Aktualne oddaje

    Festivalni veče...
    Na posnetku si lahko ogledate Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku, ki je bil 18. 9. 2026. The post Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku (18. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Praznik jabolk i...
    Na posnetku si lahko ogledate praznik jabolk v Selnici ob Dravi in 50-letnica Turističnega društva Selnica ob Dravi, ki sta bila 26. 9. 2026. The post Praznik jabolk in 50-letnica TD Selnica ob Dravi (26. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 1. 10. 2026. The post 27. redna seja občinskega sveta Občine Muta (1. 10. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Slovesnost ob 50...
    Na posnetku si lahko ogledate slovesnost ob 5o-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi, ki je bila 26. 9. 2026. The post Slovesnost ob 50-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.

Oglejte si oddajo Report v kateri smo tokrat govorili o fontani vina na Posestvu Sončni raj, Festivalu VinDel, prihajajočem velikem spektaklu skupine Queen Real Tribute Show in o 150-letnici Gimnazije Ptuj.

Vabljeni k ogledu!

Medtem ko so nekatera gospodinjstva, ki imajo svoja kurišča, ta že zagnala, se začenja tudi ogrevanje v sistemih daljinskega ogrevanja, ki so značilna za večja mesta. Ogrevanje je tako steklo po vsej državi. Letos se kurilna sezona sicer začenja približno teden kasneje kot lani.

Po energetski obnovi bo ogrevanje veliko bolj učinkovito

Po energetski obnovi bo ogrevanje veliko bolj učinkovito

V Mariboru za daljinsko ogrevanje 12.950 stanovanj ter 330 ostalih industrijskih, poslovnih in javnih objektov skrbi tamkajšnje javno podjetje Energetika. Kot je povedal vodja distribucije Mitja Dolinšek, glede na vremensko napoved izpolnitev pogojev za vključitev ogrevanja vsem večstanovanjskim objektom pričakujejo ta konec tedna.

Medtem ko se v poslovnih objektih za vključitev ogrevanja odločajo glede na lastne potrebe, pa se v starejših večstanovanjskih objektih s centralnim sistemom ogrevanja v skupni sistem ogrevanja vključijo dan po tem, ko zunanja temperatura trikrat zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj Celzija, če etažni lastniki vključitve ne naročijo že prej. Stanovalci v veliki večini novejših objektov z vgrajenimi sekundarnimi stanovanjskimi toplotnimi podpostajami se lahko o ogrevanju stanovanj odločajo individualno.

V mariborski Energetiki skušajo sicer čim višji delež toplotne energije proizvesti iz kogeneracij. Predlani so tako uspeli s podporo Agencije za energijo obnoviti soproizvodnjo toplotne in električne energije na dveh postajah, s čimer so lani delež iz tovrstnih virov povišali že na skoraj 60 odstotkov.

Javne službe Ptuj so v najstarejšem slovenskem mestu ogrevalne naprave zagnali v četrtek, po besedah vodje energetskega področja Roberta Polanca pa bo nadaljnje obratovanje odvisno od odjema toplote s strani uporabnikov in zunanjih temperatur.

Sistemi daljinske toplote so sicer značilni predvsem za večstanovanjske stavbe, v hišah pa so najpogostejša centralna ogrevanja na drva ali kurilno olje, je pokazala zadnja raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), nad katero bdi družba Informa Echo, iz leta 2017.

Največ slovenskih gospodinjstev ima v zimskem času oz. kurilni sezoni temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na od 19 do 22 stopinj Celzija, kar je v skladu z nasveti strokovnjakov. Povprečna slovenska družina za ogrevanje porabi nekaj več kot 1500 evrov na sezono, je še pokazala raziskava Reus.
Vir: STA

Minulo soboto je, v organizaciji Zveze društev kurentov in Ptujske kleti, potekala četrta Kurentova trgatev. Lokacija letošnjega dogodka je potekala na hribu pod Vurberškim gradom iz katerega se je razprostiral čudovit pogled na dravsko polje. Iz nabranega grozdja bo pridelana žlahtna kapljica Kurentovo vino, poimenovana Mistik.

Zveza društev kurentov združuje 21 društev s preko 900 člani, kar pomeni, da je v zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje. Tokrat je “kurente” oziroma gospode, ki kurenta nosijo v srcu in duši, združil dogodek Kurentove trgatve. Zbrali so se pred Kulturim domom na Vurberku, kjer so jih pozdravili Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov, dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdrastvo in prehrano RS in Nuška Gajšek, županja MOP, ki je med drugim dejala: “Vedno znova ponesemo dober glas Ptuja, kurenta in vina tudi v svet in postavljamo Ptuj in Slovenijo na zemljevid vinskih turističnih destinacij – s skrivnostno preteklostjo in izjemnimi zgodbami.«

IMG_6891

Po okrepčitvi s kislo juho so se podali med vinske trse in skrbno obrali najlepše grozdne jagode iz katerih bodo izkušeni vinarji v Ptujski vinski kleti pridelali Kurentovo vino – Mistik z letnico 2019. “Tudi letošnji Mistik bomo pridelali s srčno natančnostjo, strastjo in drznim kletarjenjem.”, pravi Maksimiljan Kadivec, enolog Ptujske vinske kleti.

IMG_6881

 










Ste ob hladni večerih že zakurili v pečeh in pred tem pregledali kurilne, dimnovodne in prezračevalne naprave? Uradno se kurilna sezona začne že 15. oktobra, a gotovo ni odveč še kak dodatni napotek u pravilnih uporabi ter vzdrževanju naštetih naprav. Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri – kurišča in neugodni klimatski pogoji. NIJZ je v ta namen izdala priporočila za prebivalce.

Po energetski obnovi bo ogrevanje veliko bolj učinkovito

Za vse prebivalce, zlasti pa ranljive skupine (dojenčke in otroke, starejše, srčne in pljučne ter sladkorne bolnike), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci, NIJZ opozarja, da upoštevajo naslednja priporočila:

  • Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka
  • Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;
  • Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;
  • V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;
  • Če imamo vgrajene ventilacijske sisteme, moramo v njih uporabljati za delce visoko učinkovite HEPA filtre;
  • Bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja (običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico);
  • Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične  napore  zmanjšati;
  • Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

Povečano raven onesnaženosti zraka z delci opažamo predvsem v hladnejši polovici leta in to v celinskih predelih Slovenije. Analiza virov PM10 kaže, da je vzrok onesnaženja z delci večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah pa so pomemben vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavska in Celjska kotlina), poroča NIJZ.

Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Za navedena območja mestnih občin in Zasavja, je Vlada RS v obdobju 2013-2014 sprejela Odloke o načrtih za kakovost zunanjega zraka. Odloki vključujejo ukrepe za izboljšanje stanja za obdobje treh let in so bili v letu 2017 novelirani za vsa našteta območja. Prekoračitve mejne ravni delcev v zraku se zaradi transporta delcev z zračnimi masami in/ali specifičnih lokalnih razmer vsaj občasno pojavijo tudi na drugih območjih izven večjih urbanih središč. Takšni pojavi so npr. možni v slabo prevetrenih manjših kotlinah z zgoščeno poselitvijo in z večjim številom drobnih kurišč na trda goriva. Na priobalnih območjih Primorske in na drugih dobro prevetrenih območjih je zaradi ugodnih klimatskih razmer običajno ta pojav manj pogost.

Oglejte si prvo oddajo Report v letošnji sezoni. V tokratni oddaji smo spregovorili o Jabolčnem prazniku v Selnici ob Dravi, prvem študijskem dnevu in o Kurentovi trgatvi.
Vabljeni k ogledu!

 

 

Tokrat v Občinskem informatorju:

  • Občina Miklavž na Dravskem polju poskrbela za svoje dijake in študente
  • V Mariboru 35. Splavarski krst
  • V Vuzenici ob tednu mobilnosti dali poudarek varnosti otrok v cestnem prometu
  • 15- letni Jaka se je dokončno poslovil od kraja otroštva, Pesnice
  • V Selnici ob Dravi uradno odprli nova oddelka vrtca
  • Na mariborskem andraagoškem zavodu o modelu migrantskega mentrostva
  •  V občini Hoče – Slivnica priredili že tardicionalni Of road Pohorje
  • Na Muti obeležili Elvis Preasly dan

Danes v Občinskem informatorju:
1. V Botaničnem vrtu v Pivoli odprli arheološko pot in razstavo
2. Star papir za dober namen
3. V Sv. Trojici odslej tudi očesna ambulanta
4. Pesniške mažorete z dobrodelnim koncertom do novih uniform
5. V Rušah tradicionalna Ruška nedelja
6. 120 let športnega Branika
7. V Lovrencu na Pohorju obudili igre kot nekoč
8. Mariborski Boom tudi dobrodelen
9. V Zg. Hočah dobrodelni turnir v malem nogometu
10. Kmalu Evropska noč raziskovalcev, pred tem na mariborski univerzi številni preddogodki

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mestni svetniki za podaljšanje parkirnega časa
2. Bogomir Dolenc zaključuje projekt Okrog Slovenije za male viteze
3. Župani Sp. Podravja še naprej neenotni glede vodooskrbe

4. Začel se bo Festival Stare trte
5. V Rogozi obeležili Rogoško noč
6. V Dupleku priredili državno prvenstvo upokojencev v keglanju s kroglo na vrvici
7. Na Trgu Leona Štuklja praznovali z Europarkom
8. V Lovrencu na Pohorju priredili jubilejno Muzikarjado

Dravske elektrarne Maribor (DEM) v prvi polovici letošnjega leta zaradi nekoliko slabše hidrologije od pričakovane rahlo zaostajajo za načrtovano proizvodnjo. Kot so pojasnili v podjetju, bi ob nadaljevanju sedanjega trenda dosegli 90 odstotkov tistega, kas so načrtovali. Kljub temu podjetje nadaljuje lanski trend in posluje dobičkonosno.

demPolletni rezultati kažejo, da so v DEM v prvem polletju letos ustvarili za skoraj 32,4 milijona evrov prihodkov, pod črto pa za zdaj beležijo nekaj manj kot 4,2 milijona evrov čistega dobička.

“Ker je v zadnjih letih dokaj običajno, da so jesenski meseci glede vodnatosti nad dolgoletnim povprečjem, obstaja verjetnost, da bo odstotek realizacije ob koncu leta nekoliko višji,” so še povedali v energetskem podjetju, ki je del skupine HSE in zaposluje okoli 240 ljudi.

Omenjenemu holdingu je družba, ki upravlja z osmimi hidroelektrarnami na Dravi, tremi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami, že lani prinesla 8,3 milijona evrov čistega dobička, okoli 600.000 evrov več kot leto prej. Kot je vidno iz letnega poročila, objavljenega na spletni strani Ajpesa, so lani ustvarili 60,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, skoraj osem odstotkov več kot leta 2017.

V letu 2018 so proizvedli 2929 gigavatnih ur električne energije, s čimer so proizvodnjo glede na leto prej povečali kar za četrtino. Direktor družbe Andrej Tumpej to v poročilu pripisuje ugodni hidrologiji v prvi polovici leta, ki je bila občutno nad načrtovano, in zaradi katere rezultata ni mogla ogroziti niti podpovprečna hidrologija v drugem polletju.

“Sredi julija je bilo, kot da bi nekdo zaprl “alpsko pipo”. Konec oktobra je vreme spet pokazalo zobe, a k sreči manj grozeče kot pred šestimi leti. Najvišji pretoki so bili okoli 1750 kubičnih metrov na sekundo. So pa vetrolomi v Avstriji povzročili, da so po reki začele potovati ogromne količine naplavin, ki smo jih odstranjevali več kot mesec dni,” lanske razmere razloži Tumpej in dodal, da so kljub temu načrtovano proizvodnji dosegli 5. decembra in jo ob koncu leta presegli za pet odstotkov, kar je tretji najboljši izkupiček v zadnjem desetletju.

Znatno več so lani v DEM namenili tudi za investicije, saj je bila skupna vsota v višini dobrih osem milijonov evrov kar za 55 odstotkov višja kot leta 2017. Večino denarja so namenili za nujne naložbe v varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije.

Med večjimi investicijami v naslednjem obdobju v družbi načrtujejo temeljito prenovo hidroelektrarne Formin, s 40 leti najmlajše na slovenskem delu Drave. Kot zadnjo v verigi svojih elektrarn jo bodo prenavljali v naslednjem desetletju, še pred tem pa so se lotili prenove jezu Markovci. Letos so tako vzpostavili primerne pogoje za izvedbo del in dogradili most preko jezu, s čimer so zagotovili, da bo v času del promet preko jezu za lokalno prebivalstvo potekal nemoteno.

Ob tem so nadaljevali z intenzivnim urejanjem brežin in čiščenjem Ptujskega jezera, akumulacijskega bazena pred hidroelektrarno Formin, ki velja za največje slovensko umetno jezero.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mestni svetniki za podaljšanje parkirnega časa
2. Bogomir Dolenc zaključuje projekt Okrog Slovenije za male viteze
3. Župani Sp. Podravja še naprej neenotni glede vodooskrbe
4. Začel se bo Festival Stare trte
5. V Rogozi obležili Rogoško noč
6. V Dupleku priredili državno prvenstvo upokojencev v keglanju s kroglo na vrvici
7. Na Trgu Leona Štuklja praznovali z Europarkom
8. V Lovrencu na Pohorju priredili jubilejno muzikarjado

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. 4. Mariborski mestni tek kljub slabemu vremenu privabil številne tekače
2. Mariborski mestni svetniki danes o podražitvi parkirnine in mestnem časopisu
3. Uporniku predali  100.000 centov
4. Ustoličenje literarne zavetnice v Sveti Trojici
5. Septembrska akcija AMZS „365 dni!“
6. V Pesnici tekmovali v kuhanju Pesniškega piskra
7. Na Mariborski koči obeležili 75. letnico požiga koče in 40 let obstoja KS Reka – Pohorje
8. V Vuzenici prikazali kmečke običaje in priredili malo ižino

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Županu obnova miklavške občinske zgradbe pomembnejša kot šola in kanalizacija
2. Vijol’čna kri za vse ljudi tradicionalno rešuje življenja
3. Odvoz embalaže od vrat do vrat
4. Zveza prijateljev mladine letos na letovanje peljala kar 1791 otrok
5. Europark pred praznovanjem 19. rojstnega dne
6. V Lovrencu na Pohorju priredili 5. Harmonikarjado
7. V Selnici ob Dravi priredili že 9. Jabolčni tek
8. V Hočah tekmovali s traktorji

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Novo šolsko leto v Selnici ob Dravi z nekaj novostmi
2. Varna pot v OŠ Franca Vuka Lešnika Slivnica
3. 4 novi oddelki mariborskih vrtcev
4. Na Ptuju znova humanitarna akcija pleskanja bolnišnic
5. V Lovrencu na Pohorju zaslužnim občanom in občankam podelili priznanja
6. V ŠC Barada pripravili sprejem za evropske prvake in podprvake
7. V Mariboru se je zaključuje 4. mednarodni kegljaški turnir
8. Street food festival drugič navduševal Mariborčane
9. V Mariboru znova rock festival Boom Maribor

Policisti Policijske uprave (PU) Maribor iščejo pogrešanega 27- letnega Sandija Šefa doma iz okolice Ormoža.

Omenjeni je bil nazadnje viden 31.8.2019 v popoldanskem času v mestu Hannover (Nemčija). “Odpeljal se je z osebnim avtomobilom Toyota Yaris reg. št. GO DD-005,” so sporočili iz PU Maribor.

Vir: PU Maribor

Vir: PU Maribor

Kot so še sporočili iz PU Maribor je pogrešani visok 170 centimetrov, normalne postave, širokih ramen, ima rjave kratke lase, sivih oči, drugi podatki so neznani.

Policija naproša za pomoč pri iskanju pogrešanega.

Policisti Policijske uprave (PU) Maribor iščejo pogrešanega 27- letnega Sandija Šefa doma iz okolice Ormoža.

Omenjeni je bil nazadnje viden 31.8.2019 v popoldanskem času v mestu Hannover (Nemčija). “Odpeljal se je z osebnim avtomobilom Toyota Yaris reg. št. GO DD-005,” so sporočili iz PU Maribor.

Vir: PU Maribor

Vir: PU Maribor

Kot so še sporočili iz PU Maribor je pogrešani visok 170 centimetrov, normalne postave, širokih ramen, ima rjave kratke lase, sivih oči, drugi podatki so neznani.

Policija naproša za pomoč pri iskanju pogrešanega.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Mariboru pripravili ganljiv sprejem Timu Gajserju
2. Dan odprtih vrat Čebelarov Lovrenc
3. Poletni večer s Kingstoni, Manco in Isaacom Palma v Vuzenici
4. V Hočah zaključili s poletnim taborom
5. V Vuzenici otroci igrali nogomet, plesalci pa povabili k vpisu
6. V Lovrencu na Pohorju predstavljali naravno kozmetiko
ŠPORT:
7. NK Maribor pred povratno tekmo proti Ludogorcu
8. Kek predstavil reprezentančni seznam

Proti prehodu Gruškovje je kolona na avtocesti dolga tri kilometre, vozniki za prehod meje čakajo več kot dve uri.

Fotografija je simbolična

Fotografija je simbolična

Na zadnjo počitniško nedeljo je na več cestah po državi gost promet z zastoji, na mejnih prehodih s Hrvaško in Avstrijo so podaljšane čakalne dobe. Proti prehodu Gruškovje je kolona na avtocesti dolga tri kilometre, vozniki za prehod meje čakajo več kot dve uri.

Kot kažejo podatki prometnoinformacijskega centra za državne ceste, je na podravski avtocesti zastoj od priključka Zakl proti mejnem prehodu Gruškovje, kolona je trenutno dolga tri kilometre. Na tem prehodu vozniki za izstop iz države čakajo več kot dve uri, za vstop do ene ure.

Prav tako trikilometrski zastoj je pred predorom Karavanke v smeri Avstrije.

Zastoj je tudi na štajerski avtocesti pred cestninsko postajo Kompolje, in sicer je kolona vozil v smeri Ljubljane dolga en kilometer, v smeri Maribora pa 500 metrov. Vozila stojijo tudi pred mejnim prehodom Šentilj, zastoj je dolg en kilometer.

Na mejnih prehodih Sečovlje in Dragonja je čakalna doba za vstop v državo med eno in dvema urama, na Dragonji čakajo tudi za izstop iz države, in sicer do ene ure. Na Obrežju se za vstop čaka do ene ure, na Jelšanah pa za vstop do 30 minut, za izstop pa do ene ure.
Vir: STA

Projekt RUNE (Rural Network Project) bo z 200-milijonsko investicijo v treh letih postavil širokopasovno omrežje, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočilo okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju, so povedali na današnji predstavitvi projekta v Šentilju, kjer bodo z gradnjo tudi začeli.

“Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Kar je še bolj pomembno, projekt se bo izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju, kjer do sedaj ni bilo komercialnega interesa slovenskih infrastrukturnih operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč,” je, kot so sporočili iz agencije Odmev, dejal direktor družbe RUNE Enia Goran Živec.

Omrežje, ki ga bodo postavili v okviru projekta RUNE, bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. Gradnja bo trajala tri leta, položili pa bodo več kot 6000 kilometrov optičnega kabla. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji, so napovedali.

RUNE je finančno podprl Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope (Connecting Europe Broadband Fund – CEBF), v katerem je zbran kapital s poroštvi EU, med investitorji pa sta tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka.

Vir: Pixabay

“Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zato leta 2016 sprejela evropsko strategijo za tako imenovano gigabitno družbo do leta 2025 ter z njo določila vizijo Evrope, v kateri razpoložljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij omogočata nadaljnji razvoj celotnega enotnega digitalnega trga,” je dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.

Župan občine Šentilj Štefan Švab je dejal, da je tovrstno omrežje za podeželske občine zelo pomembno, nimajo pa občine same dovolj denarja za tovrstne investicije.

Projekt Slovenije in Hrvaške

RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah EU. Projekt poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Primorsko-goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov. Sklad CEBF je večinski lastnik podjetja RUNE Group s sedežem v Luksemburgu, ki je 100-odstotni lastnik podjetij RUNE Enia za Slovenijo in RUNE Crow za Hrvaško.

Ministerstvo za javno upravo podpira gradnjo 

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin je spomnil na cilj Slovenije, da bi do leta 2020, 96% gospodinjstev zagotovili širokopasovni dostop do interneta, ter izrazil zadovoljstvo nad veliko finančno udeležbo zasebnih investitorjev in povečanju konkurence pri izgradnji širokopasovnega dostopa do interneta. Med drugim podpira gradnjo omrežja na območjih, kjer ni tržnega interesa. “Z našimi aktivnostmi smo v veliki meri spodbudili investicije v gradnjo širokopasovnega omrežja, ki od leta 2017 naraščajo mnogo hitreje,” je dejal Behin.

Vir: STA

Večji del države je danes zajelo neurje z močnim vetrom in nalivi. Popoldanske močne nevihte, močnejši sunki vetra in udari strel so povzročili številne prekinitve oskrbe z električno energijo, po podatkih Elektra Maribor je bilo ob 15.25 brez napajanja kar 12.000 uporabnikov. Posebej hudo pa je bilo neurje na Ptuju.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Po podatkih družbe Elektro Maribor je najbolj prizadeto območje, ki ga oskrbuje razdelilna transformacijska postaja (RTP) Ptuj, in sicer na srednjenapetostnih izvodih Zavrč in Dornava.

Zaposlenim na Elektru Maribor je že uspelo zagotoviti ponovno oskrbo z električno energijo več kot 7300 oziroma 61 odstotka uporabnikom, ki jim je bila prekinjena oskrba zaradi poškodb na elektrodistribucijskem omrežju ob popoldanskem močnem neurju.

Prekinitve so poleg tega še na oskrbnem območju RTP Ljutomer, Rače in Sladki vrh. Na Elektru Maribor si prizadevajo, da bi ponovno zagotovili oskrbo z električno energijo vsem uporabnikom.

Kot je na spletnem družbenem omrežju Twitter poročal portal Neurje.si, je poplavilo center Ptuja in številne objekte ter ceste. Na Krajgarjevi ulici je močan nevihtni piš, ki je v sunkih presegel 100 kilometrov na uro, odtrgal del strehe.

“Huda ura na Ptuju že kaže grozljivo sliko posledic. Na terenu so vse razpoložljive ekipe PGD Ptuj. Tudi vse ekipe javnih služb so zunaj. Odstranjujejo padla drevesa, smetnjake, popravljajo drogove javne razsvetljave,” pa je preko družbenega omrežja Facebook sporočila županja Ptuja Nuška Gajšek.

Zaradi močnejših neviht z nalivi in sunki vetra lahko na cesti ostanejo večje količine vode. Promet se lahko upočasni, zato na prometnoinformacijskem centru pozivajo voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo razmeram. Obenem pa opozarjajo, da je ustavljanje vozil pod nadvozi in v predorih nevarno in prepovedano.
Vir: STA

V tokratni oddaji Report smo govorili glasbenem večeru Tria tenorjev, ki se obeta v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 se na gradu Vurberk. Več sta nam povedala Tim Ribič in Hideyuki Suzuki. Nadaljujemo v glasbeni smeri, Festivalu Arsana o katerem smo govorili s Mladenom Delinom. V Dupleku v teh dneh praznujejo občinski praznik o katerem smo se pogovarjali s koordinatorjem, Dejanom Stankom. 

Več v videu:

Preteklo soboto, 25. maja, je Štajerska kolesarila za dober namen. Sredstva, zbrana s prijavninami na 11. Europarkov kolesarski maraton, so namreč podarili društvu Humanitarček, v imenu katerega je donacijo prevzela njegova predsednica Ninna Kozorog.

FOTO: Bojan Mihalič

FOTO: Bojan Mihalič

Poleg tega so udeleženci preživeli prijeten in rekreativno obarvan dan v naravi. Za dobro voljo in prijetno sobotno druženje je poskrbel tudi BMX-kolesar in smučar Filip Flisar, med udeleženci pa ni manjkal niti Boris Krabonja iz društva UP-ornik.

Na kolo za zdravo telo
V Europarku so udeležencem ponudili tri različno dolge in zahtevne kolesarske poti po Mariboru in okolici. Najlažja v dolžini 12 km je potekala ob reki Dravi in bila namenjena družinam z majhnimi otroki. Mariborska rekreativna pot je bila dolga 41 km in potekala do botaničnega vrta TAL 2000, kjer so udeleženci imeli možnost za krajši postanek in ogled rastlin, kamnin in mineralov.

FOTO: Bojan Mihalič

FOTO: Bojan Mihalič

Najzahtevnejša pot, dolga 68 km, pa je ponujala kolesarjenje vse do Ptuja in premagovanje približno 370 m nadmorske višine. Na njej se je pomeril tudi Boris Krabonja, ustanovitelj društva UP-ornik. V Europarku so za kolesarje poskrbeli z vodenjem, malico in pijačo, na terenu pa je bila prisotna njihova tehnična ekipa. Pred in po kolesarjenju je vse udeležence spodbujal in za njihovo dobro voljo skrbel Filip Flisar, sicer tudi sam navdušen kolesar, ki vsem, ki se niso udeležili letošnjega kolesarskega maratona, polaga na dušo, “da definitivno pridejo prihodnje leto, ker gre za lep dogodek, ki ni tekmovalne, ampak sproščene narave. Z minimalno prijavnino naredimo nekaj lepega za dober namen in skupaj preživimo en super dan. Vsak se malo razgiba v družbi najbližjih oziroma drugih ljudi, ki so vsi veseli, in tako začrta še en dan v svojem življenju, ki ga ne bo hitro pozabil.”

Rekreacija in dobrodelnost z roko v roki
S sobotnim dogodkom so želeli v mariborskem nakupovalnem središču ljudem ponuditi kakovostno preživet rekreativni dan v naravi in ob enem pomagati pomoči potrebnim. Zato so sredstva, zbrana s prijavninami na kolesarski maraton, ponovno namenili v dobrodelne namene – tokrat društvu Humanitarček. V njegovem imenu je donacijo v višini 1.000 EUR prevzela predsednica Ninna Kozorog. “Humanitarček se ob tej priložnosti zahvaljuje Europarku za organizacijo tega kolesarskega maratona in te srčne prireditve, s katero so nam dejansko omogočili, da bomo lahko zagotovili tople obroke za naše starostnike,” je dejala.

FOTO: Bojan Mihalič

FOTO: Bojan Mihalič

Center managerka Europarka Simona Mandl pa je dodala: “Izzivov in težav v družbi nikoli ne zmanjka. Tega se v našem nakupovalnem središču dobro zavedamo, zato je eno od naših poslanstev družbeno-odgovorno delovanje. Tako vsako leto podpiramo delovanje lokalnih organizacij in posameznikov, ki skrbijo za boljši in lepši jutri. Veseli smo, da obstajajo posamezniki, kot so Ninna in njeni somišljeniki. Raje bi sicer videla, da v družbi ne bi bilo potrebno njihovo prostovoljno delovanje. A ker je resnica drugačna, sem vesela, da jim lahko v Europarku priskočimo na pomoč, da tudi z našo podporo poskrbijo za najbolj ranljive posameznike.” Razgibano druženje za vse generacije V sklopu prireditve je pred vhodom v Europark potekal tudi sejem koles in kolesarske opreme, otroci so se lahko preizkusili na njim prilagojenem kolesarskem poligonu, na katerem je za vragolije na kolesu poskrbel Filip Flisar, v Hervisu pa so ponujali sejemski popust na kolesa. Med zabavnim programom za vse generacije.

Pri plačilu vrtca naj bi po anketi, ki jo je pred časom opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zamujala dobra petina staršev. Bolj natančnih podatkov o višini dolga in postopkih o prisilni izterjavi nimajo, saj evidenco vodijo vrtci, ustanoviteljice javnih zavodov pa so občine, ki so tudi pretežne financerke.

Vrtec Ruše

Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, se pri plačilu vrtca upošteva materialni položaj družine, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pa se lahko socialno najšibkejšim družinam vrtec v celoti subvencionira.

Plačila za vrtec so tako oproščeni starši oziroma družine, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 185,43 evra. Plačila je tako zaradi slabega gmotnega položaja upravičenih 3200 otrok, kar predstavlja štiri odstotke vrtčevske populacije.

Zakon o vrtcih sicer vsebuje posebno določbo, ki narekuje dolžnost vrtcu, da v primeru, ko starši zamujajo s plačilom računa, tem najprej pošlje opomin in jih opozori pred izvršbo. Sodišča in drugi organi postopke izvršbe, ki jih vlagajo vrtci, obravnavajo prednostno in hitro. Vendar pa ta zakon ne vsebuje določbe, ki bi vrtcu omogočala enostransko izključitev otroka.

Po veljavni zakonodaji morajo vrtci izpeljati vse postopke za prisilno izterjavo neplačanih obveznosti s strani staršev, morebitni odpis dolga pa je določen v predpisih, ki urejajo javne finance, so še pojasnili na ministrstvu, niso pa navedli, ali kakšno od okolij ali katera od skupin posebej izstopa po plačilni nedisciplini.Poslanec NSi Jožef Horvat je sicer nedavno na ministrstvo naslovil poslansko vprašanje, v katerem navaja, da so se nanj obrnili nekateri ravnatelji vrtcev, v katere so vključeni tudi romski otroci. Ti naj bi se znašli v težkih razmerah, saj se jim kopičijo dolgovi zaradi neplačevanja obveznosti s strani nekaterih staršev.

Kljub stalnemu pošiljanju opominov naj se starši ne bi odzivali, ne zaleže niti grožnja z izvršbo, saj bi te bile neuspešne, zato si ravnatelji želijo sistemske rešitve.

Na novomeški občini so povedali, da je problematika neplačevanja pri njih prisotna ves čas, saj 80 odstotkov staršev obveznosti poravna v roku, večina ostalih pa do naslednjega obračuna. Problematiko neplačevanja in stisko dolžnikov vrtci rešujejo na različne načine, v vrtcu Pedenjped, kjer so vključeni tudi romski otroci pa pri tem sodeluje svetovalna služba s strokovnimi delavci Centra za socialno delo.

Ob tem so potrdili, da so v omenjenem vrtcu zaznali odstopanja pri plačilni disciplini. Problematiko rešujejo tako, da imajo s starši in CSD sklenjen dogovor o poravnanju mesečnih obveznosti, s katerim se starši zavezujejo, da bodo redno poravnavali obveznosti. V primeru neplačevanja oziroma nerednega plačevanja pa znesek odtegnejo od transferjev CSD.

V novomeški vrtcih zapadle obveznosti do 30 dni v povprečju znašajo okoli 500 evrov, nad 30 dni pa okoli 900 evrov. Če kljub vsem postopkom pri poplačilu niso uspešni, terjatev odpišejo. To običajno storijo, če stroški sodnega postopka presegajo znesek poplačila terjatev oziroma bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Tudi na murskosoboški občini pravijo, da določen, vendar manjši, delež staršev plačuje oskrbnino z zamudo oziroma po opominih, v primerih neplačila pa vrtci vložijo izvršbo. Po njihovem so največji problem starši, ki v Sloveniji nimajo zaposlitve in transakcijskega računa, na katerem bi izvedli izvršbo, pa tudi tisti, nad katerimi je bil uveden postopek osebnega stečaja.

Ob tem so še pojasnili, da njihov vrtec staršev ne ločuje po narodnosti, verski ali kateri koli drugi pripadnosti, da pa starši otrok, ki obiskujejo romska oddelka na Pušči, po plačevanju svojih obveznosti bistveno ne odstopajo od povprečja populacije. Ocenjujejo, da se v veliki meri zavedajo svojih pravic do uveljavljanja znižanega plačila, ki ga večinoma v rokih tudi uveljavljajo.

V mariborskih javnih vrtcih je trend neplačevanja s strani staršev realnost, ki pa v zadnjih desetih letih ostaja skoraj nespremenjena in predstavlja okoli 12 odstotkov na leto. Vrtci v takih primerih sledijo zakonodaji in najprej pošljejo opomin, v primeru neplačila pa se lotijo postopka izvršbe. Še pred njeno uresničitvijo se s starši skušajo dogovoriti o možnosti poravnave ali obročnega poplačila dolga, kar se velikokrat izkaže za uspešno.

Dolgovi staršev so od vrtca do vrtca različni, se pa gibljejo med 30.000 in 60.000 evri. V primerih, ko so izkoriščene vse zakonske možnosti, in ugotovijo, da je dolg neizterljiv in da povečuje stroške, podajo predlog na svet zavoda, ki oceni ali je mogoče dolg odpisati. Pri plačilni nedisciplini pa romska ali katerakoli druga skupina ne izstopa posebej, so še dodali.
Vir: STA

Preteklo nedeljo, 12. maja so se v Mariboru, na 1. Mariborskem Brainobrain tekmovanju, zbrali Brainobrainovci iz Maribora in Ptuja. Več kot 100 otrok, se je na OŠ Prežihovega Voranca pomerilo v računanju v mentalni aritmetiki. Namen tekmovanja je motivacija otrok, njihovih staršev, druženje vseh mariborskih brainobrainovcev, širjenje pripadnosti in praznovanje odličnosti.Brainobrain2
Test je velik izziv za otroke, piše se tri minute, otroci na nižjih stopnjah računajo na abak, otroci na višjih stopnjah pa s pomočjo mentalne aritmetike (abakus si predstavljajo v mislih). Tekmovanje je namenjeno predvsem temu, da otroci sami vidijo, kako skozi leto napredujejo. Da vidijo, kako lahko s trudom in osredotočenostjo dosežejo in izboljšajo svoje cilje.

Kot je povedala Mateja Car Križanič, vodja Brainobrain Maribor, v katerega je vključenih že več kot 100 otrok: “Zmagovalec je tisti otrok, ki se ne primerja z drugimi in ima že tako dobro razvito koncentracijo, da v 3 minutah ne misli na nič drugega kot na delo, ki ga opravlja.” Ob zaključku tekmovanja pa so diplome podelili tudi prvi generaciji Brainobrainovce v Mariboru. Gre za osem osnovnošolcev, ki so dobra štiri leta obiskovali program Brainobrain in ga uspešno zaključili z izpitom na najvišji, 10. stopnji.

Brainobrain v otroku prebuja genija

Tekmovanje Brainobrainovcev nikakor ni le matematično tekmovanje, prej prikaz osredotočenosti in napredka otrok v programu Brainobrain. Ta skrbi za miselno gimnastiko v najpomembnejših letih razvoja možganov, povečuje možgansko kapaciteto, spodbuja razvoj obeh polovic otrokovih možganov in krepi pomembne življenjske veščine, ki jih večina osvoji šele po končani fakulteti ali nikoli. Program dela na tem, da otroci v skupini dobro delujejo, so osredotočeni, imajo vodstvene sposobnosti, razmišljajo širše kot drugi otroci in da urijo spomin.

Policisti Policijske uprave Maribor obravnavajo povečano število kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Neznani storilec ali storilci so v zadnjem obdobju v obtok spravili najmanj 55 ponarejenih bankovcev za 50 evrov. Gre za ponaredke nove serije 50-evrskih bankovcev. Ponarejene bankovce spravljajo v obtok na območju mesta Maribor in na območju Ptuja z okolico.

V obtok jih spravljajo predvsem na javnih prireditvah, kjer je ponarejen denar, zaradi velikega števila obiskovalcev in slabših delovnih pogojev (neustrezna oprema za preverjanje pristnosti bankovca), veliko lažje spraviti v obtok. Za opisana kazniva dejanja je značilno to, da storilci na isti javni prireditvi spravijo v obtok več ponaredkov.

Glede na dosedanje izkušnje gre za storilce, ki s svojim videzom in obnašanjem običajno ne izstopajo od večine drugih obiskovalcev in tako ne vzbujajo pozornosti organizatorjev prireditev oz. zaposlenih. Neznani storilci navadno opravijo nakup cenejšega blaga, ki ga plačajo s ponarejenim bankovcem za 50 evrov, saj jim je v interesu, da dobijo vrnjeno čim večji preostanek denarja.

denar, 50 evrov

V primeru, da ste sprejeli bankovec za katerega sumite, da je ponarejen, le-tega zadržite in takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113. Ponarejene in sumljive bankovce je namreč potrebno izročiti policiji. S stranko, ki je prinesla ponarejen bankovec se ne prepirajte, zapomnite si njen izgled, če odide z avtomobilom si zapišite registrsko številko vozila in model (če je le mogoče), nikakor pa ne ogrožajte svoje varnosti.

Tudi če ste prejeli bankovec, ki se vam zdi zgolj sumljiv, o tem takoj obvestite policijo. Skušajte si zapomniti kdaj, kje in od koga ste prejeli bankovec. Te informacije so pogosto zelo koristne pri iskanju storilcev teh kaznivih dejanj. V kolikor se bo kasneje ob analizi denarja izkazalo, da je bil bankovec pristen, bo lastnik bankovca prejel vrnjeno njegovo protivrednost.

Predstavniki večjih kulturnih ustanov v Podravju so pojasnili kako je s stanjem kulturnih ustanov, kako je s programi, koliko je denarja in da je država še vedno do kulture mačehovska.

Več v videu.

Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Filmi bodo potekali tudi v Mariboru in na Ptuju ter v Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Sežani, Kranju, Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Izoli in Slovenski Bistrici in Ravnah na Koroškem, kjer se bo zvrstilo 33 projekcij.

Skupno bo na ogled 23 filmov, ki so vsi prejemniki sredstev EU za spodbujanje evropske filmske in avdiovizualne industrije. Med njimi je tudi film Bojevnica, ki je prejel letošnjo nagrado lux Evropskega parlamenta. Film bodo prikazali v Celju, Murski Soboti, Kranju, Sežani, Novem mestu, Izoli in na Ptuju.

Film Benedikta Erlingssona, ki je tudi zmagovalec 29. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe), prinaša zgodbo o pogumni ženski, ki se za ohranitev islandske narave poda v boj proti industriji aluminija.

V Novi Gorici in Sežani bodo med drugim prikazali nemško-francoski film Christiana Petzolda Transit, v Novem mestu in na Ptuju pa koprodukcijski film Hladna vojna poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega. V Izoli in Slovenski Bistrici bo med drugim na ogled film o terorističnem napadu v Oslu Utoya 22. julija režiserja Erika Poppea, je razvidno iz programa Filmskega tedna Evrope.

Letni kino 5

Filmski teden Evrope, katerega namen je širši javnosti približati raznolikost in bogastvo evropskega filma, že tradicionalno poteka v maju, ob rojstnem dnevu EU. Na dan Evrope, 9. maja, bodo projekcije v Izoli, Sežani in na Ptuju, so sporočili organizatorji.

Filmski teden Evrope že več let organizirajo regionalne informacijske točke Europe Direct v Sloveniji in RRA Severne Primorske v sodelovanju z lokalnimi kinematografi ter s Centrom Ustvarjalna Evropa, Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Filmi bodo potekali tudi v Mariboru in na Ptuju ter v Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Sežani, Kranju, Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Izoli in Slovenski Bistrici in Ravnah na Koroškem, kjer se bo zvrstilo 33 projekcij.

Vir: Pixabay.com

Vir: Pixabay.com

Skupno bo na ogled 23 filmov, ki so vsi prejemniki sredstev EU za spodbujanje evropske filmske in avdiovizualne industrije. Med njimi je tudi film Bojevnica, ki je prejel letošnjo nagrado lux Evropskega parlamenta. Film bodo prikazali v Celju, Murski Soboti, Kranju, Sežani, Novem mestu, Izoli in na Ptuju.

Film Benedikta Erlingssona, ki je tudi zmagovalec 29. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe), prinaša zgodbo o pogumni ženski, ki se za ohranitev islandske narave poda v boj proti industriji aluminija.

V Novi Gorici in Sežani bodo med drugim prikazali nemško-francoski film Christiana Petzolda Transit, v Novem mestu in na Ptuju pa koprodukcijski film Hladna vojna poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega. V Izoli in Slovenski Bistrici bo med drugim na ogled film o terorističnem napadu v Oslu Utoya 22. julija režiserja Erika Poppea, je razvidno iz programa Filmskega tedna Evrope.

Filmski teden Evrope, katerega namen je širši javnosti približati raznolikost in bogastvo evropskega filma, že tradicionalno poteka v maju, ob rojstnem dnevu EU. Na dan Evrope, 9. maja, bodo projekcije v Izoli, Sežani in na Ptuju, so sporočili organizatorji.

Filmski teden Evrope že več let organizirajo regionalne informacijske točke Europe Direct v Sloveniji in RRA Severne Primorske v sodelovanju z lokalnimi kinematografi ter s Centrom Ustvarjalna Evropa, Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Vir: STA

Prvomajske praznike preživljamo v prijetnih toplih temperaturah, vendar nas bo konec tedna pričakala ohladitev – ponekod sneg.

sneg 30.1.2015

Že jutri nas bo zajela deževna fronta z nevihtami, v soboto pa nas bo dosegel arktični zrak. Ta bo poskrbel za ohladitev. Padavine se bodo okrepile v noči na nedeljo. Zjutraj se bo meja sneženja se bo spustila in v nedeljo zjutraj bo snežilo tudi v nižinah.
V ponedeljek in torek bo suho, več sončnega vremena bo predvidoma v torek. Od srede do petka bo verjetnost za padavine povečana, postopno bo nekoliko topleje.

Bojkot Škisove tržnice 2019 je napovedalo 10 študentskih klubov iz vzhodne Slovenije, in sicer Klub koroških študentov, Klub mariborskih študentov, Klub ormoških študentov, Klub prekmurskih študentov, Klub ptujskih študentov, Klub študentov Lendava, Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca, Klub študentov Slovenska Bistrica, Prleški študentski klub, Študentski klub Slovenskih goric in Študentsko-mladinski klub Klinka, poroča Radio Študent.

Vir: skisova-trznica.si

Vir: skisova-trznica.si

Po poročanju radia so študentski klubi preko objav v medijih in izjav delavcev na lanskoletni Škisovi tržnici v zadnjih tednih prejeli povsem nasprotne informacije v zvezi s celotnim dogodkom, kot so jim jih predstavili v okviru organov zveze.

“Zveza, ki bi morala povezovati vse študentske klube v Sloveniji in ki med svojimi vrednotami izpostavlja integriteto, dobro komunikacijo, transparentnost in zaupanje, je vsaj 10 svojih članic močno razočarala,” odziv klubov navaja Radio Študent.

Na očitke o razkrivanju informacij v zvezi z izginotjem 70.667,70 evrov je predsednica Zveze Škis Nina Plank dejala, da so takoj po prejetju informacije od policije, da so zadevo predali tožilstvu, obvestili interne javnosti in opravili regijske seje. “Pred tem pa klubov niso obvestili zgolj zaradi priporočila policije in učinkovitosti preiskave. Sama preiskava je trenutno še v teku, tudi s tožilstva so nam sporočili, da zadeva še ni končana,” je proces razkrivanja informacij razložila predsednica Zveze Škis.

Kot je povedala Plankova, so za konstruktivne kritike in predloge v zvezi vedno odprti za klube in so bili že pred objavo prispevka na Radiu Študent z njimi na vezi. Takoj po Škisovi tržnici imajo med drugim namen celovito prenoviti strategijo komuniciranja s študentskimi klubi. K prenovi bodo povabili predstavnike vseh slovenskih klubov. Skupaj z njimi in strokovnjaki na tem področju nameravajo pripraviti “dokument s kakovostno podlago in ciljem, da se nivo komuniciranja še izboljša”.

“Delamo na tem, da se njihove predloge sprejme, ker to jemljemo resno in želimo skupaj s klubi ustvariti nek naslednji korak oziroma nek razvoj Zveze Škis,” je povedala.

Razočarani klubi so med drugim zahtevali, da naj se zveza “skozi svoje delovanje vrne k svojim vrednotam, s katerimi bi resnično morala skrbeti za vse svoje članice in dobrobit študentov in dijakov v Sloveniji”. Plankova je za nekatere medije zagotovila, da zveza Škis vse svoje projekte in aktivnosti izvaja za dobrobit slovenskih dijakov in študentov, in dodala, da preko Študentske organizacije Slovenije aktivno sodelujejo pri spremembah nacionalne zakonodaje, ki ureja socialni položaj in dostop do znanja za študente in dijake.

“Odkar sem predsednica Zveze ŠKIS lahko zagotovim, da je bilo moje delovanje transparentno in usmerjeno še k boljšim odnosom s klubi. Zato smo v ta namen tudi pogosteje sklicevali regijske seje, takoj po Škisovi tržnici pa imamo namen prenoviti dokument Strategije komuniciranja s študentskimi klubi,” je izpostavila Plankova.

Po njenih besedah, z izjemo teh 10 klubov, iz podobnih razlogov noben drug klub ni odpovedal svoje navzočnosti na Škisovi tržnici 2019. Klubi imajo na tržnici priložnost predstaviti svoje aktivnosti v klubu, v njihovi domeni pa je, če to izkoristijo in so na prireditvi aktivno prisotni, ali pa so tam samo kot obiskovalci. “Seveda je cilj Zveze Škis, da bi na Škisovi tržnici sodelovali vsi študentski klubi Slovenije,” je še dejala Plankova.
Vir: STA

Čebelarska zveza Slovenije  v sodelovanju s čebelarskimi društvi danes pripravlja dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Z namenom izobraževanja in informiranja splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva bo vrata obiskovalcem odprlo več kot 90 čebelarskih društev.

Čebele

Čebele

Čebelarska zveza Slovenije danes po Sloveniji organizirata Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Namen dogodka  je izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva.
Čebelarji želijo predvsem lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter širši javnosti predstaviti čebelarsko dejavnost, postopke pridobivanja medu, saj še vedno marsikdo tega ne pozna. Ljudem želijo sporočiti, da so čebelji pridelki popolnoma naravno živilo, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajajo, ali odvzemajo. Poudarek je na pomenu kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane.
Dogodka se lahko udeležite tudi ter na ta način izrazite podporo čebelarjem za prizadevanje za ohranitev čebelarstva, kranjske čebele in tudi zadostnega opraševanja različnih rastlin, ki so bistvenega pomena za lokalno samooskrbo s prehrano.

V Štajerski regiji bodo obiskovalcem čebelarji odprli vrata v Mariboru, Lovrencu na Pohorju, Radljah ob Dravi, Račah in na Ptuju.