za 1,2 centa.

Gorivo, bencin, dizel, bencinski servis.
Vir: STA

100-oktanski bencin se bo podražil za 2,5 centa na 1,529 evra za liter, cena za liter kurilnega olja pa se bo dvignila za 1,6 centa na 1,019 evra.

Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.

Pred dvema tednoma je vlada vanje posegla tudi z zvišanjem trošarin, da bi nadomestila del izpada proračunskih prihodkov zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine.

Vir: STA

Z ljubljanskega višjega sodišča so sporočili, da so sodbo v zadevi Patria danes poslali na ljubljansko okrajno sodišče, ki bo sodbo tudi vročilo strankam v postopku. Odločitev še ni znana, bo pa najbrž v kakšnem dnevu.

Vrhovno sodišče RS, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani.
Vrhovno sodišče RS, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani.
Vir: STA

Zakon o kazenskem postopku predvideva, da drugostopenjsko sodišče odločbo pošlje sodišču, ki je na prvi stopnji izreklo sodbo, v tem primeru ljubljanskem okrajnemu sodišču. Ta odločitev prepošlje strankam v postopku.

Višje sodišče odločbo pošlje po kurirju, kar pomeni, da bo sodba na okrajnem sodišču najverjetneje že danes.

Na prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria so se pritožili vsi trije obsojeni, predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič.

Prvi je bil 5. junija lani zaradi obtožb o kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije sodni postopek že od samega začetka označujejo za politični konstrukt in zatrjujejo, da so nedolžni ter da proti njim ni nobenih dokazov.

Zato so višjemu sodišču predlagali, naj jih oprosti, medtem ko tožilstvo seveda predlaga potrditev sodbe. Okrajno sodišče je namreč v izreku sodbe popolnoma sledilo predlogu tožilstva.

Vir: STA