Ob polnoči se je iztekel 14-dnevni rok, v katerem so imeli poslanci možnost predlagati kandidate za mandatarja. Edini, ki je v tem času javno predstavil svoj predlog, je bil Ivan Vogrin, ki pa potrebnih podpisov poslancev ni uspel zbrati. S tem se bo DZ seznanil na izredni seji.

Vogrin, ki je za mandatarja predlagal ekonomista Dušana Radonjiča, je namreč uro pred iztekom roka novinarje seznanil, da mu je podpis za vložitev kandidature namenil le nepovezani poslanec Borut Ambrožič.

Ves čas je sicer trdil, da ima zagotovljenih dovolj podpisov, na Twitterju je pred dnevi celo zapisal, da jih ima 16. Svojo obljubo, da bodo kandidaturo Radonjiča podprli, so po njegovih zadnjih navedbah snedli nepovezana poslanca Ivan Simčič in Matjaž Zanoškar, poslanci PS Jože Velikonja, Tina Komel, Lejla Hercegovac, Stanko Stepišnik, Branko Ficko in Saša Kos ter Alojzij Potočnik, član poslanske skupine nepovezanih poslancev. Vogrin bi sam tako prispeval še 11. glas. Predlog za novega mandatarja so lahko do polnoči sicer predlagale poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Predsednik DZ Janko Veber je že v torek napovedal, da se bo DZ, če ne bo vložen noben predlog za novega mandatarja, s tem seznanil že danes. S tem bo začel teči 48-urni rok, v katerem lahko 10 poslancev ali poslanska skupina DZ predlagajo sklep za morebitni tretji krog volitev mandatarja.

Tega roka ni mogoče podaljševati, zato bo seja, na kateri se bo DZ seznanil s tem, ali se opravi tretji krog ali ne, v nedeljo ob 12. uri, je pojasnil Veber. Če bo tak predlog sprejet, bo DZ o morebitnem predlogu za mandatarja lahko odločal najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh.

Če predlogov ne bo, bo DZ o tem obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Prvi možni datum za predčasne volitve je 13. julij.

V poslanskih skupinah so sicer ves čas zatrjevali, da Vogrinovemu predlogu niso naklonjeni, saj da se zavzemajo za čimprejšnje predčasne parlamentarne volitve, čeprav naj bi neuradno nekatere stranke računale na uspeh napovedane ustavne presoje odloka o razpisu volitev, če bodo te razpisane v počitnicah.

Vir: STA

Pošta Slovenije bo v petek izdala sklop priložnostnih poštnih znamk, med katerimi je tudi t.i. olimpijska znamka najboljše slovenske smučarke Tine Maze, dobitnica dveh zlatih olimpijskih medalj. Ob tej priložnosti bo potekala v petek tudi promocija znamke v domačem kraju Tine Maze, v Črni na Koroškem, so sporočili iz Pošte Slovenije.

Promocijo olimpijskih znamk, ki bo v petek ob 11. uri v kulturnem domu v Črni, pripravljajo Koroško filatelistično društvo, Občina Črna na Koroškem, Osnovna šola Črna na Koroškem in Pošta Slovenije.

V Pošti Slovenije je izdajanje t.i. olimpijske znamke z motivi slovenskih športnikov, ki na olimpijskih igrah osvojijo zlate medalje, stalnica. Kot pojasnjujejo na Pošti Slovenije, so to ene najbolj iskanih in cenjenih znamk tako med filatelisti kot tudi med priložnostnimi zbiratelji znamk v Sloveniji in v svetu.

Pošta Slovenije je leta 2012 izdala znamko ob zlati olimpijski medalji Urške Žolnir, leta 2008 je izšla znamka z motivom Primoža Kozmusa. Prvi slovenski znamki, posvečeni zlatim olimpijcem, pa sta izšli leta 2000, na njiju pa so Iztok Čop in Luka Špik ter Rajmond Debevec.

Leta 2010 je Pošta Slovenije izdala tudi dve znamki z dobitnicama olimpijskih medalj, ki nista bili zlati. Petra Majdič je takrat osvojila bronasto medaljo v prav posebnih okoliščinah, Tina Maze pa leta 2010 dve srebrni, kar je bil na omenjenih igrah največji slovenski uspeh. Tako bo Tina Maze tokrat dobila že drugo znamko.

Tokratna olimpijska znamka Tine Maze bo izšla v mali poli z 10 znamkami, na podlagi fotografije Mateja Družnika pa jo je oblikoval Edi Berk.

Vir: STA

Spletni velikan Google nadaljuje s svojim razvojem avtomobilov, ki ne potrebujejo šoferja in zadnje čudo na štirih kolesih šoferja povsem izloča iz vsakega posredovanja na cesti. Ima namreč le gumb za vžig in začetek poti, nima pa krmila, zavor ali pedala za plin.

Avtomobilček prijaznega videza, podoben vozilu za golf, poganja električni motor, doseže pa lahko hitrost mopeda oziroma okrog 40 kilometrov na uro. Za nekaj, kar povsem izključuje človeški dejavnik znotraj vozila, ki ni na tračnicah, je morda tudi to prehitro. Google namerava izdelati 100 takih vozil, ki pa ne bodo v prosti prodaji.

Vozilo je mogoče poslati kamor koli s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu, prežeto je z laserskimi in radarskimi senzorji, ki “vidijo” za dve nogometni igrišči naprej in se lahko pripravijo na ovire ali težave.

Sistema za avtomatično krmarjenje in zaviranje sta dva – če se eden slučajno pokvari -, za potnike pa je na voljo tudi zaslon, ki kaže pot.

Google tovrstna brez-šoferska vozila razvija že od leta 2005, za zdaj pa so večinoma le zanimivost, saj še ni bilo junaka, ki bi se spustil v prometni kaos mest, kot je Los Angeles, ali po neobljudenih krajih prepuščen na milost in nemilost tehnologije.

Vir: STA

Opolnoči se bo iztekel 14-dnevni rok, v katerem lahko poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo kandidaturo za novega mandatarja. Poslanec Ivan Vogrin predlaga ekonomista Dušana Radonjiča in trdi, da ima zagotovljene podpise za vložitev kandidature. A sta za zdaj znana le dva – morebitna kandidatura bo očitno jasna tik pred zdajci.

Podpis k Radonjičevi kandidaturi je prispeval nepovezani poslanec Borut Ambrožič, večina poslanskih skupin pa predlogu ni naklonjena. Le iz PS so sporočili, da se jim predlog zdi zanimiv in se bodo o njem danes dopoldne posvetovali člani sveta stranke.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so sicer nekoliko previdni in so sporočili, da napovedane kandidature Radonjiča ne bodo komentirali, dokler ne bo podprta s podpisi desetih poslancev.

DZ bo o morebitnem predlogu za novega mandatarja odločal predvidoma v ponedeljek. Če predloga ne bo, se bo DZ sestal že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok za morebiten tretji krog.

Kljub temu, da se večina strank javno zavzema za čimprejšnje volitve, pa naj bi neuradno nekatere računale na uspeh napovedane ustavne presoje odloka o razpisu volitev, če bodo te razpisane v počitnicah. Volitve bi lahko bile že 13. julija. Vendar se ta termin lahko zavleče v konec tega poletnega meseca, če bi bil predlog za mandatarja vložen in bi DZ o tem odločal tudi v tretjem krogu.

Medtem pa se na predčasne volitve nekatere stranke že pospešeno pripravljajo. Tako bo po sredinem svetu stranke NSi danes predstavila program, s katerim bo nastopila na predčasnih volitvah.

Vir: STA

Izšel je najnovejši videospot Modrijanov za skladbo z naslovom ZADNJIČ NOCOJ.

Zadnjič nocoj je nov valček Modrijanov. Življenje je neločljivo povezano tudi z minljivostjo. Prav vsakdo ima izkušnjo, da se je moral posloviti od ljubljene osebe. Pesem Zadnjič nocoj je bila napisana za Rokovega očeta. Pred več kot dvajsetimi leti je storil nekaj najpomembnejšega in najlepšega, kar je mogel storiti. Roku je kupil harmoniko in ga navdušil za domačo glasbo.

Pesem bo krasila novo zgoščenko, ki bo izšla čez dobre tri tedne.

Izvajalec: MODRIJANI
Naslov skladbe: Zadnjič nocoj
Glasba: Rok Švab
Besedilo: Jože Galiča
Aranžma: Rok Švab

Spot si lahko ogledate na tej povezavi

Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da je med slabimi možnostmi najboljša ta, da so predčasne volitve 13. julija. Vsako morebitno odlašanje z odločitvijo za mandatarja, ki ne bi bilo uspešno, bi volitve zamaknilo na 20. ali 27. julij, kar bi bilo še slabše, meni. Poslance poziva, naj razmislijo, s kakšnim motivom iščejo mandatarja.

Kot je na novinarski konferenci dejal Pahor, mora kot predsednik republike absolutno spoštovati integriteto državnega zbora. “Vsak poslanec ima pravico, ki je nihče ne sme stigmatizirati ali celo jemati,” je o pravici poslancev, da lahko predlagajo kandidata za mandatarja, dejal Pahor.

Ob tem dodaja, da poslanci poznajo njegova stališča, zakaj zdaj ni koristno iskati mandatarja za vsako ceno. Lahko pa seveda po njegovih besedah poslanci presojajo različna mnenja. “Tako kot sem jaz dolžan odgovarjati ljudem, tako morajo tudi oni,” pravi Pahor. Po njegovih besedah morajo po svoji vesti razmisliti o tem, ali si sedaj prizadevajo za mandatarja za sestavo nove vlade, ker ocenjujejo, da ima ta možnost potrebne politične večine in bo lahko v primeru izvolitve tudi izpolnil pričakovanja do rednih volitev, ali pa poslanci s tem kljub njihovi pravici samo poskušajo privesti do tega, da volitve ne bodo 13., temveč 20. ali 27. julija.

Pahor je ob tem vnovič poudaril, da nima možnosti samovolje, da bi podaljševal čas pred razpustom parlamenta in razpisom predčasnih volitev. Ko ugotovi, da se razpusti parlament, mora, kot pravi, predčasne volitve razpisati v najkrajšem možnem času. “Nisem prepuščen lastni presoji, kdaj bi bile volitve najkoristnejše, temveč sem vezan na ustavne, zakonske in poslovniške roke,” je poudaril.

Kot je pojasnil, je edina diskrecija, ki jo ima, to, da je skrajšal svoj rok, v katerem lahko predlaga mandatarja, kar je storil po zagotovilu vodij poslanskih skupin, da novega mandatarja ne bodo iskali. Tako je omogočil, da so lahko volitve 13. julija, saj bi v nasprotnem primeru najverjetneje v avgustu. 13. julij sicer po njegovih besedah “še zdaleč ni primeren čas”, toda možnosti za razpis volitev v septembru ni. Ob tem je spomnil, da smo imeli v tem mandatu že tri poskuse oblikovanja vlade, tako je med slabimi izbirami zdaj najbolj koristno, da gremo na predčasne volitve.

Glede napovedane vložitve ustavne presoje v primeru volitev v juliju Pahor pravi, da nima nič proti, če bo kdo zahteval presojo ustavnosti, saj bomo imeli tako “jasnejše principe in navodila za ravnanje v prihodnje”. Ob tem je pojasnil, da so ustavni pravniki na posvetu pri njem pojasnili, da so volitve v juliju dopustne, v avgustu pa manj primerne. “Ali so nedopustne, bo odločalo ustavno sodišče, če bo kdo vložil to zahtevo,” je dejal. Obenem pojasnjuje, da v nasprotju z referendumom za volitve ni nikjer določen kvorum.

Pahor je vnovič poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili, ki se bo lahko lotila tudi potrebnih reform. “Mislim, da Slovenija potrebuje vlado, ki upravlja in vodi državo, vlado, ki ima zaupanje, ki ga dobi na volitvah,” je dejal.

Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da vlada brez polnih pooblastil po evropskih volitvah predlaga kandidata za komisarja, Pahor odgovarja, da se je pozanimal o pravnih okvirjih. “Če bi prišlo zaprosilo za nominacijo kandidata za komisarja v času, ko posle opravlja vlada z omejenimi pooblastili, je ta dolžna – čeprav polnih pooblastil nima – na vladi razpravljati o kandidatu, sprejeti odločitev in s to odločitvijo seznaniti komisijo,” je dejal. Ob tem pa Pahor opozarja, da bi bilo z vidika političnega ugleda države neprimerno, če bi naslednja vlada s polnimi pooblastili spremenila predlog, ki bi ga podala sedanja vlada, ki opravlja tekoče posle. Zato se Pahor zavzema, da poslanske skupine vladi pomagajo izbrati ime kandidata, ki bo uživalo splošno naklonjenost politične in širše javnosti.

Vir: STA

Slovenska vojska (SV) vzpostavlja posebno enoto, ki bo skrbela za kibernetsko obrambo slovenskih vojaških sistemov. Osemčlanski Center za kibernetsko obrambo vzpostavljajo kot odgovor na vse večje grožnje, ki pretijo računalniškim sistemom, poleg tega pa je tovrstna zaščita tudi visoko na prioritetni listi zveze Nato.

Glavne naloge enote bodo usposabljanje, analiza varnostnih tveganj, sodelovanje pri zaznavanju in odpravi posledic incidentov, izvajanje analiz napadov in sodelovanje na vojaških vajah kibernetske varnosti doma in v tujini, so pojasnili v generalštabu Slovenske vojske. Ekipa bo sestavljena iz dveh pripadnikov stalne sestave in šest pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve.

Njene naloge bodo sicer omejene le na zaščito vojaških sistemov in izvajanje obveznosti do zavezništva, ne pa tudi varovanja pomembne infrastrukture, kot je na primer energetika.

“Veljavna zakonodaja in področni predpisi nam ne dajejo nikakršnega mandata za delovanje zunaj lastnega komunikacijsko informacijskega sistema,” je dejal predstavnik Slovenske vojske za odnose z javnostmi Marko Prvinšek.

Morebitne druge pristojnosti bo po njegovih besedah opredelila Nacionalna strategija kibernetske varnosti, za katero pa je zadolžena medresorska delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V SV so trenutno v postopku iskanja ustreznega kadra. “Znotraj strukture Slovenske vojske nam primanjkuje pripadnikov s specifičnimi in zahtevnimi znanji, s področja varnosti računalniških omrežij, obvladovanja računalniških varnostnih tveganj in odprave posledic incidentov v kibernetskem prostoru, zato iščemo kandidate v zunanjem okolju,” je dejal Prvinšek.

Kot je še dodal, v Natu na področju zagotavljanja kibernetske varnosti velja načelo najšibkejšega člena v verigi. “Zavezništvo izpostavlja svoje zahteve predvsem na področju lastne komunikacijsko informacijske infrastrukture, kjer moramo izpolnjevati vsaj minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti. Skrb za nacionalno komunikacijsko in informacijsko infrastrukturo pa je obveznost in pravica države članice, ki mora sama na nacionalnem nivoju vzpostaviti potrebne entitete za svojo varnost,” je povedal.

Vir: STA

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je na novinarski konferenci sporočil, da za novega mandatarja predlaga ekonomista Dušana Radonjiča. Vogrin je danes ponovil, da ima za vložitev kandidature zagotovljenih več kot dovolj podpisov, ni pa razkril, ali te podpise dejansko tudi že ima.

Za vložitev kandidature so sicer potrebni podpisi desetih poslancev, Vogrin pa je že v torek na Twitterju zapisal, da jih ima 16. Dejal je, da bodo vloženi do četrtka do polnoči.

Kdo so poslanci, ki naj bi prispevali podpise, naj bi Vogrin razkril danes, a se to ni zgodilo, saj ne želi, da novinarji “kogar koli mrcvarijo”.

Vogrin pravi, da je program usklajen s skupino poslancev in kandidatom za mandatarja. Ob 13. uri bo sestanek s prvo poslansko skupino, s PS, kjer se bo mandatar tudi predstavil in poslance poskušal prepričati, da je človek dejanj, je dejal Vogrin.

Dejal je še, da si je skupina samostojnih poslancev zadala strategijo, po kateri so prepričani, da je treba postaviti ekspertno vlado, ministre pa bi predlagale poslanske skupine glede na število poslanskih mandatov. Predvideva, da bi bili štirje iz SDS, po dva iz PS in SD, dva bi prispevali tudi nepovezani poslanci, po enega pa DeSUS, SLS in DL. Koliko jih pripada NSi, ni povedal Vogrin ni predviden za člana v ministrski ekipi, ker tudi ne želi biti, je dodal.

Vogrin je sicer že v torek dopoldne na novinarski konferenci zatrjeval, da ima dovolj poslanskih podpisov za vložitev kandidature, čeprav je hkrati dejal, da poslanci podporo obljubljajo, ne da bi sploh poznali ime kandidata.

Rok, v katerem lahko poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja, se izteče v četrtek opolnoči. Poslanske skupine so sicer že zatrdile, da predloga ne bodo podale, zato je bila Vogrinova napoved, da bo kandidaturo vložil s podpisi desetih poslancev za nekatere presenečenje. Vogrin in Radonjič pa sta danes poudarjala, da sta sledila predvsem kritikam dejstva, da bi lahko predčasne parlamentarne volitve, do katerih bi prišlo zaradi odstopa aktualne premierke Alenke Bratušek, padle v julij, torej v čas počitnic.

Vir: STA

Različne organizacije in društva so v preteklih dneh na poplavljena območja v BiH, Srbijo in na Hrvaško poslale več sto ton najrazličnejše materialne pomoči. V Rdečem križu so v dobrem tednu odposlali skoraj 900 palet pripomočkov, Karitas pa ponoči na prizadeta območja pošilja še sedem kontejnerjev. Zbiranje humanitarne pomoči se medtem nadaljuje.

Kot so sporočili iz Rdečega križa Slovenije, so z območnimi enotami v Bosno in Hercegovino v dobrem tednu poslali 112 pošiljk pomoči oziroma 70 ton najrazličnejše materialne pomoči, v Srbijo pa je Rdeči križ poslal 20 pošiljk oziroma 40 ton materialne pomoči.

Pomoč je vsebovala spalne vreče, zložljive postelje, posteljnine, ležalne podloge, gumijaste škornje, osebne higienske pripomočke, plenice za otroke in odrasle, vodo, hrano, žepne svetilke, zaščitne maske za obraz, zaščitne rokavice in dezinfekcijska sredstva za roke, so zapisali na Rdečem križu.

Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Danijel Starman ob tem pravi, da so odzivi na pomoč, ki jo pošilja Slovenija, zelo pohvalni. Njegov kolega iz Rdečega križa BiH mu je v telefonskem pogovoru sporočil, da so jim Slovenci daleč največ pomagali, pohvale pa dobiva tudi iz Srbije, je povedal.

Slovenska karitas je medtem za pomoč prizadetim zbrala že 121.914,75 evrov. Kot so pojasnili, so do sedaj posredovali po 50.000 evrov za BiH in Karitas Srbije. Sredstva bodo uporabljena za nakup hrane, vode in higienskih pripomočkov za družine, ki so v zbirnih centrih, zdravila, vzpostavljanje minimalnih pogojev za vračanje in bivanje v poplavljene domove s poudarkom na starejših in drugih ranljivih skupinah.

V prejšnjem tednu sta šla s Karitas dva kontejnerja pomoči v Srbijo in BiH, danes ponoči jih gre še sedem v BiH. Torej skupaj devet kontejnerjev v skupni vrednosti 66.000 evrov, so sporočili iz organizacije in napovedali, da so za naslednji teden že načrtujejo štiri nove kontejnerje. V Karitas so še pojasnili, da bo v prvi fazi pomoč celotnega apela Caritas Internationalis namenjena 40.000 osebam v BiH in Srbiji.

Tudi humanitarno društvo Adra Slovenija je dobrem tednu dni zbiranja materialne pomoči za ogrožene v poplavah na Balkanu dostavilo in razdelilo 114 ton pomoči v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, na poti pa sta še dva konvoja pomoči. Konvoja potujeta v Bijeljino, Brčko, Dervento in Bosanski Šamac, vsebujeta pa 26 ton pomoči v obliki hrane, vode, sanitetnega in higienskega materiala, postelj, čistilnih sredstev, lopat in oblačil, so sporočili iz društva.

Opozarjajo sicer, da sedaj sledi faza čiščenja in obnove, za kar potrebujejo denarna sredstva. Adra Slovenija zbira denarno pomoč preko različnih načinov. V Mariboru, Borovnici, Celju in Krškem so odprta tudi zbirna mesta, kamor lahko ljudje prinesejo pripomočke za pomoč prizadetim.

Pomagajo tudi slovenski Lions klubi. Kot so sporočili, je 1400 slovenskih članov srbskim, bosanskim in hrvaškim lionom poslalo 1400 parov škornjev, 1400 kompletov posteljnine, zagotovili pa so tudi 55 naprav za izsuševanje vlažnih prostorov. Pošiljke so že na poti, Srbija ter Bosna in Hercegovina pa sta ob tem s slovensko pomočjo pridobili vsaka še po 60.000 dolarjev mednarodne pomoči svetovne Lions organizacije LCI, so še zapisali v organizaciji.

Humanitarne organizacije in razna društva, ki so zbirala pomoč, niso le sama odhajala na poplavljena območja, ampak jim je logistično podporo nudila tudi Slovenska vojska. Ta je doslej na poplavljena območja poslala dva konvoja pomoči, prvega prejšnji torek, drugega v soboto zjutraj. Prvi konvoj je štel 13 vozil in 32 pripadnikov Slovenske vojske, drugi pa 16 vozil in 40 pripadnikov, so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo. Spomnili so še, da so na poplavljena območja za pomoč pri reševanju odšla dva vojaška helikopterja.

Sredstva za ljudi na poplavljenih območjih v Srbiji, BiH in na Hrvaškem bodo sicer v Sloveniji v prihodnjih dneh zbirali tudi na dobrodelnih koncertih in drugih prireditvah. Mestna občina Ljubljana bo dobrodelni koncert organizirala 3. junija na Kongresnem trgu. Ob tem bodo popolnoma zaprli Slovensko cesto, na kateri bodo parkirani tovornjaki za zbiranje sredstev in donacij.

Žrtvam poplav bodo pomagali tudi igralci. V nedeljo, 1. junija, bo ob 20. uri v Mini teatru monokomedija Domna Valiča v režiji Mateja Mijatovića z naslovom Zapornik št. 3.2.3, Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) pa bo s priznanimi slovenskimi stand up komiki ter glasbeniki dobrodelni koncert pripravilo nocoj na Odru pod zvezdami.

Vir: STA

Davčna uprava RS (Durs) bo danes tistim zavezancem iz prvega svežnja informativnih izračunov dohodnine za lani, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine, preplačani znesek vrnila na bančne račune. Skupni znesek vračil znaša 65,3 milijona evrov.

Prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2013 je davčna uprava izdala konec marca, in sicer 496.641 zavezancem. Od teh je za nekaj manj kot polovico izračunala, da bodo del plačane dohodnine dobili vrnjeno.

Da morajo dohodnino doplačati, pa je pisalo na izračunih za 44,5 odstotka zavezancev iz prvega svežnja. Ti morajo zahtevani znesek poravnati najpozneje do petka, in sicer v skupnem znesku 39,6 milijona evrov. Izjema so zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, saj ta zadrži izvršitev.

Preostalih nekaj manj kot sedem odstotkov izračunov je bilo brez vračila ali doplačila dohodnine.

Zavezancev za dohodnino je v Sloveniji nekaj več kot milijon. Tisti, ki informativnega izračuna še niso prejeli, ga lahko pričakujejo v začetku junija, saj Durs še pred koncem tega tedna pošilja na pošto drugi sveženj izračunov.

Ne bodo pa informativnega izračuna dohodnine prejeli tisti, za katere na Dursu od izplačevalcev dohodkov niso prejeli podatkov o odmeri dohodnine. V tem primeru morajo napoved vložiti sami, in sicer v času od 15. junija do 31. julija.

Vir: STA

Predstavniki izvajalcev železniškega in cestnega potniškega prometa so na današnjem sestanku sklenili, da na podlagi pisnih zagotovil vlade in pristojnega ministrstva v četrtek začnejo s prodajo subvencioniranih mesečnih vozovnic za študente in dijake, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

A predstavniki izvajalcev prevozov obenem zahtevajo, da v skladu z zagotovili predsednice vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenke Bratušek, zagotovijo finančna sredstva za subvencioniranje študentskih in dijaških mesečnih vozovnic. Prav tako pričakujejo, da se bo zagotovilo sredstva za izvajanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu in železniškem potniškem prometu do konca leta 2014.

Podpis pogodb za prodajo subvencioniranih mesečnih vozovnic ter za izvajanje gospodarske javne službe pričakujejo najkasneje do 10. junija.

Na današnjem sestanku so sodelovali predstavniki Sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS, predstavnik Sekcije za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, predstavnik Ljubljanskega potniškega prometa in predstavnik Slovenskih železnic.

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi sporočilo, da sredstev za subvencije prevozov dijakov in študentov ne more več zagotoviti. Prodaja subvencioniranih vozovnic je zato zastala, vlada pa je prejšnji teden s prerazporeditvijo sredstev zagotovila skoraj osem milijonov evrov za subvencije prevozov za meseca maj in junij.

Višina subvencij, ki jih država nameni za mesečne vozovnice dijakov in študentov, se sicer mesečno spreminja, v povprečju pa znaša okoli štiri milijone evrov, od tega okoli milijon evrov za vozovnice na železnici, tri milijone evrov za vozovnice za avtobus. Pri tem sta za kompenzacije avtobusnim prevoznikom namenjena še dodatna dva milijona evrov.

Vir: STA

Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,521 evra, kar je 0,3 centa več kot doslej.

Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa na 1,020 evra.

Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.

Vir: STA

Slovenski alpski smučarji so pred četrtkovim zasedanjem pristojnega zbora na Smučarski zvezi Slovenije opozorili na po njihovem nesprejemljive pogoje sofinanciranja treninga. K drugačnemu pristopu so odgovorne na zvezi pozvali tudi predstavniki smučarskih klubov iz Kranjske Gore, Škofje Loke in Maribora.

Tekmovalci, pod dopis so se podpisali Aljaž Dvornik, Andraž Reich Pogladič, Boštjan Kline, Jakob Špik, Jan Kunc, Klemen Kosi, Martin Čater, Matic Skube, Miha Hrobat, Miha Kürner, Mišel Žerak, Štefan Hadalin, Žan Grošelj in Žan Kranjec, poudarjajo, da je trenutni predlog neizvedljiv in nesprejemljiv.

Kot pišejo smučarji, naj bi ti v lastno pripravo plačali po 2000, 7000 oziroma 9000 in letalske vozovnice, odvisno od statusa A, B ali C v ekipi. “Planirana višina zneskov, kot bi jih morali reprezentanti v prihodnje poravnati, je glede na materialni položaj večine reprezentantov neobvladljivo visoka in bi lahko zaradi svojih negativnih materialnih učinkov znova postavila pod vprašaj zmožnosti nadaljevanja športne poti prenekaterega reprezentanta,” so zapisali smučarji.

Ti ob tem opozarjajo tudi na dejstvo, da SZS plačuje visoke odškodnine nekdanjim sodelavcem in da zaradi negativnih posledic odločitev odgovornih v preteklosti ne smejo trpeti programi tekmovalcev. Zato zvezo pozivajo, naj za priprave najde denarne rezerve znotraj. Z zdajšnjimi zahtevami je po njihovem mnenju lahko ogrožen celo obstoj vrhunskega tekmovalnega športa v alpskem smučanju v Sloveniji.

Alpinci zahtevajo, da zveza javna, sponzorska in donatorska sredstva usmeri v delovanje selekcij. Obenem zvezi očitajo, da trenutni predlog financiranja izhaja zgolj iz lastnih videnj obsega sredstev, povsem pa so odgovorni spregledali materialne zmožnosti reprezentantov, ki so brez lastnih stalnih prihodkov in v večini ne bodo mogli slediti zahtevam SZS.

Tak pristop je za tekmovalce nesprejemljiv, obenem so na ta način vprašljive tudi pogodbe, ki jih tekmovalci podpisujejo z zvezo, saj jim pogodbe in pravilniki nalagajo le “nesorazmerno velike obveznosti brez vzajemnosti pravic”. Smučarji opozarjajo tudi, da so za aktualno finančno stanje na zvezi kriva vodstva SZS in ne športniki, ki pa to stanje največkrat možno občutijo.

Tekmovalce so podprli tudi smučarski klubi Branik Maribor, Alpetour Škofja Loka in AŠK Kranjska Gora. Tam izpostavljajo, da se je tovrstna praksa v preteklosti že izkazala kot slaba in povzročala številne zaplete pri sklepanju pogodb, obenem pa škodno vplivala na sezono. Zato so klubi stališče tekmovalcev podprli.

V klubih menijo, da je 164.000 evrov, ki naj bi jih plačali tekmovalci sami, v znesek še ni vračunan strošek letalskih kart, prevelik, obenem pa je to več kot 15 odstotkov predvidenega proračuna. Skoraj polovico zneska odpade na deveterico smučarjev, ki so člani teh treh klubov. Klubi vodstvo alpskih disciplin zato pozivajo, naj finančno konstrukcijo prilagodi realnim okoliščinam in zmožnostim.

Vir: STA

V prvih treh mesecih leta je bilo v Sloveniji zabeleženih skoraj 562.000 prihodov turistov, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani, kažejo danes objavljeni končni podatki državnega statističnega urada. Turisti so skupaj ustvarili več kot 1,58 milijona prenočitev ali dva odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju.

Število prihodov domačih turistov se je v prvem trimesečju zmanjšalo za en odstotek, število njihovih prenočitev je upadlo za tri odstotke. Tuji turisti pa so ustvarili za tri odstotke več prihodov in za en odstotek manj prenočitev kot v prvem trimesečju lani.

Marca je bilo v Sloveniji zabeleženih skoraj 205.000 prihodov turistov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani, medtem ko je število njihovih prenočitev upadlo za dva odstotka na 545.000.

Število prihodov domačih turistov je marca na letni ravni naraslo za šest odstotkov, število njihovih prenočitev pa za dva odstotka. Medtem pa je bilo na letni ravni število prihodov tujih turistov manjše za pet odstotkov, število njihovih prenočitev pa za šest odstotkov.

Tuji turisti so v Sloveniji marca ustvarili 52 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največ so jih ustvarili turisti iz Italije (19 odstotkov), Avstrije (16 odstotkov), Nemčije in Rusije (po devet odstotkov), Hrvaške (osem odstotkov), Madžarske in Srbije (po pet odstotkov).

Od turistov s pomembnejših trgov se je marca povečalo število prenočitev turistov iz Rusije (za 64 odstotkov) in Srbije (za tri odstotke). Manj prenočitev kot v marcu lani pa so ustvarili turisti iz Italije (za 24 odstotkov), Hrvaške (za 16 odstotkov), Avstrije (za 13 odstotkov) in iz Nemčije (za 7 odstotkov).

Največ prenočitev turistov je bilo marca zabeleženih v zdraviliških občinah, kjer so jih našteli skoraj 211.000, kar je sicer dva odstotka manj kot marca lani.

Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile gorske občine, kjer je bilo zabeleženih skoraj 119.000 prenočitev turistov oz. 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Obmorske občine so zabeležile več kot 91.000 prenočitev vseh turistov oziroma 13 odstotkov manj. V občini Ljubljana je bilo zabeleženih skoraj 51.000 prenočitev, kar je en odstotek manj kot pred enim letom.

Domači turisti so 42 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Piran, Moravske Toplice, Brežice, Kranjska Gora in Zreče. Tuji turisti pa so 40 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Ljubljana, Piran, Bled in Kranjska Gora.

Marca je bilo največ prenočitev, skoraj 392.000 ali 72 odstotkov, ustvarjenih v hotelih, sledila so apartmajska in počitniška naselja s skoraj 35.000 ali šestimi odstotki vseh prenočitev.

V kampih je bilo zabeleženih skoraj 24.000 prenočitev, kar je predstavljalo štiri odstotke vseh prenočitev turistov. V zasebnih sobah, apartmajih in hišah so marca zabeležili več kot 18.000 ali tri odstotke vseh prenočitev.

Vir: STA

Na volitvah v Evropski parlament je zmagala stranka SDS, ki je dobila 24,86 odstotka glasov in bo imela tri poslance. Sledi skupna lista NSi in SLS s 16,46 odstotka glasov in dvema poslancema, po en mandat pa so volivci zaupali listi Verjamem (10,50 odstotka), DeSUS (8,16 odstotka) in SD (8,05 odstotka). Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.

V novem mandatu Evropskega parlamenta bodo tako sedeli slovenski poslanci Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver z liste SDS, Franc Bogovič in Lojze Peterle s skupne liste NSi in SLS ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD). Za Peterleta bo to že tretji mandat evropskega poslanca, za Zvera, Fajonovo in Vajgla pa drugi. Vajgl je bil sicer na prejšnjih volitvah izvoljen na listi Zares, tokrat pa je kandidiral na listi DeSUS.

Nosilec zmagovalne liste Zver je prepričan, da je volilno telo nagradilo proevropsko usmerjenost SDS, pa tudi skupne liste NSi in SLS. Kot je dejal, so njihovi protikandidati z leve strani političnega pola poudarjali evroskepticizem ali celo evrofobijo, a s tem niso uspeli prepričati volilnega telesa. Tudi to pa je po njegovem mnenju vplivalo na nizko volilno udeležbo, ki jo je označil za veliko zaušnico tako politikom kot medijem.

Desnica se krepi in očitno imajo desnosredinske stranke pravi recept za izhod EU in Slovenije iz krize, je bila zadovoljna Tomčeva, medtem ko je Šulinova izid pripisala razdrobljenosti levice ter dejstvu, da so “volivci znali prepoznati, komu zaupajo”.

Bogovič je s skupnim nastopom SLS in NSi na evropskih volitvah zadovoljen. Na terenu je bilo čutiti, da so ljudje sodelovanje dveh strank zaznali kot velik napredek v slovenski politiki, je komentiral. Peterle pa je volilni rezultat skupne liste označil za zmago pomladnih strank v Sloveniji.

Šoltes je mandat za svojo listo označil za prvi korak aktivnega vstopa v slovensko politiko. Sicer pa si želi, da bi našli način, s katerim bi pokazali, da moramo živeti skupaj. “Naša naloga je, da delamo v dobro vseh,” je dodal.

Fajonova je s svojim rezultatom zadovoljna, ne pa tudi z rezultatom SD, ki je izgubila en sedež v Evropskem parlamentu. Napovedala je, da bodo organi stranke v prihodnjih dneh razmislili, kako naprej. “Predvidevam, da bomo morali potegniti posledice,” je dejala. Je pa prepričana, da ima SD trdno bazo volivcev in bodo uspeli strniti vrste.

Stranka DeSUS je z izvolitvijo v Evropski parlament dobila priložnost, da na evropski ravni sproži vprašanje statusa starejših ter pravic, za katere so v tem trenutku prikrajšani, pa je komentiral Vajgl. Zatrdil je, da se bo zavzemal predvsem za dostojanstvo, gmotni položaj in socialni status starejših.

Ostale liste, ki so kandidirale na volitvah, so po uradnih, vendar še delnih in začasnih izidih, ostale pred vrati Evropskega parlamenta. PS je dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka, lista Kacin – Konkretno 4,86 odstotka in SNS 4,05 odstotka.

Izžrebani kandidati projekta Sanjska služba so prepričali 3,59 odstotka volivcev, Piratska stranka Slovenije 2,58 odstotka, Solidarnost 1,67 odstotka in DL zgolj 1,12 odstotka. Predsednik slednje Gregor Virant je kmalu po objavi izidov volitev, odstopil, ostaja pa član stranke.

Po manj kot odstotek glasov pa so dobile stranke Zares (0,91 odstotka), Zeleni Slovenije (0,73 odstotka) in Slovenski narod (0,35 odstotka).

Nesporne zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji so tako desnosredinske stranke, stranke dosedanje vladne koalicije pa popolne poraženke. SDS je praktično ponovila svoj prejšnji rezultat in dosegla bistveno prednost pred tekmeci. “Dovolj je samo pomisliti na dejstvo, da bo imela tri poslance, medtem ko bodo imele vse ostale uvrščene stranke le po enega,” je komentiral Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.

Kar zadeva skupni nastop NSi in SLS, se je po Makarovičevi oceni ta nesporno bolj izplačal SLS, ki bi brez tega sodelovanja skoraj gotovo ostala brez poslanca. Podobno je menil kandidat skupne liste Aleš Hojs (NSi), ki je sicer v nasprotju z drugimi predstavniki naveze teh dveh strank izrazil dvom o uspešnosti skupnega nastopa na volitvah. Čeprav je bil drugi na listi, Hojs ni bil izvoljen, pač pa je sedež v parlamentu s preferenčnimi glasovi dobil prvak SLS Bogovič.

Volilna udeležba je bila s 24,08 odstotka najnižja doslej. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35 odstotka volivcev, leta 2009 pa 28,37 odstotka. Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni celotne EU, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.

Nizka udeležba se zdi političnemu analitiku Igorju Pribcu vredna razmisleka. Te volitve so dober napovednik, kaj se lahko zgodi, če bodo parlamentarne volitve julija, je dejal in ocenil, da bo v tem primeru bitka potekala na glasovanju po pošti, saj bo Slovencev julija v Sloveniji bistveno manj kot danes.

Rezultate evropskih volitev je ocenil z ugotovitvijo, da je skoraj pol mandatov dobila stranka pravnomočno obsojenega človeka. Kot majhno presenečenje je izpostavil DeSUS, ki je morda pobral nekaj glasov desnim strankam, za poraženko pa je označil levico v celoti. Pri tem je še posebej izpostavil SD, katere rezultat bi moral biti po njegovem mnenju znamenje za alarm za vodstvo stranke.

Vir: STA

Na današnjih volitvah slovenskih predstavnikov za Evropski parlament je do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 16,03 odstotka volilnih upravičencev oziroma 274.117 volivcev, vpisanih v volilni imenik, je v izjavi za medije povedal namestnik predsednika Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob.

Najvišja volilna udeležba je bila do 16. ure zabeležena v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je volilo 18,95 odstotka volilnih upravičencev, najnižja pa v volilni enoti Ptuj, kjer je znašala 13,51 odstotka.

Za primerjavo, volilna udeležba je bila do 16. ure za okoli tri odstotne točke nižja kot na evropskih volitvah leta 2004 in 2009, ko je bila udeležba do te ure 19,15-odstotna oziroma 19,21-odstotna.

Po državi je med 7. in 19. uro odprtih 3119 volišč. Odprtih je tudi 88 volišč brez krajevne pristojnosti in tudi 32 volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. V izvedbo volitev je vključenih približno 21.300 oseb, po podatkih DVK pa volitve na vseh voliščih še naprej potekajo nemoteno.

Evropske volitve danes potekajo v večini članic Evropske unije. V Sloveniji lahko 1,7 milijona volilnih upravičencev med 118 kandidati izbira osem slovenskih predstavnikov, ki bodo državo zastopali v 751-članskem Evropskem parlamentu.

Vir: STA

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do 11.30 prejela šest klicev o domnevnih kršitvah molka, ki so se nanašale na objavo na spletnih straneh, deljenje volilnega materiala in objavo v družabnih omrežjih, so za STA povedali v dežurni službi.

Za pet prijav so medtem že ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka. Tako inšpektorat obravnava eno zadevo.

V Sloveniji je opolnoči začel veljati volilni molk pred evropskimi volitvami, ki ga bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. Med volilnim molkom je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Volitve v Evropski parlament bodo sicer danes potekale v Latviji, na Malti in na Slovaškem, pa tudi na Češkem, kjer so lahko volili že v petek.

Vir: STA

Potem ko je ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak ta teden sporočila, da se je število registriranih brezposelnih do sredine maja znižalo na 121.361, so na Zavodu RS za zaposlovanje za STA potrdili, da se padanje brezposelnosti maja nadaljuje. A ob koncu leta vseeno pričakujejo okoli 125.000 brezposelnih.

Kot so spomnili na zavodu, je bilo konec januarja v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.843 oseb, konec aprila pa 123.636, kar je 4,8 odstotka manj.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova je ta teden prek socialnih omrežij Facebook in Twitter sporočila, da se je število ljudi, ki so uradno brez dela, do 18. maja znižalo na 121.361.

Na zavodu so potrdili, da se trend zniževanja brezposelnosti v maju nadaljuje, a poudarili, da bodo uradni podatki za maj javnosti na razpolago 5. junija.

Razlogov za zniževanje brezposelnosti je po njihovih navedbah več. “Postopno so se začele izboljševati gospodarske razmere. Delovno aktivno prebivalstvo se je marca glede na februar povečalo, čeprav je še vedno manjše kot marca 2013, kar pomeni, da se upad postopno zmanjšuje. Povečuje se tudi zaposlovanje brezposelnih oseb, kar je med drugim tudi posledica vključevanja brezposelnih v subvencionirane zaposlitve,” so pojasnili.

Poleg tega je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, tako na zavodu, manjši tudi priliv v brezposelnost. Zmanjšal se je priliv trajno presežnih delavcev in stečajnikov in priliv oseb, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, povečal pa se je priliv iskalcev prve zaposlitve, so pristavili.

A trajnejšega nadaljnjega zniževanja števila registriranih brezposelnih na zavodu očitno ne pričakujejo. “Ocenjujemo, da bo konec leta 2014 brezposelnih okoli 125.000 oseb, pri čemer poudarjamo, da so to zgolj ocene,” so izpostavili.

Vir: STA

Ljubljansko okrožno sodišče je prvaku SDS Janezu Janši v sredo poslalo poziv za prestajanje kazni, zato naj bi ga kmalu dobil, danes poroča Dnevnik. Po informacijah spletnega Večera pa se mora Janša na Dobu javiti v petek 20. junija v delovnem času uprave.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču v zvezi z omenjeno zadevo zaenkrat ne dajejo informacij. Kot so zapisali, sodišče javnosti ne obvešča o datumu, kdaj se mora posamezni obsojenec zglasiti na prestajanje kazni, prav tako ne o nazivu zavoda, v katerem bo prestajal zaporno kazen.

Zakon pa določa, da sodišče v pozivu dan nastopa kazni določi na način, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem in ne več kot mesec dni.

Predsedniku SDS Janezu Janši, ki je bil pravnomočno obsojen na dve leti zapora, so 15. maja na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer se je Janša udeležil naroka v pravdi proti novinarju Dela Dejanu Karbi, vročili sodbo višjega sodišča v zadevi Patria. Soobsojenima, prokuristu Rotisa Ivanu Črnkoviču in brigadirju Tonetu Krkoviču, pa sodbe še niso vročili, so za STA povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču.

Kakor predvideva zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, okrožno sodišče obsojenca na prestajanje kazni pozove najpozneje v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.

Na ljubljanskem okrajnem sodišču so ob vročitvi sodbe Janši za STA pojasnili, da je za vročanje pozivov na prestajanje kazni v tem primeru pristojno ljubljansko okrožno sodišče. Ob tem so dodali, da morajo najprej počakati, da dobijo vse povratnice, preden okrožno sodišče obvestijo, da je sodba postala izvršljiva. Še vedno namreč nimajo povratnic Krkoviča in Črnkoviča.

Danes pa so z okrajnega sodišča sporočili, da so ravnali v skladu z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da mora prvostopenjsko sodišče, če ni samo pristojno za izvršitev sankcije, poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču. To stori v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje. Po zakonu o kazenskem postopku se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir, so razložili na okrajnem sodišču.

Kot dodajajo, sodišče ni čakalo, da sodbo prevzameta Črnkovič in Krkovič. Sodišče je zanju odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu in je zato negotovo, kdaj bo sodba vročena tudi njima, so še pojasnili na sodišču.

Ljubljansko višje sodišče je konec aprila potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, s katero so predsednik SDS in nekdanji premier Janša, Črnkovič in Krkovič krivi koruptivnih dejanj v zadevi Patria.

Janša je obsojen na dve leti zapora, Črnkovič in Krkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije pa bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni in sodne takse. Obsojeni so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, ki so jim še na voljo, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je na ustavno sodišče pred dvema tednoma vložil ustavno pritožbo.

Vir: STA

V času od 6. 5. do vključno 30. 5. 2014 policisti na območju Policijske uprave Maribor izvajajo poostrene aktivnosti za večjo varnost kolesarjev, ki se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije. V sklopu akcije so 20. 5. 2014 izvedli poostren nadzor nad kolesarji in vozniki, ki ogrožajo varnost kolesarjev. Pri nadzoru cestnega prometa so poseben poudarek namenili vožnji po cesti tam, kjer je kolesarska steza, vožnji po cesti ali kolesarski stezi v nasprotno smer, vožnji po nepravi strani vozišča, uporabi kolesarskih čelad pri otrocih in tehnični brezhibnosti koles.

Na območju Policijske uprave Maribor smo v poostrenem nadzoru ugotovili 53 kršitev kolesarjev in 6 kršitev voznikov, ki so ogrožali varnost kolesarjev. Zaradi kršitev je bila 58 kršiteljem izrečena globa, en kršitelj pa je bil opozorjen.

Slika je simbolična

Enaintridesetletna Tina Maze, dvakratna olimpijska zmagovalka iz Sočija, bo imela v sezoni 2014/15, v kateri je napovedala boj za veliki kristalni globus, novega trenerja. Italijan Valerio Ghirardi je z enoletno pogodbo zamenjal Švicarja Maura Pinija. Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, je to novico sporočil na novinarski konferenci v Mariboru.

“Moj prvi cilj je, da izboljšam slalom. Že doslej smo v pripravah naredili nekaj napredka. Želim uživati v tej sezoni, bom pa nastopala v vseh disciplinah svetovnega pokala, ker mi tak razgiban program kljub naporni sezoni zelo ustreza. Če bom uspešna v vseh disciplinah, lahko merim tudi na globus,” je napovedala Mazejeva. Po olimpijski sezoni se je posvetila tudi študiju.

“Veseli me, da imamo v naši ekipi novega trenerja. Motivov imam še veliko, slalom pa me najbolj vleče in mu zaradi nekaj slabših dosežkov v preteklosti tudi največ dolgujem. Američanka Lindsey Vonn se vrača; čeprav tekmovalno ne bo tako dobra kot v preteklosti, pa njena prisotnost daje alpskemu smučanju novo dimenzijo. Tudi meni je bila pred rekordno sezono 2012/20123 izjemen izziv, ko je zimo pred tem osvojila veliki kristalni globus in se približala 2000 točkam. Lani sta bili boljši tudi Avstrijka Ana Fenninger in Švicarka Lara Gut, pa tudi Nemka Maria Höfl Riesch, ki pa je sklenila športno pot. Tu je še Američanka Michaela Shiffrin ter mlade tekmovalke, ki bodo pozabile na mojih lanskih rekordnih 2414 točk v skupnem seštevku svetovnega pokala. Bo pa zanje motiv za napad iz ozadja. Motivacijo bom iskala v takih stvareh, predvsem pa izboljšanje slalomske forme,” je dejala Mazejeva.

V zadnjem času je delno trening zamenjala s študijem: “Massija sem prosila, da mi da malo bolj proste roke pri treningu, da se lahko posvetim študiju. Na mariborski pedagoški fakulteti mi gre dobro. Škoda mi je bilo pustiti študij, ki mi leži. Bila sem že tudi na praksi v šoli. V tisti uri sem se na učno uro tako navadila, da bi takoj odšla nazaj. Ne le, da sem jaz učila otroke, ampak so me tudi oni učili, tudi kar se spontanosti tiče. Tako da res velja, da moramo ohraniti v sebi čim več otroka. Vse to je bilo zame zelo razbremenilno. Treningi so vedno isti, isti ljudje, isti ritem in to skozi leta in leta. Treningi so enolični, zato je potrebno nekaj drugega v življenju, da razgibaš možgane. Ne moremo ves čas jesti testenin, potrebno je zaužiti tudi kaj drugega.”

Walterja Ronconija je zamenjal Ghirardi. “Zelo sem ponosen, da lahko delam s Tino Maze. Poznam jo že veliko let, odkar sem delal z italijansko reprezentanco. To službo sem po OI v Vancouvru pustil za tri leta, zaradi dela v paraolimpijski italijanski ekipi pa se nisem odločil, da bi začel delati v ekipi Mazejeve. Z Massijem sva se v tem času pogosto slišala, zato vem za težave, ki so spremljale ekipo v zadnjih letih. V tem času sem navijal za Tino, ki je pridno polnila vitrino z odličji in pokali. Pred mesecem dni smo šli skupaj smučat in se začeli pogovarjati o sodelovanju, odslej pa bomo nadaljevali pot skupaj naprej. Sedaj se začenja resno delo, pred nami je delovno poletje,” pa je povedal Ghirardi.

“Sam ostajam, ker enostavno nismo dobili druge rešitve za vodjo ekipe, vendar le za eno sezono. Dolgo sem iskal sodelavca, ki bi mi olajšal delo in zmanjšal napetost. Na testiranjih smo se ujeli, našli skupne cilje. Videl sem ga, kako daje navodila že pred leti, ko je vodil tedaj uspešno italijansko žensko zasedbo. V ekipi želim imeti ljudi, ki se hočejo izkazati, ki so izjemno motivirani. Upam, da sem izbral pravo osebo, ki jo sicer zelo spoštujem,” je pojasnil Massi. V ekipi Mazejeve ostaja serviser Andrea Vianello, zaradi družinskih obveznosti ni pa več fiziotrapevtke Nežke Poljanšek.

Mazejeva in Massi sta se med dvema sezonama na zelo obiskani novinarski konferenci v Mariboru zahvalila tudi nekaterim ljudem, ki so pomagale na poti do svetovnega vrha. Andrej Terpin, ki je ekipi Tine Masze pomagal z odvetniškimi nasveti in drugimi, tudi logističnimi uslugami, je razglašen za častnega predsednika ekipe. “Ko smo začeli samostojno pot, nismo imeli niti kolov za vadbo,” je dejal Massi, preden je skupaj z Mazejevo izročil kole za treninge njenemu matičnemu klubu v Črni na Koroškem.

Leta 2007 je ideja o samostojni poti Tine Maze dobila prvi kamenček v mozaiku prav v Mariboru, ko so dobili kombi Avto Jarca. “Prevoženih je bilo že prek 400.000 tisoč kilometrov in vse skupaj je minilo skoraj brez prask. Ni bilo poklicnih šoferjev, kljub stresu in hitremu tempu pa so se tudi vožnje ekipe končale srečno. V teh sedmih letih se je nabralo deset odličij z velikih tekmovanj ter tudi veliki kristalni globus,” je dejal Milan Jarc, ki je Mazejevi pomagal z vozili.

Vir: STA

Volilna kampanja pred nedeljskimi evropskimi volitvami se izteka, kandidatne liste in kandidati imajo le še danes čas za prepričevanje volivcev. Opolnoči pa bo začel veljati molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Kandidatne liste in kandidati se bodo lahko še danes predstavljali volivcem in jih nagovarjali, naj na nedeljskih volitvah v Evropski parlament oddajo glas za njih. Danes pa bodo znani tudi rezultati še zadnjih javnomnenjskih raziskav.

Kampanja se bo uradno zaključila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Tega bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. Na uradne izide evropskih volitev bo sicer treba počakati do 23. ure, saj bodo do takrat odprta volišča v Italiji, medtem ko bodo izidi vzporednih volitev znani že po zaprtju volišč.

V času volilnega molka bo prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve bo delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Od sobote od polnoči naprej pa do 7. ure zjutraj ter od sobote od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj lahko državljani morebitne kršitve sporočajo na telefonsko številko 080 12 00. Preko dneva, torej v soboto in nedeljo od 7. do 19. ure, pa bo kršitve volilnega molka mogoče sporočati na telefonsko številko 080 21 13.

Vir: STA

Med 15. in 22. junijem se bo po vsej Sloveniji in v zamejstvu odvil prvi teden ljubiteljske kulture pri nas.

Slovenci so se v preteklih dneh množično odzvali na poziv Rdečega križa Slovenije po prostovoljnih finančnih sredstvih za prizadete v poplavah na Balkanu. Zato so se v tej organizaciji danes odločili, da takoj nakažejo finančno pomoč iz donacij, in sicer 50.000 evrov za Rdeči križ BiH, 50.000 evrov pa za Rdeči križ Srbija.

Iz Rdečega križa Slovenije so danes sporočili še, kakšne so nujne potrebe v gmotni pomoči, kot sta jim jih posredovali sestrski organizaciji iz BiH in Srbije.

To so spalne vreče, zložljive postelje, posteljnina, ležalne podloge, gumijasti škornji, osebni higienski pripomočki, kot so zobne ščetke, zobne paste, milo, brisače, ženski vložki, toaletni robčki, plenice za otroke in odrasle, ustekleničena voda, konzervirana hrana z rokom uporabnosti najmanj šest mesecev, žepne svetilke, zaščitne maske za obraz, zaščitne rokavice in dezinfekcijska sredstva za roke.

Zdravil in oblačil Rdeči križ ne zbira, prav tako pa za zdaj ne potrebujejo oz. na prizadeta območja ne pošiljajo prostovoljcev. Kot so še sporočili iz organizacije, obe državi ne sprejemata več tujih reševalnih enot, izvajajo se le zamenjave že utečenih članov ekip.

Na Rdečem križu Slovenije še naprej sprejemajo pomoč in zbirajo finančna sredstva. Zbirna mesta RKS po Sloveniji so objavljena na www.rks.si, pomoč pa je še naprej mogoče donirati na njihov tekoči račun ali prek sporočil SMS.

Rdeči križ Slovenije javnost sproti obvešča prek omenjene spletne strani, pa tudi prek Facebooka – www.facebook.com/RdecikrizSlovenije.

Za pomoč za prizadete pa je danes zaprosilo tudi Slovensko društvo za celiakijo. V društvu zbirajo sredstva in brezglutenske izdelke za bolnike s celiakijo. Ti ne smejo uživati glutena, ki se nahaja v pšenici, ovsu, rži, ječmenu in piri, zato so paketi Rdečega križa in Karitasa zanje delno nekoristni.

Sredstva za pomoč bolnikom s celiakijo je moč nakazati na tekoči račun Slovenskega društva za celiakijo, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor ŠT: 04173-0000683753 odprt pri Novi KBM. Kot namen plačila navedite: Donacije – Poplave 2014. Sredstva zbirajo do petka.

S srbskega veleposlaništva v Ljubljani so medtem sporočili, da je v času tridnevnega žalovanja za žrtvami poplav v Srbiji na veleposlaništvu odprta žalna knjiga, in sicer med 10. in 12. ter 14. in 16. uro. V knjigo se je tako mogoče vpisati še danes in v petek.

Vir: STA