Aktualne oddaje

    Podkast: Pod čr...
    V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica. Prisluhnite. The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
    19. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026. The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026. The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6. The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Med SLS, njenimi nekdanjimi vidnimi člani in Novo ljudsko stranko (NLS) potekajo pogovori, kako povezati sile, ki so včasih tvorile SLS. Kot je pojasnil Primož Jelševar, ki vodi SLS, je to način, kako na desni zagotoviti alternativo obstoječim opcijam. Srečali so se že trikrat, nazadnje v četrtek v Mariboru, kjer jih je gostil Franc Kangler.

Srečanja v Mariboru, na katerem so med drugim razpravljali, kako SLS ponovno pripeljati v parlament, se je udeležilo več kot 70 ljudi, je za povedal nekdanji mariborski župan in izključeni član SLS Kangler, zdaj pa predsednik NLS. Med nekdanjimi člani, ki so na Kanglerjevo vabilo prišli v Maribor, je bil po poročanju Večera tudi celjski župan Bojan Šrot.

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije

Večina udeležencev se je po Kanglerjevih besedah strinjala, da SLS potrebuje povezovalnega predsednika z vizijo. Na tem mestu vidijo Ludvika Toplaka, nekdanjega poslanca, rektorja mariborske univerze in veleposlanika v Vatikanu.

Toplak je po Kanglerjevih besedah vodenje SLS pripravljen sprejeti. Na čelu stranke je sedaj sicer Jelševar, ki je vodenje prevzel po odstopu Marka Zidanška, ko se SLS na junijskih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament. O novem predsedniku bodo odločali na kongresu stranke 29. septembra, Toplakove kandidature pa za zdaj še niso prejeli, je dejal Jelševar, ki je sicer organiziral prvo od srečanj.

Tudi po besedah nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika ima Toplak široko podporo, njegova kandidatura pa bo v kratkem verjetno tudi formalno vložena.

Kangler se je, če bo na kongresu SLS konec septembra za predsednika stranke izvoljen Toplak, pripravljen vrniti v SLS. Za ponovno vključitev v SLS se je odločil Podobnik, ki je bil iz stranke izključen leta 2016. K temu sta botrovala tudi prizadevanja Jelševarja in evropskega poslanca Franca Bogoviča za normalizacijo odnosov. “Verjamem, da se bo v naslednjih dneh ponovno vključila v SLS velika večina tistih, ki so protestno izstopili ob moji izključitvi, in tudi drugih,” je še dejal.

Prav tako je bil Podobnik po njegovih besedah z več strani povabljen in naprošen, da sam kandidira za predsednika. Ko se je pokazala možnost kandidature Toplaka, pa je vsem v stranki povedal, da ga podpre z velikim veseljem in da mu je pripravljen pomagati, še posebno na organizacijskem področju.

Po njegovem mnenju ima SLS v primeru poenotenja in odprtosti velik potencial tudi za nove ljudi. Na lokalnih volitvah lahko zelo okrepi že tradicionalno močan položaj, na državni ravni pa lahko v nekaj letih povsem enakovredno kandidira za zmago na volitvah, je še prepričan Podobnik.

Po Kanglerjevem mnenju pa obstaja tudi možnost, da se SLS in NLS povežeta tudi na prihajajočih lokalnih volitvah, več pa naj bi bilo znano po kongresu SLS.

Nekdanji mariborski župan je napovedal še, da bo na lokalnih volitvah kandidiral kot nosilec liste, glede županske kandidature pa se bo odločil v prihodnjih dneh.
Vir: STA

Župani so tudi letos nadigrali občinske svetnike, s katerimi se so tradicionalno pomerili v turnirju nogometa na mivki. Pokal je tako znova odšel na znano in očitno varno mesto – v vitrino župana Občine Vuzenica Franja Goloba, gostitelja turnirja. Podrobnosti v videu.

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Poslanka in že 12 let mariborska mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik se podaja v boj za županski stol. Pravi, da je čas za “novi Maribor.” Kandidirala bo s podporo volivcev, podprli pa so jo tudi kolegi iz Liste Marjana Šarca (LMŠ) ter Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Lidija Divjak Mirnik, sicer novoizvoljena poslanka Državnega zbora (DZ), bo kandidirala za županjo Maribora. Na današnji novinarski konferenci – kjer je tudi uradno napovedala kandidaturo – je med drugim izpostavila, da je njena kandidatura posledica “dobrih odločitev za mesto.” Prvi in osrednji razlog pravi, da je že 12-letno aktivno delo v mestnem svetu mariborske občine. “Ne bom rekla 100%, ampak 95% problematike zelo dobro poznam,” je dejala. Kot drugi razlog je navedla dosedanje rezultate svojega dela na različnih področjih, ki da so dokaz “da znam timsko delat, znam uspešno pripeljat denar iz Ljubljane v Maribor in, da znam projekte tudi dokončati, ne samo začeti.” Tretji razlog pa je “čas za žensko in, ker želim resno in srčno pomagati Mariboru, da se izvije iz položaja, v katerega so ga spravili prejšnji župani.”

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Računa na podporo vseh,ki so doslej zgolj “bentili po Facebooku
Na današnji novinarski konferenci so jo podprli znani in manj znani Mariborčani, med njimi denimo Stojan Auer, sicer predsednik LPR, Mojca Redjko trenutno samostojna kulturna delavka, sicer pa znana kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribora, podporo v imenu poslanske skupine in vladne LMŠ pa ji je danes v Mariboru izrekla tudi Tina Heferle (sicer aktualna kandidatka za podpredsednico DZ). Mirnikova je dejala, da računa na podporo vseh, ki so doslej “bentili po Facebooku ali za šankom ali kjerkoli, ker to delati preprosto nima haska oziroma je premalo. Treba je iti na volitve, ker samo tako se lahko dosežejo spremembe,” je dejala Divjak Mirnikova, po izobrazbi profesorica sociologije in zgodovine. Za županjo je kandidirala že leta 2013, ko je dobila 1,51 odstotka glasov volivcev, a tokrat zagotavlja, da so “časi drugačni. Tiste volitve se s temi ne morejo primerjat pa tudi jaz sem dozorela,” je dejala in praktično v isti sapi priznala, da bi bila raje županja kot poslanka “čeprav mi je poslanska funkcija v veliko čast in jo opravljam z vso resnostjo in odgovornostjo. Ampak v tem mestu živim, tukaj živijo moji otroci in verjamem, da lahko kot županja temu mestu mnogo bolje pomagam kot pa s poslansko funkcijo. Konec koncev pa je tudi ta povezava med nacionalno in lokalno politike ena od mojih prednosti, ker bom lahko združevala, s čimer je imel Maribor do sedaj precej težav,” je dodala Divjak Mirnikova. Podpise podpore volilcev bo predvidoma pričela zbirati v prvem tednu septembra.

V mariborskem komunalnem podjetju Nigrad se je v zadnjih štirih letih zamenjalo šest direktorjev in 14 nadzornikov. Zdaj naj bi bil na tnalu predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak. Mestna občina Maribor predlaga, naj Mihelaka prihodnji teden na skupščini odpokličejo, zaposleni pa so proti.  “Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so pojasnili na MO Maribor.

nigradPredstavniki sveta delavcev in sindikata Nigrada so v javnem pismu delničarjem v imenu 260 zaposlenih v tem podjetju opozorili, da se je družba v zadnjih letih zaradi nenehnih menjav direktorjev in nadzornikov znašla v nezavidljivem položaju. V zadnjem letu dni, ko družbo vodi Matjaž Krevelj, pa, da se je stanje stabiliziralo. Na podlagi rezultatov ne razumejo zakaj bi bilo treba ponovno menjavati predstavnike vodstva “brez konkretnih obrazložitev, kar je žal že stara praksa delovanja trenutno največjega delničarja družbe. Glede na dejanja iz preteklosti ta predlog spet nakazuje na željo večinskega delničarja po zamenjavi direktorja podjetja, kljub izboljšanemu poslovanju podjetja, pokritju vseh izgub iz prejšnjih let, ponovnim vlaganjem v dotrajano mehanizacijo in doseženi boljši delovni klimi v podjetju,” so zapisali. Po njihovem bi takšno dejanje Nigrad ponovno pahnilo v negotovost.

Na mariborski občini so pojasnili, da ima Nigrad še veliko rezerve glede razvoja svojega poslovanja in dejavnosti. “Da je podjetje lansko leto zaključilo v zelenih številkah oz. s pozitivno bilanco, ni naključje, saj Mestna občina Maribor(MOM) družbi Nigrad v skladu s koncesijsko pogodbo namenja sredstva, ki so se v zadnjih letih sorazmerno povečevala. MOM v zadnjih nekaj letih namreč občutno več vlaga v obnovo komunalne infrastrukture, s poudarkom na obnovi cestišč,” so povedali na MO Maribor.

“Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so dodali. K temu so še na občini dodali, da Krevlju zaupajo in, da ga ne nameravajo (za)menjati.

Mihelak pa je dejal: “Zaenkrat ne morem ničesar komentirati. Oni so večinski lastniki. Vsi vemo, da morajo zbrati 3/4 glasov zato, da me lahko odpokličejo. Zaenkrat nimam več kaj za dodati” je dodal.

V ponedeljek (20. avgusta) na Ljubljanski ulici v Mariboru pričenjajo z gradnjo podvoza pri železniški progi na Taboru. Delavci Nigrada bodo zato zaprli to območje in uredili obvoze. Ti bodo veljali za motorna vozila, prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje pa bo možen do začetka septembra. Spremenjene bodo tudi avtobusne linije. Podrobnosti v videu.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes, kot je napovedal, DZ obvestil, da po junijskih volitvah v prvem krogu ne predlaga kandidata za premierja, saj nihče nima zadostne podpore. Prvak SDS Janez Janša je napovedal, da bi se to lahko zgodilo v prihodnjih tednih, tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec bo pogajanja nadaljeval, najverjetneje z Levico.

 borut-pahor-na-srednji-trgovski-soli-7

S Pahorjevo odločitvijo se bo DZ seznanil na seji predvidoma v petek, s tem pa bo začel teči drugi krog iskanja kandidata za predsednika vlade, v katerem lahko poleg predsednika republike kandidata v roku 14 dni predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev.

Medtem se bodo nadaljevali pogovori peterice strank pod okriljem predsednika LMŠ Marjana Šarca. Šarec se bo s predsedniki SD, SMC, SAB in DeSUS srečal predvidoma v torek, njihov cilj pa je, kot so v petek pojasnili v LMŠ, oblikovanje koalicije z več kot 46 poslanskimi glasovi podpore. K sodelovanju bodo najverjetneje povabili Levico, s katero se je Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, in sicer predvsem o projektnem.

V Levici so se sicer pripravljeni pogovarjati o koalicijskem sodelovanju z LMŠ. Pričakujejo, da bodo pogajanja potekala pod enakimi pogoji, kot so veljali za NSi. Vztrajajo pri svojih predvolilnih ciljih in pričakujejo, da bo plod pogajanj koalicijska pogodba, ki jim bo vsaj delno sledila. Levica, ki v petek še ni dobila vabila na pogovore, sedaj pričakuje resna pogajanja, s peterico strank pa so pripravljeni pogovarjati tudi o projektnem partnerstvu.

Prav tako pa se mandatarstvu ni dokončno odpovedal predsednik SDS Janez Janša. V pismu Pahorju, v katerem mu je sporočil, da zaenkrat ne obstaja potrebna večina za stabilno vlado, je namreč zapisal, da obstaja možnost, da se takšna večina oblikuje v naslednjih tednih. Komunikacija s strankami je namreč po njegovih navedbah pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami.

V katerih programsko različnih strankah so izrazili pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi, ni razkril, prav tako pogovorov s SDS niso potrdili v nobeni od strank z levega političnega pola. Tako je znano le, da se je Janša nekajkrat sestal s predstavniki NSi, ki jim je tudi poslal osnutek koalicijske pogodbe, in s predstavniki SNS, s katerimi so po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča za sodelovanje v koaliciji že dlje časa dogovorjeni.

Vir: STA

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.

Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.

Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.

Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.

Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.

“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.

V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.

“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.

Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.

Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tekol ohranja 70 let tradicije
– Kitajsko mesto Nangchang si želi letalsko povezavo z Mariborom
– Soki nadaljuje z dobrodelnostjo v glasbi, tokraz z notnim zvezkom 20 za 20
– Matjaž Javšnik in SARS popestrili KURSŠLUS
– „Greš na kavo?“ v VDC Polž
– Velika vaja ob 130-letnici PGD Hoče
– Olaf je iz urejanje brade in brkov naredil umetnost

Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.30 na BK TV.

Neuradni izidi današnjega glasovanja na državnozborskih volitvah po polovici prešteteh glasov kažejo tudi na to kdo bo stolček v parlamentu zasedel iz ruškega volilnega okraja v 7 volilni enoti. Po dosedanjih podatkih sta Jurij Lep (DeSUS) z 11,61% glasov in Bojana Muršič (SD) z 11,16% glasov.

Na današnjih predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ je dobila 12,63 odstotka glasov volivcev, v državni zbor pa se je skupaj uvrstilo devet strank.

lep muršič poslanca 2018 ruše

 

 

 

Neuradni izidi današnjega glasovanja na državnozborskih volitvah po polovici prešteteh glasov kažejo tudi na to kdo bo stolček v parlamentu zasedel iz mariborskih volilnih okrajev. Po dosedanjih podatkih so: Franc Trček (Levica) z 16,07%, Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) z 12,43%, Dejan Kaloh (SDS) z 27,52% in Branislav Rajić (SMC) z 12,73% glasov.

Na današnjih predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ je dobila 12,63 odstotka glasov volivcev, v državni zbor pa se je skupaj uvrstilo devet strank.

poslanci maribor 2018-1poslanci maribor 2018-1

 

 

 

Na Akademiji distribucije Elektra Maribor, so soorganizirali posvet na temo Elektroenergetike v programih političnih strank. Predstavniki sedmih strank so izrazli svoje stališča do nujnosti posodobitve električnega omrežja v bolj robustno in zmogljivejše. Opredelli so se tudi do Energetskega koncepta Slovenije ter izzivov, ki lahko doletijo Slovenijo, če ne bi bila pripravljena na tehnološke spremembe.

Na soočenju ruških kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve smo razpravljali o problematiki selitve upravne enote, izpostavili smo potrebne ukrepe za zdravstveno reformo, prav tako pa smo spregovorili o potrebnih spremembah na področju nizkih pokojnin.

Oglejte si celotno soočenje tudi na spletu.

Gostje:
Jurij Lep – Stranka DeSUS
Bojana Muršič – Stranka SD
Miha Žižek – Stranka NSi
Samo Trs – Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Metka Vodušek – Stranka Alenke Bratušek
Vlasta Krmelj – Stranka SDS
Sanja Miljuš Herman – Stranka SMC
Nataša Hrup – Stranka SLS
Drago Bolčina – LEVICA

Kdo dovoljuje, da smo bolniki v UKC Maribor “drugorazredni” in kdo bo to preprečil? Kdo bi se v primeru širitve mariborskega letališča postavil v bran kapitalu in kdo v bran ljudi, ki so tam doma? Konkretne odgovore na ta in mnoga druga vprašanja izveste v videu soočenja kandidatk in kandidatov Maribora ter okolice.

V Mestni občini Maribor se bodo nekoliko povišale cene pomoči na domu in vrtcev. Kot so včeraj potrdili mestni svetniki, bo pomoč na domu po novem stala 57 centov na uro več kot doslej, položnice za vrtce pa se bodo za največji delež staršev povečale za evro.

Javno službo za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v mariborski občini od leta 2002 izvaja Center za pomoč na domu Maribor. Za uporabnike bo po novem stala 5,3 evra na uro, kar je 12 odstotkov več kot doslej.

izredna seja mom (2)

Medtem ko je mestni svetnik Levice Aleksander Županek menil, da gre dejansko za podražitev v višini le nekaj centov, je Mateja Dover Emeršič iz SD opozorila, da je povišanje, ko človek potrebuje več ur pomoči, zelo veliko. “Na koncu meseca se nabere veliko. Imamo ljudi, ki si tega preprosto ne bodo mogli privoščiti,” je dejala.

Zaposlenim, ki izvajajo to storitev, sicer vsi mestni svetniki privoščijo višje plače, niso pa vsi prepričani v ekonomičnost vodenja centra. Na koncu so s 23 glasovi za in dvema proti potrdili predlagano povišanje cene.

Čeprav je bila razprava mnogo krajša, je bilo manj podpore podražitvi cen javnih vrtcev v mariborski občini. Za zvišanje cen je glasovalo 12 mestnih svetnikov, pet jih je bilo proti. Te cene se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za največji delež staršev zvišale za evro. Na novo se uvajajo cene kombiniranih oddelkov, še vedno pa v veljavi ostajajo različne olajšave.

V obeh primerih naj bi bila podražitev cen nujna zaradi stalnega naraščanja stroškov izvajanja storitve, med drugim zaradi sprostitve plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. “Država se s sindikati nekaj izpogaja, breme pa pade na občinski proračun in uporabnike. Ko se vlada nekaj izpogaja, naj tudi zagotovi denar za to,” je izpostavil Saša Pelko iz Liste župana Andreja Fištravca.

Mestni svetniki so na današnji seji med drugim tudi potrdili investicijski program za nakup nove gasilske avto lestve s košaro ter opravili drugo branje rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto.

Prav tako so potrdili investicijsko dokumentacijo za gradnjo nove zdravstvene postaje v mestni četrti Tezno. To nameravajo postaviti pri Osnovni šoli Martina Konšaka, v njej pa naj bi bile po novem še dodatne referenčne in razvojne ambulante, ginekolog in zobozdravnik. Skupno naj bi tu delalo 70 ljudi. Projekt je ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja.

Mestni svetniki so izrazili veselje, da se stvari pri tem projektu končno premikajo, čeprav vsi ne verjamejo, da bo gradnja dejansko tudi izvedena. Občina si je namreč za prihodnje leto zadala veliko število projektov. “Skrbi me, kako bomo sestavili proračun za leto 2019,” je na primer izpostavila Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Samo za zdravstveno postajo Tezno bodo morali zagotoviti 2,5 milijona evrov. “Če bo država vsaj 50-odstotno priznavala obveznosti, ki nam jih nalaga, ne bomo imeli nobenih težav,” je odgovoril župan Fištravec.

Mariborski mestni svetniki bi morali odločati tudi o novem odloku o turistični in promocijski taksi v občini ter vrsti prostorskih aktov, a so bili po odmoru nesklepčni, zato je bil Fištravec prisiljen predčasno zaključiti sejo.

Po predlogu mestne uprave naj bi turistična taksa v Mariboru ostala na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, namenjena financiranju nacionalne turistične organizacije.
Vir: STA

Včeraj je v Vetrinjskem dvoru potekalo Večerovo soočenje kandidatov iz Maribora na predčasnih parlamentarnih volitvah. V živo ga je prenašala tudi regionalna televizija BK TV. Med drugim so spregovorili o tem, zakaj ni prišlo do selitve HSE v Maribor. Soočenje pa so zaključili s humanitarno stavo: Kdo bo premier, kdo v koaliciji.

Foto: Miha Kristan

Foto: Miha Kristan

Na Večerovem soočenju, ki smo ga lahko v živo spremljali tudi na BK TV so se soočili kandididati 7. volilne enote Alenka Iskra (SD), Dejan Kaloh (SDS), Jasna Murgel (SMC), Uroš Prikl (DeSUS), Zdravko Luketič (NSi), Franc Trček (Levica) in Lidija Divjak Mirnik (LMŠ).

Med drugim je Aljoša Peršak, ki je vodil soočenje vprašal Zakaj ni prišlo do selitve HSE v Maribor? Franc Trček je odgovoril, da “HSE ni v Mariboru, zato, ker je SMC pokleknil.”  Uroš Prikl je dejal, ga ni zato “ker ni bilo iskrene volje za to,” ter da so mu na njegovo pobudo o selitvi HSE v Maribor odgovorili, da gre za vtikanje v “korporativno komuniciranje”. “ K temu je še dodal, da je bil “malo naiven pri tem.”

Jasna Murgel je odgovrila “to je odločitev SDH”, tudi samo selitev ne bo pripomogla k boljšemu stanju. Publika, ki je bila prisotna pa je glasno nasprotovala, kar nakazuje, da ima SMC največ nasprotnikov v publiki.

Maribor je tempirana socialna bomba

UPornik Boris Krabonja je včeraj pred publiko in kandidati opozoril na konkretne socialne stiske ljudi v mestu, predvsem upokojencev. Opozoril je na dejstvo, da so ljudje  po 40 letih delovne dobe s 400 evri pokojnine, ob prepiru v državi o minimalnih prejemkih: “Stanislava Soho je 40 let delala v Tamu, njena pokojnina je 400 evrov. Zbrali smo 7000 evrov in poplačali njen dolg, a še vedno hodi na UPornika. V tem trenutku se nekdo trese za svoj dom. Zavedajte se, da ste reševali državo na plečih najšibkejših. Kakšna je vaša zaveza tem ljudem?” Na njegovo vprašanje in prikaz dejstev so kandidati odgovorili:

Dejan Kaloh: “Razumem te ljudi. Naša stranka se zavzema za ljudi pod pragom revščine.”

Alenka Iskra: “Takih društev ne bi smelo biti.”

Uroš Prikl: “Minimalna pokojnina naj bo vsaj 650 evrov.”

Lidija Divjak Mirnik: “Smo za socialno državo, ampak ne smemo dajati vtisa, da se delo ne izplača.”

Franc Trček: “Revščina je neustavna, ni treba biti Andraž Teršek, da to ugotovite, Krabonji mora zmanjkat dela.” 

Jasna Murgel: “Ne bomo dajali nerealnih obljub, predvsem so potrebne zaposlitve. Zavzemam se za posebno programe za ranljive skupine, delam na področju ranljivih skupin. Rabimo revizijo socialnih programov.

Zdravko Luketič: “Brezdomci so povsod, vedno so ljudje, ki so pripravljeni pomagati. Hvala bogu, da imamo Borisa Krabonjo.”

Več si lahko ogledate v videu: 

V prizadevanjih za rešitev prostorske problematike zdravstvene postaje v mariborski mestni četrti Tezno se končno premika. Mestni svet bo v četrtek obravnaval investicijsko dokumentacijo, gradnja na novi lokaciji pa naj bi se pričela prihodnje leto, je povedal župan Andrej Fištravec.

 ZD Adolfa Drolca

Ambulante, ki se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik želi prodati, bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Marko Turčin, bo njihov obseg večji od sprva načrtovanega, saj bodo tam namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.

Skupno je projekt ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja. Po besedah Fištravca se v prihodnjih letih nadejajo tudi drugih vlaganj v primarno zdravstveno varstvo v občini, saj bodo poskušali od države dobiti povrnjenih okoli 20 milijonov evrov, ki so jih občani in občanke vložili v izgradnjo mariborskega kliničnega centra.

Po drugi strani rešitev za osrednjo enoto Mariborske knjižnice še vedno ni znana. Po besedah Fištravca so dogovori za “plan B v zaključni fazi”. “Smo zelo blizu rešitvi,” je dejal. Kaj točno je plan B (poleg prvega predloga za selitev knjižnice z Rotovškega trga v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici), ostaja skrivnost, saj naj bi to lokacijo razkrili javnosti šele po potrditvi dogovora.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki opravili drugo branje rebalansa letošnjega proračuna občine. Ta po besedah vodje mestne uprave Mateje Cekić ostaja v višini 132 milijonov evrov, tudi zadolževanje ostaja na enaki ravni kot v prvem branju. Po novem so vanj vključili nekatere predloge svetniških skupin, ki se med drugim nanašajo na stanovanja za mlade in izračun plač.

Še vedno je predvideno povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Marprom za 500.000 evrov, glede katerega so imeli mestni svetniki na prejšnji seji veliko pomislekov. Po besedah Cekićeve bo ta dokapitalizacija omogočila normalno poslovanje in likvidnost podjetja, ki skrbi za mestni avtobusni promet, v zadnjih letih pa tudi za žičniške naprave in smučišča na MariborskemPohorju. “Enostavno 300.000 evrov osnovnega kapitala ne zadošča več, da se izognemo vsem tveganjem, s katerimi se soočamo na trgu,” je dodal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta je tudi podražitev cen vrtcev. Te se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za večino staršev zvišale za evro. Podražila se bo tudi pomoč na domu, ki bo po novem stala 5,3 evra na uro za porabnika, kar pomeni približno 70 centov več kot doslej. V obeh primerih ostajajo v veljavi različne olajšave.

Po drugi strani se v Mariboru po nedavnih zakonodajnih spremembah niso odločili za zvišanje turistične takse, ki tako ostaja na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, ki se bo začela zaračunavati na začetku prihodnjega leta.

Vir: STA

Franc Kangler in Željko Vogrin, predstavnika Združene desnice, sta razočarana nad odločitvijo Ustavnega sodišča. Tam so namreč zavrnili obravnavo pritožbe nad odločitvijo Vrhovnega sodišča, kjer so presodili, da Združena desnica v novomeški in kranjski volilni enoti ni upoštevala ženskih kvot. Pravico bodo iskali na evropskem sodišču v Strasbourgu.

Poslanec Levice Franc Trček je ob današnji predstavitvi strankinih kandidatov v mariborski volilni enoti izrazil upanje, da bodo ljudje na volitve odhajali z glavo.

levica

Med najpomembnejšimi programskimi usmeritvami stranke za Maribor je izpostavil nujnost reforme lokalne samouprave, saj se trenutno denar v državi deli preveč centralizirano, zaradi česar Maribor in regija vedno potegneta kratko.

Ob tem je izrazil nezadovoljstvo nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki po njegovem ni družba za upravljanje, pač pa družba za razprodajo, kar se vidi na primeru dogajanja s hoteli na Pohorju. Tudi glede Magne in letališča se bo po njegovem potrebno še veliko pogovarjati, saj ne pristajajo na to, da je vsak, ki živi na tem območju in je zaskrbljen zaradi dogajanja, razglašen za ekoterorista.

Ob tem je izrazil nezadovoljstvo nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki po njegovem ni družba za upravljanje, pač pa družba za razprodajo, kar se vidi na primeru dogajanja s hoteli na Pohorju. Tudi glede Magne in letališča se bo po njegovem potrebno še veliko pogovarjati, saj ne pristajajo na to, da je vsak, ki živi na tem območju in je zaskrbljen zaradi dogajanja, razglašen za ekoterorista. “Naš program je v bistvu izvedbeni načrt realizacije ustave,” je dejal Trček. Potem ko so imeli sedaj 5 sedežev v Državnem zboru, želijo na teh volitvah to število podvojiti na 10. V Maribor pričakujejo, da bosta izvoljena minimalno dva poslanca ali poslanki.

Predstavitve se je udeležila tudi poslanka Violeta Tomić in dejala, da so že v tem mandatu dokazali, da so glas tistih, ki svojega glasu doslej v 25 letih samostojne države niso imeli.

V primeru dobrega rezultata v Levici ne zavračajo možnosti sodelovanja v vladi, a le v levi, nikakor pa v levosredinski, kjer bi bili le okrasek in ne bi mogli izpolnjevati svojih volilnih obljub.

V sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru bodo poleg aktualnega poslanca Trčka kandidirali še Matej Obu, Tatjana Frangež, Borut Osonkar, Simona Mauko, Urška Lipovž, Drago Bolčina in Bojan Javornik.

Vir: STA

Dobra država je včeraj v Mariboru pripravila konvencijo in predstavitev poslanskih kandidatov v mariborski volilni enoti na bližnjih državnozborskih volitvah.

32506465_10212010874048562_4913519823020883968_nPrvi mož stranke Bojan Dobovšek je ob tem povedal, da bodo Slovenijo rešile zgolj pozitivne mreže, ki združujejo več generacij, in da je ena takih skupin tudi njihova lista v Mariboru.

Dobovšek je prepričan, da s tako dobro ekipo, kot jo ima stranka v Mariboru, ne bo težko priti do dobre države, ki bo namenjena za dobro ljudi in okolja. “Ljudi in tudi okolje moramo ohraniti, da mladi ne bodo bežali v tujino. Oziroma se bodo tja morda šli dodatno izobraziti, nato pa znanje prinesli nazaj v Slovenijo,” je dejal Dobovšek, ki želi s svojo stranko vzpostaviti take pogoje, da se bodo mladi radi vrnili domov.

Kot je dejal, se sam vseskozi ukvarja predvsem z negativnimi produkti družbe – korupcijo, lobiji, strici iz ozadja in podobnim, vendar bodo Slovenijo rešile zgolj pozitivne mreže, ki združujejo več generacij. Njihov moto je združiti izkušnje starejše generacije z energijo srednje in vihravostjo milenijske generacije mladih, je pojasnil.

Po besedah predsednika mariborskega mestnega odbora stranke Gregorja Ficka, sicer nekdanjega direktorja državne direkcije za ceste, se je sam s politiko vsaj dve desetletji srečeval od blizu in spoznaval politični ustroj ter delovanje države. Za to, da v njo vstopi aktivno, se je odločil, ker nekatere stvari ne gredo več v pravo smer.

32602601_10212010872968535_2116938506310778880_n

V Sloveniji je zadnja leta izrazito negativno mnenje o politiki, ljudje so izgubili zaupanje v njo, zato se bo tudi stroka morala s temi stvarmi še pozabavati. Vendar je demokracija za zdaj še vedno najboljši sistem, ki ga imamo, ni pa najbolj idealen. Če želiš karkoli spremeniti, je edina pot, da se podaš v politični boj,” je dejal Ficko in dodal, da njihov mariborski odbor morda še bolj pomembna tekma čaka jeseni na lokalnih volitvah.

Dobra država bo sicer v 7. volilni enoti, ki ima sedež v Mariboru, poleg Ficka glasove nabirala z donedavnim predsednikom Športne zveze Maribor Urošem Lovrenčičem, nekdanjo plavalko Metko Sparavec, Primožem Tručlom, Silvestrom Lipoškom, Vesno Rožanc in Magdaleno Medved. V Šmarju pri Jelšah bo kandidirala Rosvita Svenšek, v Slovenski Bistrici Peter Šajn, v Rušah Peter Hronek, v Slovenskih Konjicah pa Alenka Orbović.

Vir: STA

Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije in odločilo, da se njihovo kandidatno listo v enoti Ljubljana Center potrdi, a brez kandidatke Milene Babič, je sporočil Čuš.

Državna volilna komisija (DVK) je v celoti zavrnila njihovo kandidatno listo v volilni enoti Ljubljana Center, potem ko se je izkazalo, da sta tako omenjena stranka kot stranka SD na kandidatno listo uvrstili isto kandidatko, Mileno Babič. SD je Babičevo uvrstila med kandidate v volilni enoti Ptuj, Čuševa stranka pa v volilni enoti Ljubljana Center.

Zakonodaja kandidiranja na različnih listah in v različnih volilnih enotah ne dovoljuje, po zakonski določbi pa se v tem primeru šteje za veljavno tista kandidatura, ki je bila določena prva. DVK je ugotovila, da je kandidatne liste prva potrdila SD, zato je sklenila, da je kandidatura Babičeve na listih Zelenih neveljavna.

Z neveljavnostjo kandidature Babičeve pa se je spremenila sestava celotne kandidatne liste Andreja Čuša in Zelenih, saj potem lista ni več izpolnjevala zakonskih zahtev glede spolnih kvot.

Vodstvo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije se je na to odločitev DVK pritožilo na vrhovno sodišče, saj je po njihovem mnenju DVK ravnala neustavno in prekoračila svoja pooblastila.

Čuš bo popoldne tudi podal izjavo za medije glede odločitve vrhovnega sodišča.
Vir: STA

V Mariboru so se danes predstavili kandidati največje vladne stranke SMC za junijske predčasne parlamentarne volitve, ki bodo kandidirali v štajerski prestolnici. Podporo jim je izrazila tudi podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič, ki je ob tem povedala, da s svojim programom ponujajo možnosti za boljšo prihodnost Slovenije in Maribora.
SMC

Ker niti na državni niti na lokalni ravni niso uspeli uresničiti vsega, kar so želeli, si želijo priti še do enega mandata za vodenje države, pa tudi priti do odločilne vloge v mariborski mestni politiki. To sta po besedah Kozlovičeva dva ključna izziva stranke v naslednjih mesecih. V mariborskih volilnih okrajih bodo kandidirali še sedanji poslanci Jasna Murgel, Branislav Rajić in Ksenija Korenjak Kramar, mestna svetnika Helena Kujundžić Lukaček in Damir Orehovec, podpredsednik mestnega odbora SMC Drago Peklar in nekdanji nogometaš Maribora in reprezentance, sicer Ljubljančan Gregor Židan.

Kozlovičeva je ob predstavitvi kandidatov poudarila nedavne besede predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, da je Slovenija zgodba o uspehu, avtor te zgodbe pa je po njenem mnenju njihov predsednik Miro Cerar in njegova stranka. Kot je dejala, so v Mariboru sestavili ekipo kandidatov za poslance, ki zelo dobro pozna potrebe mesta, saj so v njej aktualni poslanci, prepoznavni obrazi lokalne politike. “Ves mandat je bilo Mariboru namenjene zelo veliko pozornosti, predvsem pa veliko podpore premierja in ministrov, kar se kaže v veliki bilanci uresničenih projektov. Ustvarili smo nova delovna mesta, obnovili cestno infrastrukturo, zagotovili varnost cestnih in železniških prehodov, predvsem pa bolj učinkovito socialno politiko,” je dejala podpredsednica stranke. Njihova mariborska ekipa je po besedah Kozlovičeve v tem mestu delovala zelo povezovalno, čeprav se pred štirimi leti marsikdo od njih med seboj sploh ni poznal. So pa, je še dodala, vedeli, kaj jih povezuje in kaj je njihov skupni interes – blagostanje Mariborčanov.

SMC bo danes na Štajerskem aktivna tudi popoldne, ko ptujski lokalni odbor pripravlja okroglo mizo o strategiji razvoja lokalnih skupnosti in njihovem vplivu na razvoj mest in podeželja. Na njej bo uvodna stališča podal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar.
Vir: STA

Volilna komisija 7. volilne enote s sedežem v Mariboru je včeraj na sedežu upravne enote prva opravila žreb vrstnega reda list kandidatov za junijske državnozborske volitve. V omenjeni volilni enoti se bo za glasove volivcev potegovalo 23 strank oziroma list, volilna komisija pa je brez zapletov potrdila vse prijavljene liste.

volitve sta

Kot je pred žrebom povedal predsednik volilne komisije Branko Reisman je med 23 listami sedem takih, ki kandidirajo s podporo poslancev, ostale pa s podporo volivcev. Liste so bile po njegovih besedah večinoma vložene dokaj dobro, samo pri nekaterih je bilo potrebnih nekaj manjših administrativnih popravkov.

“Na vseh listah skupaj kandidira 215 kandidatov za poslance. Nobenih težav v naši volilni enoti ni bilo niti s spolnimi kvotami,” je še dodal Reisman.

Sedma volilna enota poleg sedmih mariborskih volilnih okrajev zajema še volilne okraje v Slovenski Bistrici, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Rušah.

Spodaj je naveden seznam kandidatnih list v 7. volilni enoti po izžrebanem vrstnem redu.

1. Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
2. Kangler & Primc – Združena desnica
3. Socialni demokrati
4. Lista novinarja Bojana Požarja
5. Slovenska ljudska stranka
6. Stranka slovenskega naroda
7. Dobra država
8. Za zdravo družbo
9. Stranka modernega centra
10. Solidarnost
11. Levica
12. Demokratična stranka upokojencev Slovenije
13. Nova Slovenija – Krščanski demokrati
14. Stranka Alenke Bratušek
15. Piratska stranka Slovenije
16. Slovenska demokratska stranka
17. Slovenska nacionalna stranka
18. Združena levica in SLOGA
19. ReSET – Rešimo Slovenijo elite in tajkunov
20. Gospodarsko aktivna stranka
21. Zedinjena Slovenija
22. Lista Marjana Šarca
23. GibanjeSkupajNaprej

Vir: STA

Kandidaturo za državnozborske volitve sta na Upravni enoti Maribor danes oddala Franc Kangler in Željko Vogrin,  ki bosta kandidirala za poslanca pod okriljem stranke Združena desnica. 

dz volitve, kngler, mikl, vogrin (2)

Po besedah mestnega svetnika in nekdanjega podžupana MO Maribor Milana Mikla, so sedaj “pripravljeni na volitve”. Mikl je danes v imenu stranke poskrbel za oddajo dokumentacije. Ob tem je dejal, da imajo po njegovem mnenju “zelo dober program”, v katerem se bodo zavzemali za malega človeka, pravice delavcev, dostojne pokojnine, pa tudi za družine. “Verjamem, da bodo naše volivke in volivci prisluhnili ter se temu primerno odločili,” je dodal in povedal, da imajo sedaj zapolnjene vse volilne enote – 88 kandidatov po osmih volilnih enotah z 11 volilnimi okraji. “Tako smo maksimalno in tudi številčno pripravljeni.” Ob vlogi so oddali tudi 278 obrazcev podpore.

Franc Kangler je na vprašanje zakaj se je odločil za kandidaturo, odgovoril, da ima politično kilometrino ob tem pa poudaril, da se bo “boril za malega človeka“. “V življenju imam politično kilometrino, tudi izkušnje s človekovimi pravicami in svoboščinami in na nek način si želim boljše, bolj prijazne in pravične države,” je dejal Kangler. Skrbi ga predvsem, “da bi pozabili na tiste male ljudi z velikim srcem in dušo, ki imajo najmanjše pokojnine.” Po njegovem je treba za njih naprej poskrbeti in ustvariti družbo, v kateri “bomo vsi imeli dovolj. Da do tega pridemo pravično in pošteno.”

Kandidaturo je danes oddal tudi Željko Vogrin, ki je poudaril, da bi program moral prepričati zadostno število ljudi. “Mogoče se razlikujemo po drugih po tem, predvsem Franc Kangler, kar je že dokazal v preteklosti, da kar je obljubil, je tudi izpolnil. Naš cilj je ne obljubljati nerealnih stvari,” je dejal. Na vprašanje zakaj ali bi želel biti del nacionalne, parlamentarne politike, ker lokalna politika ni (bila) dovolj, pa je odgovoril, da je nacionalna politika ključna za sprememba. “Vsi vidimo, kaj so nam prinesli razni Cerarji, pred tem razni Viranti, razni profesorji s fakultet, doktorji, ki so skregani z realnostjo. So vrhunski strokovnjaki, ampak teoretiki. Velika razlika pa je med teorijo in prakso. Žalostno pa je to, da pozabljajo na majhnega človeka,” pravi Vogrin.

Mariborski mestni svetniki so včeraj v prvem branju sprejeli predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki se zvišuje na 137,5 milijona evrov. Od 31 prisotnih mestnih svetnikov jih je po dolgi razpravi 29 glasovalo za in dva proti. Kritike so bile predvsem zaradi načrtovane nadaljnje prodaje občinskega premoženja in dodatnega zadolževanja.

seja-ms-mom

Po ocenah Liste za pravičnost in razvoj (LPR) bi bilo treba investicijsko dejavnost osredotočiti na stadion Ljudski vrt, knjižnico na Rotovškem trgu in izgradnjo kanalizacije ter na to omejiti tudi zadolževanje. Omejitev zadolževanja in ustavitev prodaje družbe Farmadent je zahtevala tudi SMC, samostojno svetnico Melito Petelin so med drugim zmotili domnevno visoki stroški za dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno.

Veliko kritik je bilo zaradi načrtovanega zvišanja stroškov za plače in druge izdatke zaposlenih v mestni upravi za milijon evrov. “Investicijski odhodki se znižujejo, izdatki za zaposlitve se povečujejo,” je izpostavil Milan Mikl (NLS). “Prodati za 27 milijonov evrov premoženja in se zadolžiti do maksimuma pomeni močno omejiti proračunsko financiranje v prihodnjih letih,” je v imenu SD dejal Matej Žmavc. “Kredit naj se vzame samo za tiste projekte, ki jih je fizično mogoče uresničiti letos,” je prepričan.

Rebalans je za 45 milijonov evrov višji od lanske realizacije prihodkov,” je izračunala Vladimira Cokoja (SDS), medtem ko je župan Andrej Fištravec vztrajal, da gre v resnici za mnogo nižje povečanje.

Veljavni proračun je 132 milijonov evrov, od lani se prenaša 3,5 milijona evrov, torej v globalu se proračun spreminja za dva milijona evrov,” je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić.Zadolževanje povečujemo za 600.000 evrov, torej skupno predvideno zadolževanje pri bankah je 12,2 milijona evrov,” je dodala. “Mi še zdaleč nismo prezadolženi. Če se v tem smislu govori o luči na koncu tunela, mi še zdaleč ne vidimo te luči,” je ponazoril Fištravec in dodal, da brez tega niso mogoča vlaganja v razvoj.

Številni mestni svetniki si želijo več prizadevanj za rešitev stanovanjske problematike mladih, vzdrževanje športnih objektov in urejanje cest. “Samo v šolah je za 18 milijonov evrov potreb,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Proračun je izjemno visok in morali se boste močno stegniti na prste, da ga boste dosegli,” je dodala Jelka Kolmanič iz DeSUS, ki jeseni pričakuje nov rebalans.

Mestni svetniki so včeraj opravili prvo branje predloga rebalansa proračuna, saj načrt mestne uprave in županstva, da bi ga obravnavali po skrajšanem postopku, ni bil izglasovan. Večina članov mestnega sveta je bila namreč mnenja, da je o predlogu potrebna celovita razprava, kar je po njihovem mnenju mogoče le v dvofaznem postopku. Nekateri so zaradi po njihovem mnenju nerealnega načrtovanja želeli celo umakniti rebalans z dnevnega reda današnje seje, a ta predlog ni bil izglasovan.

Razgreta je bila razprava že pri sprejemanju zaključnega računa za lani. Svetniške skupine so bile med drugim kritične do po njihovem mnenju premajhnih vlaganj in slabega črpanja državnih in evropskih sredstev. “Poslovanje občine je zaskrbljujoče, saj so že tako minimalne investicije bile odvisne v veliki meri od kreditnih sredstev. Občina reprogramira kredite, sredstva pa troši brez razvojne strategije,” je v imenu SMC izpostavila Helena Kujundžič Lukaček.

Fištravec je odgovoril, da je bilo v času njegovega vodenja občine izvedenih za 60 milijonov investicij v Mariboru, obenem pa so plačali za 21 milijonov evrov kazni “za pretekle grehe”. Očitek, zakaj ni občina izkoristila ponujenih 2,7 milijona evrov od države za knjižnico, je zavrnil z razlago, da so bila ta sredstva obljubljena, ne pa tudi vključena v državni proračun.

Potem ko so mestni svetniki pred dvema letoma prekinili razpravo na to temo, ker občina še ni imela sprejete strategije varstva starejših, so danes le potrdili investicijsko dokumentacijo za Novi sončni dom na Pobrežju. Tam sta poleg rekonstrukcije obstoječega zasebnega doma za starejše predvideni še obnova sosednje stavbe nekdanjega dijaškega doma in postavitev novogradnje za varovana stanovanja.

Več mestnih svetnikov je od župana terjalo odgovor glede nove lokacije za osrednjo enoto Mariborske knjižnice, a ga niso dobili. “Iščemo lokacijo B in ko bomo imeli podpisane pogodbe, vas bomo seznanili z njimi. Intenzivno delamo na tem in smo v zaključni fazi,” je dejal Fištravec. V ta namen namerava sklicati izredno sejo. Za stare prostore knjižnice na Rotovškem trgu pa po njegovih besedah preučujejo možnost, da bi jih lahko po sanaciji uporabljala Zveza prijateljev mladine (ZPM).
Vir: STA

Svoje kandidate in kandidate za poslanska mesta v Državnem zboru so predstavili tudi v mariborski Slovenski demokratski stranki. Izbrali so jih šest. Vsem skupna prioriteta pravijo, da bo prisluhniti občanom in občankam njihovih volilnih okrajev.

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna občine, ki se po predlogu mestne uprave zvišuje na 137,5 milijona evrov. Sodeč po prvih odzivih so svetniške skupine do predlaganih številk zelo kritične, prav tako se močno krešejo mnenja glede nameravanega sprejemanja po skrajšanem postopku.

Še pred pričetkom poletja, predvsem pa še pred pričetkom Festivala Lent, naj bi Maribor znova dobil znameniti oder na Dravi. Kot je na srečanju z novinarji povedal župan MO Maribor Andrej Fištravec, naj bi oder stal v zadnjem tednu junija.