Volivke in volivci, ki bodo na dan evropskih volitev 25. maja v bolnišnici, zdravilišču, domu za ostarele ali v zaporu, bodo lahko svoj glas oddali po pošti. Zahtevo za takšno glasovanje lahko vložijo še danes.

Po pošti lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali v zdraviliščih, ter volivci, ki so na dan glasovanja v zaporu ali priporu.

Zahtevek za glasovanje po pošti morajo vložiti pri okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote, na območju katere imajo stalno prebivališče. Obrazec zahtevka lahko dobijo v zavodu, kjer se nahajajo, ali pa na spletni strani Državne volilne komisije.

Ti volivci bodo po pošti prejeli volilno gradivo, ki ga morajo oddati na pošto najpozneje dan pred volitvami, torej do 24. maja. Volivci, ki bodo zahtevali takšen način glasovanja, v nedeljo, 25. maja, ne bodo mogli glasovati na volišču. Tako denimo volivec, ki je zahteval glasovanje po pošti, pa je bil odpuščen iz bolnišnice in gradiva ni prejel, vseeno ne bi mogel glasovati na volišču.

V sredo, 21. maja, pa se izteče rok, do katerega lahko volivci zahtevajo še druge posebne oblike glasovanja: na domu, zunaj kraja stalnega prebivališča ali na volišču, dostopnem invalidom.

Vir: STA

Župani, poslanci in predstavniki gospodarstva problemskega območja Maribor s širšo okolico odločno protestirajo proti ukinitvi nadzornih svetov v elektrarnah in zahtevajo drugačno obravnavo Dravskih elektrarn Maribor (Dem) v prihodnje. Če država tega ne bo upoštevala, bodo zahtevali izločitev Dema iz Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE).

Poziv HSE, vladi, državnemu zboru in pristojnim ministrstvom so oblikovali v ponedeljek na seji razširjene koordinacije, v katero so vključeni župani in poslanci problemskega območja Maribor s širšo okolico ter predstavniki gospodarstva, Mariborske razvojne agencije in Regionalne razvojne agencije Koroška.

“Dravske elektrarne Maribor so pomemben gospodarski in razvojni subjekt v regiji, prav tako predstavljajo enega od nosilnih stebrov v energetiki na nivoju države. Težnje po centralizaciji odločanja, ki so se nazadnje odrazile v dogodkih prejšnjega tedna (ukinitev vseh nadzornih svetov v družbah HSE), terjajo jasno in odločno zahtevo po drugačni obravnavi Dema v prihodnje,” piše v izjavi, ki jo je v imenu koordinacije županov podpisal mariborski župan Andrej Fištravec.

“V kolikor država, kot lastnik energetike, ne bo upoštevala legitimnih interesov oziroma potreb celotne regije ter omogočila razvoja potencialov, ki ga ima energetika v koroški in podravski regiji, bodo akterji v obeh regijah prisiljeni zahtevati izločitev Dema iz HSE,” so dodali.

V HSE so konec aprila izvedli reorganizacijo družb v skupini, v katerih je HSE edini družbenik, in ukinili nadzorne svete v Demu, Soških elektrarnah Nova Gorica in Termoelektrarni Šoštanj, vodstva teh družb pa so odgovorna neposredno poslovodstvu HSE.

Po navedbah HSE je to korak k izboljšanju prakse korporativnega upravljanja in k začetku resne, postopne in celovite konsolidacije skupine. Predsedniki sindikatov v omenjenih treh družbah ter predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar pa so izrazili bojazen, da je ukinitev nadzornih svetov eden od korakov do razprodaje energetike, in napovedali možnost stavke.

Problemsko območje Maribor s širšo okolico, ki mu je vlada lani obljubila dodatno pomoč, poleg mariborske zajema še občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi.

Vir: STA

Ustavna pritožba, ki jo je zoper sodbo v zadevi Patria vložil odvetnik Franci Matoz, je po oceni pravnika Rajka Pirnata v izjemnih primerih dopustna. Kot je pojasnil Pirnat, pa bodo pritožniki morali dokazati, da je bila zatrjevana kršitev očitna in da bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Pravnik in profesor Rajko Pirnat.
Vir: STA.

Odvetnik Franci Matoz, zastopnik predsednika SDS Janeza Janše, je v petek na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper sodbo v zadevi Patria. Višje sodišče je namreč 28. aprila potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, po kateri je bil Janša obsojen na dve leti zapora, s tem pa je sodba postala pravnomočna.

Pirnat je potezo odvetnika Matoza označil za dopustno, saj zakon o ustavnem sodišču določa, da lahko o ustavni pritožbi izjemoma odloča tudi pred izčrpanjem pravnih sredstev. Bodo pa pritožniki po njegovih besedah morali pojasniti, zakaj so to določbo zakona uporabili pred izčrpanjem pravnih sredstev oz. v čem je bila ta “izjemnost”.

Kot je še pojasnil Pirnat, pa je ustavno sodišče doslej v takšnih primerih v večini ostalo na stališču, da pravna sredstva še niso izčrpana. Če bi se to zgodilo, bi pritožnik v zakonsko določenem roku še vedno imel možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. To lahko obsojeni v zadevi Patria vložijo v treh mesecih od zadnje vročitve sodne odločbe.

Vir: STA

V Sloveniji je znanih skoraj 30.000 vrst žuželk. Dve tretjini do tri četrtine hrane je posredno ali neposredno vezane na žuželke. “Vsaka, tudi na videz morda škodljiva žuželka, ima svoje mesto v ekosistemu. Stabilni sistemi so tisti, ki imajo vključene vse člene prehranjevalnih verig,” je za STA povedal biolog Dušan Devetak.

Čebelnjak, čebele, panj, panjske končnice.
Vir: STA

Z insekti se srečujemo vsakodnevno, čeprav se morda tega ne zavedamo. “Že zjutraj, ko se usedemo k zajtrku, se premalokrat zavedamo, da je ta hrana vezana direktno na opraševalce,” je ob robu 3. slovenskega entomološkega simpozija v Mariboru povedal predstojnik katedre za fiziologijo živali in etologijo na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko. “Slovenska kranjska sivka je nekaj, na kar smo lahko posebej ponosni. Za časa Marije Terezije je bil prvi kraljevi dvorni čebelar Slovenec.”

Točnega števila vrst žuželk v Sloveniji ne poznajo. “Žuželke so izredno obsežna in kompleksna skupina. Dejansko tri četrtine vseh živih bitij odpade na žuželke, kar se števila vrst tiče. Od tega so tri četrtine hrošči,” je pojasnil Devetak.

Med bolje poznanimi vrstami so čebele, metulji, kačji pastirji, kobilice, stenice, medtem ko jih je veliko še neraziskanih. Nekatere vrste so tudi ogrožene, predvsem zaradi človekovega delovanja, kot so onesnaževanje okolja, škodljivi posegi v naravo in uničevanje naravnih okolij. “Uporaba kemije v kmetijstvu, svetlobno onesnaževanje, gradnja objektov v naravnem okolju, vse to negativno učinkuje na žuželke,” je povedal Devetak.

Žuželke veljajo za najbolj odporne živalske vrste in nekateri jih vidijo tudi kot vir prehrane v prihodnosti. “Gre za skupino organizmov, ki jih relativno lahko gojimo, lahko jih vzdržujemo v farmah in predstavljajo bogat vir proteinov. Najbrž se bo treba znebiti nekaterih predsodkov, a so potencialno vir prehrane, če že ne direktno za ljudi, pa morda za enega od členov prehranjevalne verige.”

Ponekod v Afriki in Aziji so žuželke že sestavni del jedilnika, se pa dela na tem tudi eksperimentalno. “Evropa je še vedno prebogata, da bi od konvencionalne preklopila na takšno eksotično prehrano,” meni biolog.

Tudi v Sloveniji so težava tujerodne invazivne vrste, ki z globalizacijo in lažjim potovanjem človeka po svetu še lažje prehajajo meje. “Potovanje danes ni nobena ovira in tako nevede vnašamo k nam vrste iz tropskih in subtropskih krajev. Tam prebivalci nimajo težav z njimi, pri nas pa te vrste nimajo nobenega plenilca, ki bi reguliral njihovo številčnost, in vrsta eksplodira.”

Med tujimi invazivnimi vrstami so tudi nekateri lesni škodljivci, ki so v Sloveniji po februarskem žledu še posebej nevarni. “Imamo vsaj ducat vrst, ki so hudo invazivne, sicer pa gre število vrst žuželk, ki so tujerodne in imajo negativne učinke, v stotine,” pravi.

Devetak si želi, da bi država več vlagala v raziskovanje žuželk: “Družba in država dajeta premalo sredstev za to. Gre za ogromno področje, saj imamo skoraj 30.000 vrst žuželk, nimamo pa specialistov zanje. Tu smo v Evropi bolj na repu kot spredaj in to pomanjkljivost bi bilo treba odpraviti.”

Vir: STA

Po nedeljskem šovu, Eurosongu, ki se mu je včasih reklo festival za najboljšo pesem Evrope, so se mediji razpisali o zmagovalki, Conchiti Wurst iz Avstrije. Medtem ko eni poročajo o pesmi, vredni novega filma o agentu Bondu, se drugi osredotočajo na to, da je zmaga travestitske umetnice hkrati zmaga za drugačnost in odprtost Evrope.

Bradata Conchita Wurst s skladbo Rise Like a Phoenix je ves čas veljala za favoritinjo, ob tem pa ne gre pozabiti, da je bila tudi Slovenija tista, ki je leta 2002 tlakovala pot za drugačnost, s Sestrami in pesmijo Samo ljubezen.

To je bila po mnenju poznavalke Eurosonga Miše Molk tudi tisti slovenski nastop, ki je v zgodovini slovenske udeležbe na Evrovizije pritegnil največ zanimanja tuje javnosti. Zaradi njih, tako Molkova, se je povečala celo obiskanost Slovenije kot turistične destinacije.

Conchita ni prva, ki je na Eurosongu zmagala kot travestit. Leta 1998 je na Evroviziji slavila izraelska pevka Dana International s pesmijo Diva.

Avstrija je v soboto zmagala z 290 točkami, druga je bila Nizozemska z 238, tretja Švedska z 218, četrta Armenija s 174 in peta Madžarska s 143 točkami.

Tinkara Kovač je s skladbo Round and Round nastopila je kot 17. in svojo nalogo skupaj s spremljevalnimi pevci opravila suvereno, a Evrope ni prepričala. Končala je na predzadnjem, 25. mestu, točke pa sta Sloveniji podelili le Črna gora in Makedonija – prva osem, druga pa eno točko. Zadnja je bila Francija z zgolj dvema točkama.

Conchita Wurst je umetniško ime 26-letnega Avstrijca Toma Newirtha, ki je od malih nog sanjal o pevski slavi. Leta 2006 se je udeležil resničnostnega pevskega šova Starmania, leto pozneje pa se je pridružil fantovski skupini “jetzt anders!”.

Leta 2011 se je na odru prvič pojavil kot Conchita Wurst – dolgolasa, izjemno vitka pevka, ki, kamor koli pride, vzbuja pozornost z močno brado. V Avstriji je kmalu postal simbol strpnosti in umetniške svobode, njegov moto pa je: “Bodi raje najboljša različica sebe kot slaba kopija koga drugega!”

Vir: STA

Policisti bodo ta vikend v okviru akcije 0,0 šofer poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Na območju celotne Policijske uprave Maribor bodo v soboto, 10. 5. 2014, med 21. in 5. uro, izvedli poostren nadzor po metodologiji Promil.

S preventivno akcijo želijo zmanjšati tveganje za nesreče, ki jih povzročajo alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi. Zato bodite odgovorni in vozite le trezni! Če pa ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkohola ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva.

K zmanjšanju škodljive in tvegane rabe alkohola lahko prispevajo tudi gostinci, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu. Zato naj pazijo komu točijo alkohol in naj spoštujejo določbe Zakona o omejevanju porabe alkohola.

Policisti bomo ta vikend, od 9. do 11. maja, v okviru akcije 0,0 šofer poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah. Bodite odgovorni vozniki – preden se usedete za volan, ne uživajte alkohola.

Alkohol ubija, največkrat nedolžne!
Vir: www.policija.si

Gre za prvi del preventivne akcije 0,0 šofer. Z usklajeno akcijo želimo vse pristojne službe – poleg Ministrstva za zdravje in Policije v akciji sodelujejo tudi druge vladne in nevladne organizacije – zmanjšati škodljivo in tvegano rabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v cestnem prometu ter število prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi tega.

Policisti bodo po vsej Sloveniji izvedli več poostrenih nadzorov nad psihofizičnim stanjem voznikov. Prav tako bodo vsem kršiteljem hujših prekrškov (visoka prekoračitev hitrosti, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti itd.) odredili tudi preizkus alkoholiziranosti.

Poostren pa bo tudi nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola (15. člen), in sicer bodo policisti preverjali, kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, kontrolirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, uživali alkoholne pijače.

Lani je bilo pod vplivom alkohola kar 1.654 povzročiteljev prometnih nesreč, kar je več kot 10 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pa je bil lani 30,7 %. Najpogosteje je bil alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč povezan s hitrostjo in z nepravilno stranjo oz. smerjo vožnje. Policisti zato ponovno opozarjamo – bodite odgovorni prometni udeleženci. Če ste uživali alkohol, se nikar ne usedite za volan, saj s tem ogrožate sebe in druge!

Nasveti voznikom
Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu.
Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva.
Dosledno upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.

Nasveti lastnikom gostinskih lokalov
Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov priporočamo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu.
Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila!

Akcija 0,0 šofer bo potekala še v štirih terminih, in sicer od 20. do 22. junija 2014, od 17. do 19. oktobra 2014, od 7. do 11. novembra 2014 in od 1. do 20. decembra 2014.

Tudi danes, ko je v DZ padla vlada Alenke Bratušek, odmeva vprašanje predčasnih volitev. Po ocenah pravnikov so te mogoče tudi julija, kar večine nekdanjih vladnih partneric ne moti, saj se zavzemajo za čim prejšnjo vlado s polnimi pooblastili. Še vedno pa se v DZ ni polegel prah po razkolu PS in prestopih poslancev med poslanskimi skupinami.

Predsednik republike Borut Pahor je po sredinem srečanju z ustavnimi pravniki sporočil, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za volitve in volilna opravila mesec avgust. Volitve so verjetno nemogoče junija, bolj verjetne pa julija.

Slika je simbolična

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer poudarja, da se bo glede datuma volitev izkristaliziralo šele takrat, ko bo Pahor odločil in razpisal volitve.

Na vprašanje volilne udeležbe na morebitnih julijskih volitvah pa med drugim odgovarja, da to ni povezano in da morajo biti volitve čim prej, kot je možno po zakonodaji. Sam se boji, da ni težava v tem, ali hočemo imeti volitve junija, julija ali avgusta, pač pa so težava špekulacije. Po njegovem prepričanju se bo potem, ko bo Pahor razpisal volitve, našel nekdo, ki bo vložil odlok v ustavno presojo.

Osebno meni, da je v tem mandatu nemogoče sestaviti novo vlado. Odločevalci v tem procesu pa po njegovih ocenah niso več poslanci.

Tudi podpredsednik SD Dejan Židan je dejal, da si v stranki želijo čim prejšnje predčasne volitve. V vsakem primeru pa je po njegovih besedah stanje neobičajno, saj bodo v času počitnic ali volitve ali pa predvolilna kampanja. “Mi je pa bilo včeraj všeč mnenje enega od ustavnih pravnikov, ki je povedal, da država deluje 12 mesecev na leto po ustavi. To dejansko drži,” je dodal.

Po mnenju prvaka DL Gregorja Viranta morajo biti volitve čim prej, saj bi bilo najbolj nedržavotvorno “vleči to agonijo z vlado, ki lahko opravlja le tekoče posle recimo še devet mesecev”. Če bodo v ospredju interesi države in ne strankarske kalkulacije, je Virant prepričan, da bodo volitve v prvi polovici julija. Vsaka koalicija, ki bi morda zdaj nastala v DZ, pa bi bila po njegovih besedah izrazito nenačelna in bi imela le en, nelegitimen interes: kako bi si poslanci za čim dlje podaljšali svoje službe.

“Država nima časa čakati,” pa je dejal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, ki prav tako poudarja, da mora biti brez vlade s polnimi pooblastili čim manj časa. Res se sicer zna zgoditi, da bo zaradi volitev v poletnem času udeležba manjša, a je vseeno boljše to, kot pa da se volitve zamika v jesenski del, je pristavil.

Vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik pa je pojasnil, da bodo podprli vse tisto, kar bo v korist trenutnim razmeram. V stranki so pripravljeni iti na volitve takoj, ko bo to omogočeno, so pa za to, da bi volitve izražale mnenje čim večjega števila ljudi. Na vprašanje, ali torej ne bi bili zadovoljni z volitvami v poletnem času, pa je odgovoril, da je veliko odvisno od odločitve Pahorja in da verjame, da se bo odločil v korist države in tako, kot je najbolj prav.

Tik pred volitvami pa se ustanavljajo tudi nove stranke. Da potekajo aktivnosti za ustanavljanje stranke pod vodstvom Bratuškove, je danes vnovič potrdil tudi Möderndorfer.

V luči odcepitve od PS se odpira vprašanje financiranja te stranke in nove poslanske skupine. Möerndorfer je pojasnil, da je PS stranka, ki ima finance in vse ostaja enako. Pri poslanski skupini pa se sredstva delijo glede na število poslancev in je “matematika preprosta”.

Na vprašanje, ali je bilo po razkolu poslanske skupine PS zaznati pritiske na poslance ob prehodih iz ene v drugo poslansko skupino, je Möderndorfer odgovoril, da nanj osebno ni pritiskal nihče. Meni, da niti ni bilo potrebe za to. Priznal pa je, da so mu nekateri poslanci povedali, “da so jih nagovarjali in tako naprej”.

Poslanec Jože Velikonja se je poleg Saše Kos vrnil v poslansko skupino PS. Pojasnil je, da je iz poslanske skupine PS izstopil zato, ker je imel namen podpirati vlado Alenke Bratušek, a so se z njenim odstopom zadeve spremenile in “na lokalni ravni nismo želeli zgodbe zaključiti podobno kot s stranki na državni ravni, torej smo se odločili ali gremo skupaj naprej ali skupaj ven”.

Vir: STA

Na oder koebenhavnske arene B&W Hallerne bo drevi stopila tudi slovenska predstavnica na Eurosongu Tinkara Kovač. S pesmijo Spet/Round and Round se bo s še štirinajstimi glasbeniki potegovala za deset mest, ki vodijo v veliki finale. Tinkara želi “prebiti slovenski rekord”, verjame pa v slovensko pesem, ki je intenzivna tako po besedilu kot glasbi.

Pevka Tinakra Kovač pred odhodom na izbor Pesem Evrovizije v Koebenhavn.
Vir: STA

Tinkara je dejala, da v Koebenhavnu kljub obilici dela uživa, ljudje pa jo po njenem mnenju začenjajo tudi spoznavati. “Dejstvo je, da na svetu ni veliko pevk flavtistk. To so prepoznali in ugotovili, da to ni playback,” je pojasnila.

Poleg pesmi pa so skrbno zasnovali tudi Tinkarin nastop: “Z obleko simboliziram peščeno uro, kamenčki na njej so pesek – čas, ki se izteka, in svet, ki se vrti. Proti koncu skladbe se pri slovenskem besedilu zgodi prerod, govorim o tem, da se moramo ljudje na novo roditi. Takrat s flavto razbijem modrino okoli sebe, ki se razleti na tisoč koščkov in se spremeni v zlato.”

Kot je dejala pred odhodom na Dansko, pa ji je najtežje, da na odru ne bo mogla igrati flavte: “Na odru bi lahko imeli tudi instrumentaliste. Zaradi evrovizijskih pravil o živem petju na vnaprej posneto matrico pa smo se odločili, da ne bomo ‘blefirali’. Zato bodo z mano na odru samo vokalisti, ki bodo dejansko peli. Na oder gremo iz srca odpet Nika Zorjan, Lea Sirk, Manca Špik, Raay in jaz.”

Za deset mest, ki vodijo v finale, se bodo drevi ob 21. uri potegovali še predstavniki Avstrije, Belorusije, Makedonije, Finske, Gruzije, Grčije, Irske, Izraela, Litve, Malte, Norveške, Poljske, Romunije in Švice.

na sobotni finale so se na torkovem prvem predizboru že uvrstili glasbeniki Armenije, Azerbajdžana, Madžarske, Islandije, Črne gore, Rusije, San Marina, Švedske, Nizozemske in Ukrajine, 20 izbrancem pa se bodo ob bok postavili še predstavniki tako imenovanih velikih petih, Nemčije, Francije, Španije, Velike Britanije in Italije ter predstavnik države gostiteljice Danske.

Vir: STA

Na marca objavljen javni razpis za sofinanciranje investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico, je do roka, ki se je iztekel 28. aprila, prispelo 67 vlog. Kot so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu, so vloge odpirali v ponedeljek, prijavitelji pa bodo o rezultatih obveščeni v 60 dneh.

Kot so še dodali, je bilo razpisanih 1,641 milijona evrov za letos in 1,678 milijona evrov za naslednje leto. Ker pregled vlog in njihovo analizo še pripravljajo, za zdaj še ne morejo posredovati podatkov o tem, s katerih področij je bilo oddanih največ vlog. Sicer pa kljub temu, da vlada po odstopu premierke Alenke Bratušek opravlja le še tekoče posle, pri razpisu ne pričakujejo nobenih zapletov.

Podjetja bodo lahko razpisna sredstva porabila za sofinanciranje investicij v osnovna sredstva, pri čemer je glavni pogoj vsaj ohranjanje, če že ne ustvarjanje novih delovnih mest. Ta mora podjetje ohraniti vsaj tri oziroma pet let, drugače bo denar treba vrniti. Denar je lahko namenjen za nakup strojev in opreme, nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije, pa tudi za gradbena dela ter nakup objektov in zemljišč.

Kot je razvidno iz objavljenega razpisa, mora biti višina sofinanciranja upravičenih stroškov začetnih investicij vsaj 50.000 evrov, a največ 500.000 evrov, pri tem pa višina sofinanciranja ne sme preseči polovice vrednosti upravičenih stroškov za mala podjetja, 40 odstotkov za srednja in 30 odstotkov za velika podjetja.

Podjetja morajo biti najmanj 18 mesecev prijavljena na območju Mestne občine Maribor in občin Kungota, Hoče-Slivnica, Pesnica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi.

Vir: STA

Z esejem iz maternega jezika se za 8037 dijakov na 85 gimnazijah danes začenja spomladanski rok splošne mature. Osnovnošolci 6. in 9. razredov pa bodo pisali Nacionalno preverjanje znanja. Za učence 6. razredov je omenjeno preverjanje obvezno z letošnjim šolskim letom, medtem ko je bilo prej prostovoljno.

Maturitetna izpitna pola.
Vir: STA

Tematski sklop za maturitetni esej pri slovenščini oziroma italijanščini ali madžarščini kot maternem jeziku letos nosi naslov Človek v svetu, obsega pa besedila Hamlet Williama Shakespeara, Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Fiziki Friedricha Dürrenmatta in Veliki briljantni valček Draga Jančarja.

Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki pisali 2. junija. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo na vrsti 31. maja in v prvi polovici junija. 7. junija bo potekal pisni izpit iz matematike, med 3. in 13. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo izvedeni med 15. in 23. junijem.

Za osnovnošolce pa se danes začenja nacionalno preverjanje znanja. Nanj se je prijavilo 34.818 učencev, od tega 17.701 iz 6. razredov, 17.117 pa iz 9. razredov. Preverjanje bo opravljalo tudi 91 učencev 6. razredov v programu nižji izobrazbeni standard in 92 učencev 9. razredov v istem programu.

Z uspehom na nacionalnem preverjanju znanja bodo učenci 9. razredov seznanjeni 2. junija, učenci 6. razredov pa 9. junija.

Dijaki pa bodo z uspehom na spomladanskem roku splošne mature seznanjeni 14. julija. Isti dan bo Državni izpitni center ob razglasitvi rezultatov maturantom omogočil dostop do ocen preko spleta.

Na spomladanskem roku je sicer splošno maturo v minulih letih uspešno opravilo od 84 do 87 odstotkov prijavljenih kandidatov, na letni ravni pa od 86 do 89 odstotkov dijakov.

Vir: STA

Policisti po vsej državi danes začenjajo vseslovensko akcijo poostrenega nadzora nad kolesarji, ki bo potekala do 18. maja. Kolesarje želijo spodbuditi k bolj odgovornemu vedenju. Opozarjali jih bodo predvsem na pomen uporabe varnostne čelade in dosledno upoštevanje prometnih pravil, kar je bistveno za zmanjšanje števila hujših prometnih nesreč.

Kolesar, promet, kolesarska steza, cesta.
Vir: STA

V prometnih nesrečah na slovenskih cestah je lani umrlo 16 kolesarjev, 155 je bilo huje, 990 pa lažje poškodovanih. Med ponesrečenci je bilo tudi več mladih. Lani je tako umrl tudi en kolesar, mlajši od 14 let, sedem jih je bilo huje poškodovanih, 62 pa lažje, je razvidno iz podatkov Generalne policijske uprave.

Statistika za zadnjih šest let kaže, da se število umrlih kolesarjev giblje med 12 in 18 letno. Podobni lanskoletnim podatkom so tudi vsakoletni podatki o huje in lažje poškodovanih kolesarjih.

Na Gorenjskem se vsako leto zgodi več kot sto prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. Letos je bilo takih nesreč na Gorenjskem 19, od tega so jih deset povzročili kolesarji sami. Med udeleženci sta bila dva kolesarja hudo telesno poškodovana, 15 pa lažje.

“Kolesarji zato vozite varno in s prilagojeno hitrostjo, bodite pozorni na promet, uporabljajte zaščitno čelado, vozite po pravilni strani in v smeri vožnje ter trezni,” poziva predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj Bojan Kos, ki hkrati opozarja tudi ostale udeležence v prometu, naj upoštevajo predpise in skrbijo za večjo varnost tako sebe kot kolesarjev.

Policisti bodo v vseslovenski akciji za večjo varnost kolesarjev poostrili predvsem nadzor na mestih, kjer pogosto prihaja do prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. To so predvsem mestna središča in kolesarske povezave, kjer je veliko kolesarjev.

Vir: STA

Alenka Bratušek bo deset dni po kongresu PS tudi uradno odstopila kot premierka. Po mnenju predsednika DZ Janka Vebra bi se poslanci s tem lahko seznanili v sredo ali četrtek. Tako se bo odprla pot do predčasnih volitev, njihov datum pa ostaja neznanka. Večina se zavzema za volitve pred poletjem, a nekateri menijo, da te pred jesenjo ne bodo možne.

Predsednica vlade Alenka Bratušek.
Vir: STA

Bratuškova je po krajšem sobotnem pogovoru s predsedniki koalicijskih SD, DL in DeSUS Igorjem Lukšičem, Gregorjem Virantom in Karlom Erjavcem napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade. Iz PS, ki jo je vodila zadnje leto, a nato na kongresu stranke v tekmi za mesto predsednika PS izgubila proti Zoranu Jankoviću, je izstopila že minuli teden.

Bratuškova je zagotovila tudi, da panika zaradi že drugih predčasnih volitev zapored ni potrebna. Po njenem mnenju so namreč za državo boljše čim prejšnje volitve, še pred poletjem. Kot je ocenila, bi bil prvi možen datum že 22. junij.

Poslovnik DZ določa, da se mora obvestilo premierke o odstopu, ki ga ta pošlje predsedniku DZ, uvrstiti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom, vlada pa nato opravlja tekoče posle do izvolitve nove.

Kot je za STA danes pojasnil Veber, bi bila po njegovem mnenju lahko izredna seja DZ v sredo ali četrtek.

Nato pa lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. Če je predlog podan, lahko DZ o njem odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pahor se je tej možnosti že odpovedal, Bratuškova pa je poslance že pozvala, naj storijo enako.

Če DZ v 30 dneh ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Za zdaj sicer še nihče ni napovedal, da bo predlagal novega mandatarja, a glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati omenjeni 30-dnevni rok za razpustitev parlamenta, zato bi se več kot 80 poslancev moralo nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.

Pravnik Miro Cerar je pred dnevi za STA poudaril, da bi se tudi v tem primeru morali o možnostih razpisa volitev tako hitro posvetovati z ustavnopravnimi strokovnjaki, saj bi šlo za skrajševanje ustavno določenega roka.

O podobni možnosti so sicer že razmišljali leta 2011, ko takratna vlada pod Pahorjevim vodstvom ni prestala zaupnice, a je nato tedanji predsednik republike Danilo Türk z razpustitvijo parlamenta počakal omenjenih 30 dni. Tedaj je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, saj je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo.

Ustavni pravnik Franc Grad pa je za portal Planet Siol.net dejal, da bi bil dogovor med strankami o krajšanju roka protiustaven in protizakonit. Hkrati tudi dvomi, da bi se najmanj 81 poslancev pisno odpovedalo pravici predlagati novega mandatarja. Je pa priznal, da bi v tem primeru temeljni namen tega določila ustave res odpadel in bi se Pahor morda lahko naslonil na to jasno izraženo voljo ter volitve razpisal pred iztekom roka.

Če se sicer upošteva še 40-dnevni rok za izvedbo predčasnih volitev od dneva razpisa, bi to pomenilo, da se ne morejo izvesti pred drugo polovico julija. Pri tem nekateri opozarjajo še na nedavno odločitev ustavnega sodišča o razpisu referenduma o arhivih, po kateri datumi za glasovanje v času, ko so državljani na dopustu, niso primerni. Zato nekateri menijo, da bi bile volitve lahko šele jeseni. Po drugi strani pa je Veber denimo že poudaril, da so volitve lahko tudi poleti, če bi tako narekoval položaj države.

V SDS tudi poudarjajo, da bi bilo treba pred volitvami spremeniti še volilni sistem, saj da takšen kot je, ne zagotavlja stabilnih vlad. A bo DZ v času tekočih poslov to težko storil. Medtem so v po razpadu PS zdaj največji parlamentarni stranki napovedali tudi predlog ustavne obtožbe, če Bratuškova ne bi odstopila do ponedeljka, a do tega torej očitno ne bo prišlo.

Bo pa predvidoma prihodnji teden svojega vodjo dobila tudi nova poslanska skupina z za zdaj 12 poslanci, ki se je po Jankovićevi zmagi na kongresu PS odcepila od strankine poslanske skupine. Novo poslansko skupino bi utegnil prevzeti donedavni vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.

Po vladi Boruta Pahorja in Janeza Janše torej predčasno svoj mandat končuje že tretja vlada v dobrih treh letih in pol. Prihodnji teden se predvidoma sestanejo organi DL in pričakovati je, da se bodo sestajali tudi organi ostalih (vsaj) koalicijskih strank. Zato bi bilo lahko v nekaj dneh znano tudi več glede možnosti skrajševanja postopkov in posledično datuma volitev.

Vir: STA

Nogometaši Maribora so včeraj v 31. krogu Prve lige Telekom Slovenije premagali ljubljansko Olimpijo z 2:0 (1:0).

* Stadion Ljudski vrt, gledalcev 6000, sodniki: Skomina (Koper), Vidali (Gračišče) in Patarić (Izola).
* Strelca: 1:0 Djermanović (6./avtogol), 2:0 Cvijanović (67./11 m).
* Maribor: Handanović, Stojanović, Rajčević, Šuler, Mejač, Vršič (od 79. Črnic), Dervišević, Mertelj, Cvijanović (od 72. Bohar), Tavares, Zahovič (od 87. Sirk).
* Olimpija: Šeliga, Jović, Zarifović, Kostić, Škarabot, Kapun, Trifković (od 85. Corn), Omladič, Vukčević, Djermanović (od 70. Zorc), Valenčič (od 89. Božič).
* Rumeni kartoni: /.
* Rdeč karton: Zarifović (66.).

Nogometaši Maribora drvijo proti novemu naslovu državnih prvakov. Na tej poti jih ni ustavila niti Olimpija, Mariborčani pa so pet krogov pred koncem sezone pred Luko Koper zadržali velikih osem točk prednosti.

Večni derbi v Ljudskem vrtu je tokrat privabil manj gledalcev, a še vedno mnogo več od slovenskega povprečja. V deževnem vremenu in na spolzkem igrišču so se domači znašli precej bolje od tekmecev in se v šesti minuti veselili vodstva. Dare Vršič je izvedel kot z desne strani, Luka Zahovič se je žoge dotaknil z glavo, ta pa je zadela Dejana Djermanovića, ki jo je poslal v lastno mrežo.

V 12. minuti je Aleš Mertelj poslal strel z 20 metrov, žoga je zletela tik mimo leve vratnice. Nogometaši Olimpije, ki jih je po odhodu Milorada Kosanovića vodil pomočnik Darko Karapetrović, so se otresli pritiska in igro preselili na sredino igrišča, nekajkrat pa so prišli blizu vrat domačih. V 16. minuti je Marko Vukčević izkoristil nepazljivost Marka Šulerja, po desni strani stekel v kazenski prostor in streljal, a je žoga zletela mimo gola.

Minuto pozneje je spet bil v akciji Mertelj. Streljal je z roba kazenskega prostora in zadel vratnico. Nato se je igra nekoliko umirila, v končnici prvega polčasa pa dve priložnosti za domače. Vršič se je v 40. minuti odločil za strel z 20 metrov, žoga pa je šla mimo leve vratnice. Tri minute pozneje je v kazenskem prostoru do žoge prišel Zahovič, strel iz bližine pa ni bil natančen.

Nogometaši Olimpije so v drugem polčasu skušali izenačiti, a so bili s podajami in streli na gol nenatančni. V 55. minuti so domači izpeljali hiter protinapad, Goran Cvijanović je na levi strani podal Marcosu Tavaresu, kapetan domačih je v kazenskem prostoru poiskal Zahoviča, a je Aris Zarifović pred golom preprečil podajo.

Tekma se je prelomila v 66. minuti. Aleš Mejač je izpeljal hitro akcijo, po preigravanju je stekel v kazenski prostor, tam pa ga je zrušil Zarifović. Sodnik Damir Skomina je dosodil enajstmetrovko, Zarifovića pa poslal v slačilnico. Cvijanović je zanesljivo izvedel najstrožjo kazen, visoka prednost z igralcem več pa je domačim zadoščala za nemoten nadzor igre za 20. zmago v tej sezoni.

Maribor bo v 32. krogu v sredo gostoval v Novem mestu, Olimpija pa bo gostila Celje.

Vir: STA

Sinoči, na predvečer praznika dela, so po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Največje kresovanje na Štajerskem je potekalo v Rušah. Projekt Malo mesto – največje kresovanje je tako četrto leto zapored združeval vse generacije, ne samo z zabavo, kakor je na kresovanjih pričakovati, pač pa tudi z ohranjanjem tradicije.

Trud intenzivnih priprav največjega kresovanja na Štajerskem, se je tudi letos izkazal za vrednega. Za to, da je kresovanje uspelo, je zaslužnih več kot 200 sodelujočih (članov lokalnih društev, organizacij, pa tudi krajanov).
Tudi letos so majsko drevo postavljali gasilci treh društev iz območja občine Ruše. V vaških igrah je sodelovalo 6 ekip, a so “fantom” (iz PGD Selnica, Smolnik ter iz ŠD Glažuta) “dale vetra” dekleta – zmagale so namreč Slemenčanke. Med tem ko so si morali tekmovalci oddahniti, je Spidi poskrbel za animacijo otrok ter njihovih staršev. Plesali in rajali so ob njegovih pesmih, kitari ter mladih talentih, ki jih je predstavljal na odru.

Ruške ulice je ob mraku razsvetlila baklada. Pohoda so se udeležili tako starejši, kakor tudi najmlajši. Nekateri za to, da se v Rušah tudi na ta način ohranja tradicija, predvsem najmlajši pa preprosto zato, ker je lepo gledati in v rokah držati “lučke”.
Okoli 21.30 je napočil slavnostni trenutek: gasilci so prižgali kres, kmalu za tem pa tudi kresnega moža. Ta je (tako pravijo) z ognjem uničil vse slabo in odprl pot vsemu dobremu.

Ker je zbranim (skoraj po čudežu!) “služilo” tudi vreme, se je pestra zabava ob nastopu skupin Gadi in Njubend – skoraj kakor kres – razplamtela pozno v noč. Malo mesto je tudi v 2014 “dobilo” največje kresovanje. Po prvih ocenah ga je obiskalo okoli 8.000 ljudi! Med njimi pa – poleg domačinov in prebivalcev sosednjih občin – tudi precej Korošcev, Mariborčanov… Srečali smo celo Gorenjce in Ljubljančane. Kdo ve kaj jih je privabilo v Ruše, vsekakor pa si organizatorji (člani društva TIC Ruše) želijo, da polni dobrih vtisov “glas Ruš odpeljejo” v svoje kraje.

Slovenija je dobro zastopana v institucijah EU, a jasna strategija njenih interesov in prioritet v uniji ostaja izziv. Na najvišjih administrativnih stolčkih v osrednjih institucijah Slovencev ni, kar pa ne pomeni, da ne zasedajo vidnih položajev. Najbolj na očeh svetovne javnosti je tiskovna predstavnica Catherine Ashton, Maja Kocijančič.

Kadrovska arhitektura institucij unije je zelo kompleksna. Razlikovati je treba med političnimi položaji, ki Sloveniji pripadajo kot članici unije, na primer komisarski položaj in osem evroposlanskih sedežev, ter administrativnimi, na primer položaj generalnega direktorja v instituciji EU.

Zastava Evropske Unije.
Vir: STA

Na najvišjih administrativnih stolčkih Slovencev ni. V Evropski komisiji je najvišje namestnik generalnega direktorja Zoran Stančič. Tudi v Svetu EU po predčasni upokojitvi Ivana Bizjaka kot generalnega direktorja novembra 2011 na ključnih vodstvenih položajih Slovencev ni. V administraciji Evropskega parlamenta se je najviše zavihtel Ciril Štokelj, ki je bil nekaj časa član kabineta predsednika, sedaj pa je direktor v generalnem direktoratu za zunanje odnose.

Kadrovska statistika v treh osrednjih institucijah sicer kaže, da je med približno 24.000 redno zaposlenimi uslužbenci v Evropski komisiji odstotek ali 228 Slovencev, v administrativnem aparatu Evropskega parlamenta je med 6000 zaposlenimi okoli sto Slovencev, večinoma prevajalcev, v generalnem sekretariatu Sveta EU pa med približno 3500 uslužbenci okoli 70 Slovencev. V evropski diplomatski službi jih je približno 20.

Glas Ashtonove Maja Kocijančič najbolj na očeh svetovne javnosti

Med Slovenci na nepolitičnih položajih v institucijah EU je najbolj na očeh svetovne javnosti govorka visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, ki to delo opravlja od začetka leta 2010. Je ena dveh tiskovnih predstavnikov, ki javno govorita v imenu Ashtonove; na opoldanskem brifingu komisije v Bruslju in tudi sicer vsak dan odgovarja na vprašanja novinarjev, daje intervjuje in potuje z visoko predstavnico.

S kolegom Michaelom Mannom sta si, kot je ponazorila v pogovoru za STA, iz pragmatičnih razlogov na nek način “razdelila svet”, tako da vsak pokriva določena področja. Kocijančičeva je odgovorna za komuniciranje o odnosih z Zahodnim Balkanom, vzhodnim sosedstvom, vključno z Rusijo, nekaterimi strateškimi partnerji, recimo s Kitajsko, o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, odnosih z Latinsko Ameriko in človekovih pravicah.

Minulih pet let je bilo zelo zanimivo obdobje številnih izzivov – najprej vzpostavitev evropske zunanje službe, ki od 1. januarja 2011 polno deluje in postaja neke vrste zunanje ministrstvo EU, nato arabska pomlad, pogajanja z Iranom, dialog Srbije in Kosova ter ukrajinska kriza, je pojasnila Kocijančičeva, ki svojo službo opisuje kot “izjemno zanimivo, polno vsakodnevnih izzivov in strašno dinamično”.

Na vprašanje, kako lahko uspe nekomu iz male države, kot je Slovenija, priti na tako izpostavljen položaj, odgovarja, da sistem EU zagotavlja priložnosti vsaki članici brez izjeme, da pa so seveda potrebne ustrezne kvalifikacije, kot so znanje jezikov ter poznavanje evropskih politik in sistema sprejemanja odločitev.

“Vsi imajo enako možnost priti na zanimive položaje, je pa potrebne včasih tudi nekaj sreče in kanček ustreznega lobiranja,” je še povedala Kocijančičeva, ki se z evropskimi temami ukvarja od vložitve slovenske prošnje za članstvo. Od takrat je odnos med Slovenijo in EU spremljala v različnih vlogah – najprej kot novinarka in dopisnica STA v Bruslju, nato kot govorka stalnega predstavništva Slovenije pri EU ter sedaj kot govorka Ashtonove.

Slovenija dobro zastopana, izziv soočanje s krizo in jasna opredelitev prioritet

“Če pogledate vse ključne kriterije, Slovenija igra aktivno in polno vlogo polnopravne članice EU,” je položaj Slovenije v EU ocenila Kocijančičeva. V strukturah evropskih institucij ima več uradnikov, kot je bila najnižja postavljena meja, tudi v evropski zunanji službi je dobro zastopana, je ponazorila.

Na področju zunanje politike je Slovenija zelo jasno nakazala, da vidi svojo posebno vlogo na Balkanu, kjer se je tudi konkretno uveljavila, je še izpostavila Kocijančičeva ter spomnila na vodji delegacij EU na področju Zahodnega Balkana – Samuela Žbogarja na Kosovu in Miho Drobniča v Črni gori. Aktivno vlogo igra Slovenija po njenih besedah tudi pri nekaterih drugih ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih, na primer ukrajinski krizi in Bližnjem vzhodu.

Velik izziv pa je po besedah Kocijančičeve predvsem nadaljevanje prizadevanj za rešitev gospodarske in finančne krize ter jasna opredelitev prioritet znotraj evropskih politik, kar je še posebej pomembno za malo članico. “Ne gre pozabiti, da bomo imeli po evropskih volitvah veliko menjav na ključnih položajih v evropskih institucijah. Pomembno je, da Slovenija premisli, kje so njeni interesi. Ne gre pozabiti tudi, da bo Slovenija v nekaj letih znova na vrsti za predsedovanje Svetu, in to je treba imeti v mislih že leta prej, ne šele tik pred zdajci,” je poudarila Kocijančičeva.

Slovenija nima strategije kadrovanja v EU

Da bi morala Slovenija še posebej zaradi svoje majhnosti zelo dobro pretehtati, kako uporabiti malo človeških in finančnih virov, ki jih ima, meni tudi eden od Slovencev v evropski zunanji službi v Bruslju Fedja Zlobec, ki je pred tem delal tako na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani in stalnem predstavništvu Slovenije v EU kot v administraciji Sveta EU na področju notranjih zadev in pravosodja ter v obveščevalnem centru EU, ko je med drugim med gruzijsko vojno s terena obveščal Bruselj.

Vsaka kandidatka za članstvo ima strogo, a dobro prijateljico v Evropski komisiji. Ko postane članica, pa je, sploh majhna država, vržena v morje, v katerem plava polno neprijaznih morskih psov, in se mora sama znajti, je poudaril. Slovenija se je na evropskem zunanjepolitičnem odru po njegovi oceni slabo znašla, pri čemer izpostavlja “zelo neuspešno” zgodbo s Hrvaško, v kateri se je obnašala kot “užaljen otrok”.

Slovenija po njegovi oceni tudi nima nobene politike kadrovanja v institucijah EU. “Včasih ima človek občutek, da ne razumejo, kako deluje tukaj sistem,” je kritičen Zlobec. Številčno so sicer Slovenci po njegovi oceni v zunanji službi dobro zastopani, ni pa ljudi na vodstvenih položajih v Bruslju. “Če se primerjamo z Estonci, smo zelo slabi, pa so Estonci manjši od nas, tako da majhnost ne more biti izgovor,” je ponazoril v pogovoru z STA.

V odgovoru na vprašanje, kakšen ugled uživa Slovenija, poudarja, da večine tujcev Slovenija ne zanima pretirano ter da se je treba najprej vprašati, kaj si mislimo sami o sebi, ne kaj si drugi mislijo o nas. “Kakšna država hočemo biti? Kam gremo? Začeli smo razmišljati o tem, a resničnega miselnega preobrata še ni,” ocenjuje Zlobec, ki je sicer kljub vsemu optimističen.

Notranjepolitični boji ovirajo Slovenijo – splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih

Kritike, da država nima evropske kadrovske politike, je slišati tudi iz več drugih virov, ki pa želijo ostati neimenovani. “Hrvati so veliko bolj agresivni, bolj organizirani. Slovenija nima strategije o umeščanju dobrih kadrov v institucije. Slovenija ne vrti telefonov, pa bi jih morala,” je ponazoril eden od virov. Nekateri izpostavljajo tudi, da se “ne znamo prodati”.

Eden od anonimnih odgovorov na vprašanje o podobi Slovenije v Bruslju pa je bil: “Notranjepolitični boji ovirajo napredek Slovenije – to je splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih.”

Vir: STA

Letos se s sesnimi in mačjimi mladiči v zavetišču soočajo že nekoliko prej kot običajno, kar je posledica mile zime in zgodnje brejosti mačk. Ker predvidevajo, da bodo že v sredini maja soočeni s povečanim številom majhnih nebogljenih bitjec, se obračajo po pomoč. Prosijo vse odgovorne in skrbne prostovoljce, ki imajo dovolj časa in voljo pomagati, da se jim oglasijo in na svojem domu skrbijo za sesne in mačje mladiče, da odrastejo v zdrave mačke in mačkone.

Oskrba sesnih mladičev je veliko bolj zahtevna kot oskrba večjih mačk – mladičke je potrebno večkrat dnevno hraniti ob uri, jih masirati, da lahko izločajo, skrbeti za primerno temperaturo njihovega gnezda in podobno, zato potrebujejo nekoga, ki ima zagotovo dovolj časa, da jim lahko nudi primerno oskrbo.

V kolikor ste se v opisu prepoznali in ste nase pripravljeni prevzeti skrb za majhno kosmato kepico, jih pokličite v času uradnih ur, od ponedeljka do petka med 9. in 11. ter med 13. in 15. uro na 02 480 16 60, se v istem času osebno oglasite v zavetišču ali jim pišite na info@zavetisce-mb.si. Za veterinarsko oskrbo mladičev seveda poskrbi zavetišče, ki vam pomaga tudi z mačjim mlekom in peskom, da skrb za majhno bitjece ne bo prevelik finančni zalogaj.

Kot prostovoljec, ki začasno skrbi za sesnega ali mačjega mladiča pa se zavežete, da boste dosledno spoštovali navodila lečeče veterinarke in boste ob dogovorjenih terminih z živalco prihajali v zavetišče, da bo deležna oskrbe, ki je predpisana in zanjo tudi nujna.

Na Davčni upravi RS (Durs) samo še danes čakajo morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2013, ki so jih v začetku aprila poslali skoraj pol milijona zavezancem. Tistim, ki se z vpisanimi podatki strinjajo, pa ni treba storiti ničesar, saj bo izračun avtomatsko postal odločba o odmeri dohodnine.

Davčna uprava RS (Durs).
Vir: STA

Prvi paket, v katerem je bilo 496.641 informativnih izračunov dohodnine za leto 2013, je davčna uprava poslala zavezancem po pošti 3. aprila. Zavezanci, ki so lani med letom plačali preveč dohodnine, bodo to dobili povrnjeno 28. maja, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine pa je 30. maj.

Zavezanci, ki ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oz. so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena, morajo podati ugovor. V nasprotnem primeru storijo davčni prekršek, za katerega je zagrožena globa v višini med 400 in 1200 evri. Obrazec je objavljen na spletnih straneh Dursa, dobiti pa ga je mogoče tudi na davčnih uradih. Ugovor je mogoče poslati tudi z digitalnim potrdilom preko sistema e-Davki.

Naslednji paket informativnih izračunov bodo z Dursa poslali 30. maja. Tistim, ki izračuna tudi tedaj še ne bodo prejeli, a so zavezanci za plačilo dohodnine, bodo morali napoved za odmero dohodnine sami vložiti, in to do 31. julija.

Vir: STA