Aktualne oddaje

    FOTO in VIDEO (I...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]

    The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor o sodelovanju z otroki: “Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.” appeared first on Lokalec.si.

    17. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025. The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    19. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025. The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
getfoto2

Člani odborov DZ za gospodarstvo in za finance so bili včeraj enotni, da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi iz programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 čim prej izvedeni.

getfoto2

Noben od sedmih dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za mariborsko območje, ki jih je vlada sprejela junija lani in del katerih je tudi oktobra lani sprejet program spodbujanja konkurenčnosti Maribora, doslej ni bil izveden, je v imenu predlagateljev, poslancev z mariborskega območja, dejal Branko Kurnjek (DL). Izjema je objava razpisa za sofinanciranje večjih začetnih naložb podjetij marca letos.

Odbora vladi predlagata, naj prek sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja zagotovi vzpostavitev regijskih garancijskih shem za območje Koroške in Podravja. Podpišejo naj se vse manjkajoče pogodbe med gospodarskim ministrstvom ter Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo za Koroško, da se bodo lahko instrumenti programa začeli izvajati, ti dve agenciji naj odpreta tudi poseben račun, na katerem bo denar, namenjen izvajanju instrumentov iz programa, predlagata odbora.

Vladi tudi priporočata, naj se v uredbi o izvajanju evropskega programa Leader zagotovi, da bodo za problemsko območje Maribor na voljo trije milijoni evrov, kot predvideva program (osnutek uredbe namreč predvideva tri milijone evrov za vsa problemska območja v državi), ter predlagata, naj se za izvedbo sklepov pooblasti ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo.

“Maribor ima upravičeno terjatev do države,” je menil Matevž Frangež (SD), saj da država že v 90. letih ni uravnotežila dejstva, da je Maribor plačal največjo ceno državne osamosvojitve v smislu izgube trgov, industrije, podjetij.

Vprašal se je, kako je mogoče, da se v enem letu, razen enega razpisa, ni izvedel noben izmed predvidenih ukrepov. Pri tem je prst usmeril v uradništvo. “To ni samo problem politike, ampak problem nezainteresiranosti povsod po državni administraciji,” je dejal Frangež.

Franc Breznik (SDS) je menil, da bi bilo treba spremembe zastaviti širše, med drugim z drugačnim regionalnim razvojem. Država je močno centralizirana, vse se steka v Ljubljano, je opozoril in dodal, da bi bil položaj Maribora mnogo boljši, če bi bil regijsko središče. “Prvi ukrep, s katerim bi Maribor dobil nov zagon, je kreiranje pokrajin in Maribora kot središča pokrajine,” je dejal.

Težava nekonkurenčnosti Maribora je tudi vladna politika, je bil kritičen Breznik in pri tem izpostavil vladno politiko glede dviga DDV in trošarin, birokratskih ovir … ki ni prijazna za potrošnjo in podjetništvo, v mestu blizu meje pa se to še posebej pozna. O predvidenih ukrepih za Maribor in okolico je dejal: “Barka se potaplja, mi pa se pogovarjamo, ali bo dala vlada gor eno vedro, da bodo lahko odstranjevali vodo in se barka mogoče še ne bo takoj potopila.”

Na sejo brez opravičil ni bilo precej vabljenih, med drugim predsednice vlade ter finančnega in gospodarskega ministra proti čemur so nekateri člani odbora protestirali.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije Janko Burger, ki je opravičil ministra, ki opravlja tekoče posle, Metoda Dragonjo, ker je po seji vlade moral na službeno pot, je glede (ne)izvajanja ukrepov dejal, da prihaja “iz podjetja, ki se imenuje javna uprava, iz podjetja, s katerim nisem zadovoljen, ker postopki niso zgled nekemu resnemu podjetju”.

Burger program sicer razume kot strokoven dokument, ki ga je treba izvesti. Glede izvedbe ukrepov je bilo že precej narejenega, res pa je, da še ni vseh pravnih podlag, da bi jih realizirali, je dodal. Alenka Pavlič (nepovezani) je navedla podatke o tem, v kakšni fazi je izvedba katerega ukrepa, in zanikala, da ni bilo nič narejenega, ter dodala, da pa določeni postopki zahtevajo svoj čas.

Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik je povedal, da se župani in podjetja glede na to, da doslej še ni prišel niti en cent iz predvidenih ukrepov, bojijo, da zaradi zamude za letos predvidena sredstva prihodnje leto ne bodo na voljo. Poudaril je, da še niso vzpostavljene regijske garancijske sheme, na podlagi katerih bi lahko izvedli subvencioniranje obrestnih mer pri posojilih in manjših investicij.

Obljuba je bila dana, pa se eno leto ni zgodilo nič, je bil kritičen župan občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. “Lahko razpravljate o čemer koli, a dokler za to območje ne bo ukrepov, ki bodo dali rezultate, ne bo nič pomagalo. To je neodgovorno,” je poslancem dejal župan.

Vir:STA

SLIKA8

V nedeljo, 01.06.2014 je v Polzeli potekalo ekipno državno prvenstvo v karateju. Selniški karateisti so se okitili s srebrnimi medaljami v katah ekipno med mlajšimi dečki. Ekipa, v postavi Mori Nik, Vališer Jan in Gosak Matic, je po treh zaporednih zmagah izgubila v finalu proti ekipi iz Gornje Radgone. Druga selniška ekipa je med starejšimi dečki izgubila v prvem kolu.

SLIKA8

SLIKA4

Selniški karateisti so se vneto pripravljali na to državno prvenstvo in tako tudi rezultat ni izostal.
Sedaj jih pred šolskimi počitnicami čaka samo še klubski seminar, katerega bodo organizirali na domu Škorpijon.

SLIKA3

SLIKA2

Rezultati selniških karateistov:

2. mesto, kate ekipno mlajši dečki (MORI N., GOSAK Matic in VALIŠER J.)

kate ekipno starejši dečki (ZADRAVEC S., KOBAL M. in FRAS PEČLIN A.) – izgubili so v 1. kolu

SLIKA1

SLIKA9

getfoto2 (8)

GZS območna zbornica Koroška je danes na slovesnosti v družbi Grammer Automotive v Slovenj Gradcu podelila priznanja za inovacije v letu 2013. Podelila je sedem bronastih, osem srebrnih in pet zlatih priznanj. Zadnje so prejeli inovatorji v družbah Nieros Metal, Metal Ravne in Grammer Automotive ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

getfoto2 (8)

Med inovacijami, nagrajenimi z zlatim priznanjem, je bila najvišje ocenjena inovacija posebne skupine v Metalu Ravne, ki že desetletje posega po najvišjih inovacijskih priznanjih. Inovatorjem je uspelo razviti novo visoko legirano orodno jeklo za delo v hladnem, ki se že uspešno trži in je presežek na svojem področju, so zapisali na koroški območni gospodarski zbornici.

Ocenjevalna komisija je osem srebrnih priznanj podelila inovatorjem iz štirih podjetij, in sicer za tri inovacije inovatorjem Metala Ravne, za dve inovatorjem iz Johnson Controlsa ter za po eno inovacijo zaposlenim iz družb Moduli SG in Sistemska tehnika. Eno od osmih srebrnih priznanj je podelila inovaciji Lahko branje avtoric Saše Fužir in Tatjane Knapp iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Bronasta priznanja so prejeli inovatorji v družbah Narda-Kareta turizem z Raven na Koroškem, v slovenjgraških podjetjih Fonaterm, Grammer Automotive in Johnson Controls ter iz družbe Tab Mežica.

Koroška območna gospodarska zbornica je z današnjo podelitvijo zaključila že 11. razpis za najboljše inovacije v regiji. V tem času je podelila 243 priznanj in nagradila 847 inovatorjev. Kot poudarjajo na GZS, se povečuje delež sodelujočih inovatork, letos jih je 10, kar pomeni, da je med letošnjimi inovatorji kar 13 odstotkov žensk.

Vir: STA

getfoto2 (7)

Koroško gospodarstvo je lani ustvarilo za 28 milijonov evrov skupnega neto čistega dobička, s čimer je regija ohranila peto mesto med šestimi regijami v Sloveniji, ki so zabeležile dobiček. S podatki so se danes seznanili člani upravnega odbora GZS območne zbornice Koroška, ki so se ob tem vnovič zavzeli za hitrejše postopke v zvezi s hitro cesto.

getfoto2 (7)

V 2013 je 1131 podjetij iz regije, ki so posredovala podatke Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), skupno ustvarilo 28 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 25,87 odstotka manj kot v letu 2012. Ob tem pa so skupno koroška podjetja, ki so podatke za lani oddala Ajpesu, ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 0,7 odstotka več kot leto prej.

V regiji, ki je izrazito izvozno usmerjena, še naprej prevladujejo predelovalne dejavnosti, kjer je bil dosežen tudi najvišji skupni dobiček. Največ skupne izgube pa so v regiji beležile družbe s področja kulture, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Med občinami so družbe glede na poslovni izid najbolje poslovale v Mežici, kjer so zabeležile največji skupni dobiček, sledita občini Slovenj Gradec in Prevalje. Skupno izgubo pa so beležila podjetja s sedeži v Dravogradu, kjer je bila izguba največja, ter v Vuzenici in v Ribnici na Pohorju.

Lani je bilo na Koroškem na novo ustanovljenih 61 družb, z delovanjem je prenehalo 51 družb, regija pa je lani imela 20 stečajev, je med drugim v predstavitvi povedala Tanja Žnidarko iz Ajpesa. Najbolj dobičkonosna podjetja na Koroškem so bila lani Tab Mežica, Petrol Energetika Ravne, Abrasiv Muta, Energija RM iz Mežice in MPI Črna na Koroškem. Podjetja z največjo izgubo pa so bila lani Lesna TIP Otiški Vrh, Litostroj Ravne, SGP Kograd Igem in Kograd IGEM iz Šentjanža pri Dravogradu ter Fagot iz Slovenj Gradca.

V letošnjem letu pa so koroška podjetja glede na rezultate ankete Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o poslovnih pričakovanjih bolj optimistična glede tega, kako se bodo gibali prihodki na tujih trgih, tudi glede zaposlovanja, skromnejši pa glede pričakovanj neto dobička, je podatke med drugim predstavila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, ki ocenjuje, da je Koroška primer regije, ki se je bila prisiljena gospodarsko prestrukturirati pred leti in zdaj pobira bero tega, je pa to še daleč od najboljših rezultatov.

V povezavi z rezultati gospodarstva je upravni odbor danes govoril tudi o hitri cesti oz. tretji razvojni osi na Koroškem. Kot je poudarila predsednica upravnega odbora koroške gospodarske zbornice Mojca Kert, koroško gospodarstvo skupno posluje pozitivno in s svojimi načrti vliva optimizem glede prihodnosti življenja v 12 koroških občinah. Vendar pa brez ustrezne infrastrukture gospodarstvo po njenih besedah ne bo več moglo slediti zastavljenim ciljem.

Poudarila je, da je sodobna prometnica nujna, zato so ministrstvu za infrastrukturo poslali dopis, s katerim ministrstvo pozivajo, naj ubere inovativne pristope pri iskanju virov financiranja in še letos preveri možnosti javno-zasebnega partnerstva. Pričakujejo, da bo ministrstvo izvedlo nadaljnje aktivnosti za pridobitev virov in umestilo prometnico v prostor skladno s pričakovanji gospodarstva. Hkrati so se zavzeli za nadaljevanje aktivnosti za obnovo oz. vzdrževanje obstoječih državnih cest v regiji.

Vir: STA

getfoto2 (6)

Sodobni mediji zahtevajo zaradi svoje raznolikosti vsestransko izobražene kadre, ki obvladujejo tehnologijo in imajo sveže ideje. Vsega tega ni moč pridobiti le na univerzi, ampak je treba raziskovati na različnih koncih, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize v Mariboru, ki jo je priredil Inštitut za medijske komunikacije.

getfoto2 (6)

“Nobena fakulteta vam ne bo dala službe. Ključno je, da še med študijem ali celo prej najdeš stvari, ki te podžgejo,” je študentom medijskih komunikacij na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zaupal glasbenik in spletni svetovalec Andrija Šulič. “Sčasoma ugotoviš, da lahko nekaj od tega, kar počneš, tudi prodaš.”

Novinarki Tanja Rosandič in Nuša Baranja, prav tako nekdanji študentki medijskih komunikacij, sta se strinjali, da je študij le osnova, na kateri moraš sam graditi. Različna znanja, poznanstva in izkušnje so pri iskanju službe in kasneje delu v medijih zelo koristna.

Prav tako sta za delo v medijih nujni prilagodljivost in predanost, saj gre za službo brez rednega delovnega časa. Še posebej tisti, ki delajo na televiziji, so stalno pod drobnogledom javnosti, tudi izven delovnega časa. “Biti medijec je pravzaprav način življenja,” je sklenil novinar Matej Korošec, ki je vodil okroglo mizo.

Vsi so dejali, da bi, če bo le mogoče, radi ostali v Sloveniji, ne branijo pa se sodelovanja s tujimi partnerji oziroma izvažanja svojega znanja v tujino. To ne pomeni, da jim slovenski prostor ne nudi dovolj možnosti za kreativnost, je pa manj finančne spodbude. Po ocenah Šuliča v Sloveniji ni mogoče uspeti le z eno dobro idejo, ampak je za uspeh potreben večleten trud.

Grafična oblikovalka Ajda Gregorčič je dodala, da je, še posebej v trenutnih kriznih časih, treba poprijeti tudi za projekte, ki se na prvi pogled morda ne zdijo zanimivi. “Veliko kreativne industrije pravzaprav ni kreativne. Veliko je bolj ali manj suhoparnega, vsakdanjega dela. Obstajajo pa cukrčki, neki presežki, za katere se splača delat,” je dodal Šulič.

Okrogla miza je potekala v okviru Medijskega dneva, ki ga je Inštitut za medijske komunikacije, ki deluje v okviru fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, priredil že peto leto zapored. Prvi dan dogodka je v sredo v Kinu Udarnik potekal študentski filmski festival Student Cuts. Letos je bilo prijavljenih 92 filmov iz 22 držav, na festivalu pa so jih predvajali 40 iz 13 držav.

Vir: STA

getfoto2 (5)

V razstavišču nekdanjega kina Partizan bodo danes odprli razstavo Kri iz večernih sladkih oblakov, s katero se Pokrajinski muzej Maribor in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča pridružujeta obeleževanju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Osredotočili so se na vsakdanje življenje v Mariboru in na Štajerskem v prvi polovici 20. stoletja.

getfoto2 (5)

“To ni moglo zaobiti vzrokov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne, in je trpelo tudi njene grozovite posledice,” so v spremni besedi zapisali avtorji razstave Mirjana Koren, Valentina Bevc Varl, Darko Friš in Aleš Maver.

V ospredju razstave tako ne bo niti vojaška strategija niti politika, marveč vsakdanje življenje malega človeka, ki ga je vojna tako nepopravljivo zaznamovala, da je mogoče govoriti o velikih tragičnih zgodbah malih ljudi. Zato tudi podnaslov razstave Usode v veliki vojni.

Četverico, ki je začrtala okvir razstave, je še posebno pritegnila zgodba o posestnici Julijani iz okolice Maribora, ki se je po odhodu njenega moža na bojišče zaljubila v mladega hlapca. Gre za zgodbo o tragičnem ljubezenskem trikotniku, ki ga brez vojne ne bi bilo.

Ker je ohranjenih fotografij s fronte veliko, posnetkov iz mariborskega mestnega življenja pa manj, bodo ta manko nadomestili s faksimili najpomembnejših časopisnih člankov iz tedanjega časa. Tako želijo prikazati vojno psihozo v mestu, kjer se je utrip vojne, čeprav Maribor ni bil na fronti, čutil na vsakem koraku, je pojasnil predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darko Friš.

Po besedah direktorice Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjane Koren so želje muzeja raziskovati vsa zgodovinska obdobja in jih umeščati v skladu z muzeološkimi trendi v zanimive osebne zgodbe ljudi, ki čustveno nagovarjajo obiskovalca, podžgejo njegovo radovednost in ga odprejo za nova (spo)znanja.

“Gotovo sodi k temu tudi dojemljivost za protivojna sporočila, pri čemer pa je šel muzej še korak dlje in povabil v okviru tradicionalnega projekta Velike stvaritve malih mojstrov učence osnovnih šol k izdelovanju razglednic s protivojno vsebino, ki bodo, razstavljene, opozarjale na nesmiselnost vojne.” Konec leta bodo te razglednice poslali pomembnim odločevalcem v svetu, od ameriškega predsednika Baracka Obame do ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Naslov razstave Kri iz večernih sladkih oblakov je verz iz pesmi Ekstaza smrti Srečka Kosovela, v kateri je mladi primorski pesnik stari celini prerokoval smrt v zlati krsti. “Podobno so tedaj, po štirih letih vojnih grozot, o katerih so še pred pol desetletja domnevali, da niso (več) mogoče, občutili mnogo,” je izpostavil zgodovinar Aleš Maver. Razstava bo na ogled do februarja prihodnje leto.

Vir: STA

7255_481851121897532_291248326_n

Vabljeni na zaključno prireditev, kjer bo črto po končani sezoni potegnil Sani Bečirović ter Košarkarska šola Sani Bečirović.

7255_481851121897532_291248326_n

Zaključna prireditev, na kateri bo Sani Bečirović (ostali znani košarkarji), otroci iz KŠ Sani ter njihovi starši, bo na sporedu v soboto, 14.6.2014 v Športnem parku Šentilj v Šentilju s pričetkom ob 11.00. Uradni del prireditve bo trajal nekje do 17.00.

Sani Bečirović, otroci in vsi ostali udeleženci bodo ves čas prireditve na voljo za IZJAVE.

etnološka zbirka

Vljudno vabljeni na ogled Etnološke zbirke “selniški plejžuh”, ki odpira svoja vrata na Binkoštno nedeljo 8. junija ob 10. uri.

etnološka zbirka

Zajeta slika

Mestna občina Maribor in Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o., sta v skladu z razvojno strategijo MOM ter željo po zagotavljanju infrastrukture za okolju prijaznejše energente, v letu 2013 pripravili in izvedli razpis za gradnjo prve polnilne postaje na CNG (stisnjen zemeljski plin) v štajerski regiji.

Zajeta slika

Po uspešno zaključeni izgradnji objekta, vas vljudno vabijo na svečano otvoritev polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin, ki bo dne, 10. junija 2014, ob 11:00 uri, na Zagrebški cesti 71, v Mariboru (nasproti Nigrada).

Na svečanosti ob otvoritvi vam bodo

- dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor
- mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor
- Milenko Ziherl, direktor Eko sklada
- mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje
- Miran Rožman, vodja projekta CNG polnilna postaja

predstavili projekt polnilne postaje na stisnjen zemeljski plin – METAN in njegove dodane vrednosti.

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru je v sodelovanju z družbo Elektro Maribor že drugo leto zapored izvedla razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Na razpis se je prijavilo 13 odličnih študentov, iz 7-ih fakultet. Njihove vloge je pregledala strokovna komisija, ki je na podlagi meril za ocenjevanje vlog izbrala najboljšega študenta Univerze v Mariboru.

Zajeta slika

Na današnji slavnostni prireditvi, kjer so se zbrali prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, Rok Hržič, prorektor za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, in seveda odlični študentje, so razglasili ime najboljšega študenta.

Strokovna komisija, ki ji je predsedovala prof. dr. Mihaela Koletnik, prorektorica za študijsko dejavnost UM, je odločila, da je najboljši študent Univerze v Mariboru:

Božidar Aničić, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Kemijska tehnika, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pohvali se lahko s povprečno oceno študija, ki znaša natančno 10,00. Je tutor, prodekan za študentska vprašanja in z veliko mero ustvarjalnosti prispeva k razvoju in soupravljanju svoje fakultete. V okviru Laboratorija za termoenergetiko od leta 2011 aktivno sodeluje na znanstveno raziskovalnih projektih, kar dokazuje kot avtor in soavtor znanstvenih prispevkov na mednarodnih konferencah. Dijake Druge gimnazije Maribor pripravlja na kemijske olimpijade, je prejemnik bronaste dekanove nagrade za diplomsko delo z naslovom »Proizvodnja metanola in bencina iz ogljikovega dioksida«, danes pa je v svojo zbirko lahko dodal tudi nagrado za najboljšega študenta Univerze v Mariboru za leto 2013/2014.

Priznanje sta prejeli tudi študentki, ki sta zasedli drugo in tretje mesto.
Drugo mesto pripada Urški Gabor, študentki 2. letnika magistrskega programa Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Uspešen študij je vseskozi dopolnjevala z aktivnostmi v Študentskem svetu in kot tutorka študentka. Študentka, ki je bila več let zapored s povprečno oceno 9,72 uvrščena med najboljših 5% študentov svoje generacije, je leta 2013 prejela tudi dekanovo nagrado za raziskovalno nalogo. Tudi sicer kaže interes za znanstveno-raziskovalno delo in sodeluje na strokovnih kongresih s področja genetike.

Tretje mesto je dosegla Tjaša Duh, študentka drugega letnika magistrskega študijskega programa Ekonomske in poslovne vede na Ekonomski-poslovni fakulteti, ki komisije ni prepričala samo z odličnimi študijskimi rezultati, za katere je med drugim leta 2013 prejela rektorjevo nagrado za najboljšo študentko Ekonomsko-poslovne fakultete v svoji generaciji, ampak tudi z obštudijsko dejavnostjo. Tjaša je namreč svoj prosti čas namenila strokovnemu izobraževanju drugih, in sicer je predavala na temo vzpostavitve spletne trgovine in spletnega oglaševanja na primeru Zoo Market Rex, ravno tako je kot Microsoftova strokovnjakinja izvedla predavanje o poslovnih storitvah računalništva v oblaku – Office 365, ter izvedla dve delavnici v okviru programa MSP za Office 365.

Božidar Aničić, najboljši študent Univerze v Mariboru, je prejel denarno nagrado v višini 650 €, ki jo podarja Elektro Maribor. Nagrade sta podelila mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, in prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru. Veselilo ju je, da skupaj nadaljujejo izbor za najboljšega študenta in s tem vsako leto nagradijo perspektivne študente.

Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, je ob tem slovesnem trenutku dejal: »Načrtovali smo sodelovanje med Elektrom Maribor in Univerzo v Mariboru, saj so takšne povezave pomembne, dajejo smisel samemu delovanju in tudi študentom. Želimo si izpostaviti programsko usmerjen študij, pri katerem ne le študiramo, ampak tudi preizkušamo ideje, miselno in v projektih. Študij mora dajati smisel. Pri tem del motivacije predstavlja radovednost, ki je prisotna že v otroštvu. Spomnimo se, kako zelo smo bili radovedni kot otroci. Kam se to skrije z leti? Še vedno je tam, vendar skrita. Tisti, ki ste uspešni študentje, ste ohranili to radovednost. Vesel sem tega sodelovanja in današnje, lahko bi rekli tradicionalne, druge podelitve naziva najboljšemu študentu Univerze v Mariboru. Verjamem, da se bo to nadaljevalo in bo predstavljalo študentom motiv za učenje.«

»Širjenje energetske odličnosti je poslanstvo, h kateremu se je zavezal Elektro Maribor. Odličnosti v znanju in tudi v poslovanju sta gonilni sili celotne družbe. Da bi bila uspešna na nacionalni ravni, se morajo prizadevanja za poslovno odličnost začeti že v procesu izobraževanja. Veseli smo, da to prepoznava Univerza v Mariboru in da smo partnerji v tem vsekakor pomembnem projektu. Verjamemo, da tudi z nagrajevanjem študijske odličnosti prispevamo k motivaciji za nadaljevanje in vztrajanje na poti odličnosti. Nagrajencem iskreno čestitamo. Vsem študentkam in študentom, ki so se odzvali na razpis, izrekamo zahvalo za sodelovanje v projektu, predvsem pa za odločenost, pogum in dosežene študijske rezultate ter za ambicijo, da vztrajno in pogumno gradijo svoje znanje ter vlagajo energijo v iskanje novih dognanj in širjenje svojih obzorij,« je povedal mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor.

Po slavnostni razglasitvi je ostal čas za druženje in izmenjavo študijskih izkušenj.

Zajeta slika

Festival se nezadržno bliža, pisano dogajanje ob Dravi se bo pričelo že čez tri tedne!
Z včerajšnjim sprejetim sklepom vlade in potrjenim dogovorom med Mestno občino Maribor in
organizatorjem festivala je 22. Festival Lent pridobil predznak javne kulturne dobrine širšega pomena ter s tem dobil težko pričakovano zagotovilo o dodatnem sofinanciranju v višini 154.000 EUR.

Zajeta slika

V tem trenutku je seveda treba zagotoviti še kar nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih še
skušajo pridobiti od njihovih novih podpornikov in dolgoletnih partnerjev, s svojo prepričljivo, raznoliko in pisano ponudbo pa bodo intenzivno nagovorili še donatorje.

Program si lahko ogledate na tej povezavi

Novosti pa si lahko ogledate na tej povezavi

Zajeta slika

Mariborski obrtniki in podjetniki so na sredini volilni skupščini izbrali novo vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. Dosedanjega predsednika Aleša Pulka, ki je prevzel vodenje nadzornega odbora, je na vodilnem položaju za naslednje štiriletno obdobje zamenjal Alojz Buček, za njegovega namestnika pa je bil izbran Marko Babšek.

Zajeta slika

Buček je sicer direktor in lastnik podjetja BAS, ki zaposluje 19 ljudi in se na območju nekdanjega TVT Boris Kidrič v Mariboru ukvarja s servisiranjem kovinsko obdelovalnih strojev in naprav. Novi predsednik je bil tudi edini kandidat za mesto predsednika. Novi podpredsednik Marko Babšek je lastnik podjetja za predelavo in obdelavo kovin Impott iz Limbuša, so danes sporočili iz območne obrtno-podjetniške zbornice.

Mariborska območna zbornica je lani obeležila 40-letnico svojega obstoja in združuje obrtnike ter podjetnike z območja Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju in Starše.

Če sta bili obrt in malo podjetništvo nekoč v industrijsko zelo razviti regiji zgolj dopolnilni panogi, sta v zadnjem obdobju prerasla v glavni steber razvoja gospodarstva, ki zagotavlja približno 36 odstotkov neto dodane vrednosti v regiji in zaposluje 14.000 delavcev. V primeru nekaterih manjših občin pa sta to sploh edini obliki zaposlovanja.

Vir: STA

1

Vljudno vabljeni na humanitarni koncert STOPIMO SKUPAJ v sredo, 11. junija 2014, ob 20. uri na velikem odru SNG Maribor. Dobrodelna glasbeno-pesniška prireditev je namenjena žrtvam poplav v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.

Akcijo Stopimo skupaj bodo neposredno prenašali RTV Slovenija, radijske postaje in internetni mediji.

1
2

S koncertom organizatorji želijo zbrati čim več finančnih, pa tudi materialnih sredstev za pomoč poplavljenim. Sredstva bodo zbirali s prodajo vstopnic, s telefonskimi klici med televizijskim prenosom in pomočjo podjetij, ki v projektu sodelujejo kot donatorji. Akcijo podpirajo RTV Slovenija, SNG Maribor, Mestna občina Maribor, Srbska ambasada, Slovenska Karitas, Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost, Rdeči križ, Hrvaško društvo in drugi. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pri obnovi kulturnih in izobraževalnih ustanov ter da bo otrokom in mladostnikom čim prej ponovno omogočeno izobraževanje in kulturno umetniško udejstvovanje. Poraba sredstev bo dokumentirana in javno predstavljena.
Honorarju se odpovedujejo vsi nastopajoči, organizatorji in vsi, ki kakorkoli pri projektu sodelujejo.

Nastopili bodo:
Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Feri Lainšček, Esad Babačić, Ahmed Burić, Dado Topić, Oto Pestner, Sabina Cvilak, Zoran Simjanović, Tanja Bošković, Tanja Ribič, Branko Đurić , Vlado Kreslin, Lidija Kodrič, Zoran Predin, Tokac, Jure Ivanušič, Bilbi, Ana Bezjak, Vesna Zornik, Mirjana Šajinović, Sebastijan Duh, Pliš, Aphra Tesla, Mladi pevci GBŠ AMŠ, A-Kamela, Miloš Radovanović, Saša Jovičić, Anamaria Radanovič, Abraham Quinones …

Akcijo podpirajo RTV Slovenija, SNG Maribor, Mestna občina Maribor, Srbska ambasada, Slovenska Karitas, Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost, Rdeči križ, Hrvaško društvo in drugi.

Več o tem si lahko pogledate na:

Facebook strani na tej povezavi
Spletni strai na tej povezavi

Pomagajte tudi vi in vaš humanitarni prispevek nakažite na:

Območno združenje Rdečega križa Maribor
TRR: SI56 0451 5000 0397 432
Nova kreditna banka Maribor
Referenca: SI 00 50753
Namen: Stopimo skupaj
Koda namena: CHAR
Bic koda banke: KBMASI2X

Nadškofijska Karitas Maribor
TRR: SI 56 2410 0888 8888 889
Raiffeisen banka d.d. Maribor
Referenca: SI 00 291490
Namen: Stopimo skupaj
Koda namena: CHAR
Bic koda banke: KREKSI 22

INNER CIRCLE photo 2012

Največja imena letošnjega tradicionalnega poletnega Lent festivala so jamajške reggae legende INNER CIRCLE ter ameriški hard rockerji, zvezde iz 90-ih let, SKID ROW. Večerov oder bo poleg Skid Row gostil še nekaj izjemnih glasbenih gostov.

2 Skid Row

INNER CIRCLE photo 2012

INNER CIRCLE prihajajo v Slovenijo drugič, prvič so jo obiskali lani, ko so se odlično počutili in bili izjemno sprejeti na Overjam reggae festivalu v Tolminu, letos pa bodo ponovno nastopali v stiku z naravo – na glavnem odru na Dravi, v petek, 4. julija. Poleg Jamajčanov in tradicionalnega Folkarta se bo po nekaj letih v Mariboru ponovno predstavil Đorđe Balaševič, ob njem pa še Rade Šerbedžija z Zapadnim Kolodvorom in gostom Juretom Ivanušičem, Siddharta z akustiko in Jinx, ki bodo na zaključili program glavnem odru.
Celoten program si poglejte na: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/program_2014/
Mi se bomo tokrat raje posvetili tradicionalno bolj rockerskemu Večerovemu odru, ki letos prinaša novost: za spremljanje programa boste morali postati lastnik Lente, ki je ta teden na voljo po 20% znižani ceni, za dva dogodka ko boste morali urediti še doplačilo.

Prvi od teh dogodkov je v ponedeljek, 23.junija, nastop ameriške hard & heavy skupine SKID ROW. Ta prihaja v Maribor na Večerov oder v okviru nove evropske turneje in sicer v spremenjeni zasedbi, saj razvpiti Sebastian Bach že nekaj let ni njihov prvi glas benda. A to skupini ne jemlje prav ničesar, saj navdušujejo vsepovsod, kjer se pojavijo. Skupina je v svoji zgodovini prodala več kot 20 milijonov albumov in poskrbela za hite, ki jih pozna zagotovo vsa MTV generacija: Youth gone wild, 18 and life, I remember you, Slave to the grind … V Sloveniji jih bomo videli prvič in tokrat v zasedbi: Johnny Solinger (glavni vokal), Dave “The Snake” Sabo (kitare, spremljevalni vokal), Rachel Bolan (bas, spremljevalni vokal), Scotti Hill (kitare, spremljevalni vokal), Rob Hammersmith (bobni).

Dan zatem gostuje na Večerovem odru PIŠE SE LETO festival z nekaj najboljšimi skupinami zadnjih let iz področja novega rocka in punka, kot so ajdovski poskočni ELVIS JACKSON, vse popularnejši srbski S.A.R.S., domačini, keltsko-punk rockerski HAPPY OL’MCWEASEL, medtem ko bodo za otvoritev festivala ob 19.uri poskrbele srbske crosower legende EYESBURN. Preostali program, ki si ga lahko ogledate brez doplačil, zadostovala bo le Lenta, predstavlja pisano in zelo pestro paleto domačih in tujih glasbenikov iz kar 10-ih različnih držav.

Otvoritveni večer, 20. junija, bo pripadel hrvaškim pop-rock posebnežem PIPS CHIPS & VIDEOCLIPS, za katerimi je uspešno leto in zelo kvalitetna nova plošča, kar imajo skupnega tudi z angažiranimi romantiki ZAKLONIŠČE PREPEVA, ki bodo prvi večer tudi zaključili. Sobotni večer bo v znaku poskočnih in zabavnih pop ska CARPE DIEM ter lokalne vijolice BILBI v bolj rokerski preobleki ter v spremljavi direktorskega benda (BILBI & DIREKTORJI). Nedeljski večer bo v znaku gostov iz Italije in Brazilije, BANDE BERIMBAU, ki nam prinaša temperamentne južnoameriške ritme sambe in etno godbo, ki vas bo zlahka prevzela. Po SKID ROW, katerih predskupina bodo tokrat v prenovljeni zasedbi TIDE, ter PIŠE SE LETU, nas v sredo, 25.junija, čaka priznana hrvaška urbana groove hip hop zasedba ELEMENTAL, ki letos obeležuje 20. let delovanja. Mlajši in bolj pop-reggae zvokom predani domači BRO, skupina Mateja Brodarja, bodo pozni večer prepustili odličnim nemškim JAMARAM, za katere lahko porečemo, da so res pestra zvočna poslastica – od bolj dominantnega reggaeja, pa preko funka, latina, popa in celo mehkega rocka. Vikend bomo pričeli z zares zanimivo 8-člansko romsko rap zasedbo SHUTKA ROMA RAP, ki se redno potepa po Evropi in navdušuje z nevsakdanjo različico etno ter rap glasbe. Skupina bo zgolj odličen uvod v domačo knapovsko polka rock godbo ORLEK. Pop rock v modernejši verziji bodo predstavili MUFF, sobotni večer pa bo stopnjevala naša letošnja uspešna predstavnica Evrovizijske popevke TINKARA KOVAČ s skupino.

Nedelja ne bo minila nič kaj mirno, saj prihajajo sploh prvič na LENT legende melodičnega srbskega punka GOBLINI, ki so letos na 8. marec na presenečenje mnogih brez težav razprodali Dom Sportova v Beogradu. Prava ekskluziva, saj je fante zaradi delovnih obveznosti pevca Goluba na tujem zares težko uloviti in pripeljati na festival. Duh, energijo in virtuoznost Hendriksa nam bo s svojim triom poskušal pričarati temnopolti LORD BISHOP ROCKS, ki pa zna ponuditi tudi obilico avtorskega gradiva. Godel bo v ponedeljek, 30. junija. Za njim v torek, 1. juija, prihaja večni mladenič in borec z NOB bendom- MEF. Primorska legenda tokrat v razširjeni verziji, za sladokusce, za vse, ki prisegate na odlična besedila in kvalitetne melodije. Rap večer za mlade in vse, ki vam paše rimana beseda, je rezerviran v sredo, 2. julija. TEKOCHEE KRU predstavjajo štajersko različico, iz Beograda pa k nam prihajajo v goste razvpiti šaljivci, nonšalantni in in pronicljivi BAD COPY. Tudi oni so svojo popularnost na balkanu potrdili z razprodanim koncertom v Domu Sportova v Beogradu. Južnoameriško različico latino ska punk rocka nam bodo v četrtek, 3.7. predstavili BIG MANDRAKE, ki se bodo na Lentu ustavili na enem od mnogih koncertov po Evropi, ki jih čakajo v okviru letošnje, že 7. zaporedne evropske poletne turneje. Predzadnji dan letošnjega festivala Lent bo hard & heavy obarvan. Trše heavy zvoke bodo najprej podala vražja dekleta iz skupine Hell Cats, vrhunec večera pa legende ex-YU hard rock in metal zvoka DIVLJE JAGODE, ki v novi zasedbi predstavljajo tudi čisto novo, sicer bolj čustveno hard rock izdajo. Zaključno rajanje bo pripadlo starim znancem in show manom, hrvaškim mojstrom funka, SOULFINGERS.

Zajeta slika

goblini_2013f_fotoMarkoRistic

Bad Copy Dzinovi - manjša

Shutka Roma Rap-1

BIG MANDRAKE foito tour photo

Koncerti se bodo pričeli ob 21. uri, izjema je PIŠE SE LETO festival, ki se bo začel ob 19.uri. Vstop je mogoč z LENTO, razen na dva dogodka (SKID ROW in PIŠE SE LETO), kjer je potrebno doplačilo.

Več o FESTIVALu LENT na: http://www.festival-lent.si
PROGRAM FESTIVALA LENT: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/program_2014/
VSTOPNICE: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/zagotovite_si_vstopnice_in_popust_od_2_junija/

Slika je simbolična

Dne 4. 6. 2014, okoli 12.15, sta 37-letna ženska iz okolice Prevalj in 44-letni moški iz Velenja, v trgovini večjega nakupovalnega sre4dišlča v Mariboru, izvršila tatvino hlač v vrednosti 165 evrov. To je opazil 38-letni varnostnik in ju skušal zadržati, vendar ga je opisana ženska pri tem fizično napadla in na tak način obdržala protipravno prisvojene predmete. Varnostnik je osumljencema sledil do njunega parkiranega vozila, s katerim ga je opisani moški zbil in ga pri tem lahko telesno poškodoval, vendar varnostnika to ni ustavilo in jima je pričel slediti s svojim vozilom. O dejanju in zasledovanju je obvestil policijo, ki je osumljenca prijela na Dravograjski ulici v Mariboru, ju pridržala in jima zasegal ukradene predete.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Zaradi utemeljenega suma storitve kaznih dejanj roparske tatvine, lahke telesne poškodbe in tatvine ju bodo policisti ovadili pristojnemu tožilstvu.

getfoto2 (4)

Generalna direktorica Uprave RS za javna plačila Aleksandra Miklavčič je ob današnjem odprtju 8. Pantheon konference v Ljubljani opozorila, da se morajo proračunski uporabniki oziroma pravne in fizične osebe pravočasno pripraviti na prehod javnega sektorja na e-račune s 1. januarjem 2015.

getfoto2 (4)

Januarja letos uveljavljena novela zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike namreč proračunskim uporabnikom nalaga, da s 1. januarjem prihodnje leto začnejo prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki (e-računi).

To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.

Kot je povedala Miklavčičeva, je zato treba letos na ta prehod pripraviti zaledne aplikacije, se prijaviti na sprejem in izdajo e-računov ter izbrati ponudnika elektronske poti.

Obenem je poudarila, da se je treba pri vsem tem zavedati, da elektronski računi prinašajo racionalizacijo poslovanja in občutne prihranke z naslova stroškov za papir, hrambo in obdelavo. Po nekaterih neuradnih evropskih ocenah en elektronski račun prinaša prihranek v višini sedem evrov.

O e-računih sta podrobneje spregovorila tudi Alenka Kovač Arh iz sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij in register pri Generalnem davčnem uradu in direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dušan Zupančič.

Kot je pojasnil Zupančič, korenine organiziranega uvajanja e-računa v Sloveniji segajo v leto 2001, danes pa je standard e-računa vgrajen v večino finančnih aplikacij.

V EU se sicer uporablja več kot 400 različnih standardov za e-račune, v Sloveniji pa se uporabljajo standardi EANCOM, GS1 XML in E-Slog.

Da bi na tem področju naredili še korak naprej, je Evropska komisija ustanovila Evropski forum za e-račune, del njega je tudi slovenski nacionalni forum za e-račune. Eden od ciljev je razviti evropski standard za e-račune.

Izvršni direktor ljubljanskega razvijalca poslovne programske opreme Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je medtem pojasnil, da so v preteklosti uvajanje e-poslovanja ovirali dragi programi, pravne ovire in zahtevna birokracija ter nepripravljenost na spremembe v računovodskih službah.

Vendar pa se zdaj vendarle premika na bolje. Povečal se je posluh in dialog z javno upravo, pomembne skupne korake naprej izvajajo tudi ponudniki poslovnih programskih rešitev, kot so SAOP, Datalab in drugi. Za pravi preboj pri uvajanju e-poslovanja pa je potreben še ustrezen miselni preskok.

Pantheon konferenco organizira podjetje Datalab v sodelovanju s partnerji. Gre za enega večjih poslovno-izobraževalnih dogodkov v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več kot 300 udeležencev.

Na dogodku strokovnjaki podjetja Datalab in gostujoči predavatelji predstavljajo aktualna strokovna znanja iz različnih področij podjetništva in povezane novosti v Datalabovi informacijski rešitvi za računovodska opravila Pantheon.

Vir: STA

_banner_right_02

V okviru 1. festivala Mladi Maribor je Prva gimnazija Maribor v sodelovanju z Uradom za kulturo in mladino Mestne občine Maribor izvedla projekt Časovna kapsula.

_banner_right_02

V javnem razpisu so organizatorji spodbudili učence osnovnih in srednjih šol, da aktivno premišljujejo o svoji prihodnosti in položaju, ki ga imajo v svetu danes. Vsebinsko so bile tako različne generacije mladih povabljene, da v različnih izraznih oblikah, umetniških in literarnih delih, s fotografijo, video ali avdio zapisom ter osebnimi predmeti, opišejo svojo mladost in izpostavijo želje za prihodnost. V »časovni kapsuli«, posebni škatli, v kateri se lahko hrani arhivsko gradivo, bodo 20 let zapečatene misli, ki danes zaposlujejo mlade in se bodo šele takrat na svečanem dogodku in priložnostni razstavi odkrile širši javnosti. Leta 2034 ne bodo predstavljale zgolj duh nekega časa v katerem so nastale, temveč bodo ponudile tudi medgeneracijsko zlitje 20 let starejših avtorjev z njihovimi morebitnimi potomci, sorodniki ali znanci.

Dijak Prve gimnazije Maribor Severin Lorenčič bo »časovno kapsulo« častno predal županu Mestne občine Maribor, ta pa Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki bo »kapsulo« hranil do svečanega odprtja leta 2034.

Predaja časovne kapsule bo v petek, 6. junija 2014, ob 10. uri v Muzeju Narodne osvoboditve Maribor, Scherbaumov salon.

Na natečaj sta prispeli 102 deli. Komisija je po skrbnem pregledu v kapsulo zapečatila 58 avtorskih prispevkov. Najpogosteje je zastopana fotografija, sledijo literarni prispevki, umetniške slike in risbe ter kiparski izdelek. V kapsulo je vložena tudi posebna izdaja festivalskega časopisa Mladi Maribor, plakat 1. festivala Mladi Maribor, seznam vseh avtorjev in komisije, ki je opravila izbor.

Slika je simbolična

Dne 4. 6. 2014, okoli 21.20, je 32-letna Mariborčanka izkoristila nepazljivost 69-letne ženske in ji na parkirnem prostoru nakupovalnega središča v Mariboru, iz nakupovalnega vozička odtujila žensko torbico. Pognala se je v beg, kar je opazil mimoidoči moški in stekel za njo, druga očividka pa je ostala pri oškodovanki in obvestila policijo. Moški je osumljenko zasledoval vse do Prušnikove ulice, kjer so jo prijeli policisti. V nadaljnji preiskavi so policisti našli torbico in vse predmete oškodovanke in ji jih vrnili. Osumljenko bodo ovadili pristojnemu tožilstvu.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Pohvaliti je potrebno ravnanje obeh očividcev, še posebej moškega, ki je stekel za osumljenko, kar je bilo ključno za prijetje osumljenke. Ponovno se je izkazalo, da lahko le s skupnimi moči, ob partnerskem sodelovanju policije z ljudmi, kriminalu stopimo na prste. Naj nam bo to ravnanje očividcev vsem za vzgled in spodbudo. Samo nekaj sekundni klic na telefonsko številko 113 je lahko zelo pomemben kamenček v mozaiku, ki pripelje do prijetja kriminalcev.

IMG_4215

Vabljeni na sedme mariborske Mlade rime 11. 6. 2014 ob 19.00 uri v Dvorani Gustaf v Pekarni.

IMG_4215

Pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban že od leta 2005 na Metelkovi v Ljubljani organizirata Mlade rime, literarne večere mladih in neuveljavljenih pesnikov in pesnic, ki so z leti postali odličen vodnik in preglednik sodobne slovenske pesniške scene mlade generacije. Mladim literatom pod geslom Poezija je kul! omogočata redno branje poezije v obliki javnih nastopov, kar pozitivno vpliva na krepitev njihove samozavesti, pesnice in pesniki pa na ta način izboljšujejo tudi veščino javnega nastopanja in spoznavajo kolege ter z njimi izmenjujejo izkušnje. Po treh letih kontinuiranega izvajanja Mladih rim se je junija 2008 zgodil tudi prvi večdnevni festival Mladih rim, ki je zatem postal stalnica in osrednji dogodek celoletnega programa Mladih rim. Doslej se je zvrstilo že šest festivalov, na katerih se je slovenskemu občinstvu predstavila množica mladih literatov in glasbenikov, na festivalu in literarnih večerih pa so gostovala tudi številna uveljavljena imena slovenske literarne scene.

Mlade rime imajo za sabo tudi številna gostovanja v različnih krajih po Sloveniji. Mariborsko občinstvo se je z dogodkom prvič srečalo leta 2009, ko je Nova kolekcija pesnikov MKC Črke pod vodstvom Nina Flisarja v klubu KGB gostila kolege iz ljubljanskih Mladih rim. Na pobudo pesnice Nine Ditmajer in urednika Radia MARŠ Klemna Šalija ter v sodelovanju MKC Črke, revije Liter jezika ter KUD-a Kentaver pa smo ob koncu lanskega leta v Mariboru pričeli prirejati mariborsko serijo Mladih rim.

Sedme mariborske Mlade rime tokrat gostijo ljubljansko literarno-umetniško društvo Literatura, ki mesečno izdaja revijo Literatura. Literatura izhaja že od leta 1989 in obravnava sodobno slovensko književnost. V reviji imajo možnost objavljanja tudi mladi slovenski pesniki. Tako smo tokrat povabili v goste dva mlada pesnika: Gašperja Torkarja, ki je lani v Literaturini zbirki Prišleki objavil tudi svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje, ter Mitjo Draba, ki je svojo poezijo objavil že v več slovenskih literarnih revijah, npr. v Literaturi, Mentorju, Apokalipsi in Poetikonu. Delovanje LUD Literature in njene društvene dejavnosti bo predstavila literarna kritičarka, sourednica zbirke Prišleki (2007–2013) in moderatorka Petra Koršič, ki se bo na začetku večera prav tako predstavila s svojo poezijo. Svoje pesmi bodo še predstavili: Saša Atanasov, Jernej Vidmar in Blaž Božič.

NAJBOLJ ROCK AND ROLL PESNIŠKI VEČERI TA HIP V REPUBLIKI SLOVENIJI IN NJENI ŠIRŠI REGIJI.

POEZIJA JE KUL!

Svoje pesmi berejo:
SAŠA ATANASOV
JERNEJ VIDMAR
BLAŽ BOŽIČ
PETRA KORŠIČ

Gosta večera:
GAŠPER TORKAR
MITJA DRAB

Glasba:
RADIO MARŠ

Organizatorji:
KUD KENTAVER, LITER JEZIKA, MKC ČRKA, AGD GUSTAF
in soorganizator LUD LITERATURA

getfoto2 (3)

V torek so na konferenci Automatica 2014 v Münchnu vzpostavili največje svetovno javno-zasebno partnerstvo za civilno robotiko. V iniciativi SPARC bo sodelovalo 180 podjetij in raziskovalnih organizacij, med drugim tudi laboratorij za robotiko Robolab z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

getfoto2 (3)

Iniciativa je del prizadevanj EU za izboljšanje konkurenčnosti na globalnem trgu robotike, ki naj bi do leta 2020 dosegel vrednost 60 milijard evrov letno. Kot so zapisali v Evropski komisiji, naj bi iniciativa SPARC ustvarila 240.000 novih delovnih mest do leta 2020 in povečala delež Evrope na svetovnem trgu na 42 odstotkov oz. za štiri milijarde evrov na leto.

Komisija si z iniciativo prizadeva okrepiti raziskave in razvoj na področju civilne robotike, je za STA pojasnil vodja Robolaba Marko Munih.

“ZDA so danes vodilne v vojaških in podmorskih robotskih raziskavah, Japonska in Južna Koreja sta vodilni v razvoju na področju humanoidne robotike, Evropa pa je tradicionalno superiorna na področju industrijske robotike, deloma tudi servisne robotike. Glede na velika prizadevanja drugih svetovnih regij, so potrebni ustrezni koraki za nadaljnjo raziskovalno in komercialno uspešnost unije,” je pojasnil Munih.

Evropska komisija bo v okviru novega evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za program namenila 700 milijonov evrov, evropska podjetja s področja robotike pa naj bi investirala še dodatne 2,1 milijarde evrov. Od iniciative se po Munihovih besedah pričakuje povečanje evropske konkurenčnosti pri proizvodnji in uporabi robotov v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, transportu, v civilnem zagotavljanju varnosti in v gospodinjstvih.

Glede vloge Robolaba v iniciativi Munih pojasnjuje, da je laboratorij že tradicionalno tesno vpet v evropske in domače raziskave ter je povezan z uglednimi tujimi institucijami. Med drugim so sodelovali pri pripravi strateških dokumentov, ki so podlaga za razpise na področju robotike v Obzorju 2020.

“Partnerstvo pomeni sodelovanje pri usmerjanju raziskav in skupno raziskovanje z najboljšimi podjetji in raziskovalnimi institucijami,” je pojasnil Munih. Ob tem je poudaril, da si v laboratoriju želijo več sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalcev v iniciativi.

Vir: STA

getfoto2 (2)

Predčasnega glasovanja na referendumu o arhivski noveli se je v torek in sredo udeležilo 0,38 odstotka volilnih upravičencev. V torek se je glasovanja udeležilo 2353 oz. 0,14 odstotka volivk in volivcev, v sredo pa 4030 oz. 0,24 odstotka volivk in volivcev, so sporočili z Državne volilne komisije. Predčasno glasovanje je mogoče še danes.

getfoto2 (2)

Predčasno glasovanje na referendumu o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih bo danes potekalo med 9. in 17. uro na sedežih okrajnih volilnih komisij. Tam, kjer volilne komisije nimajo svojega sedeža, pa lahko volivke in volivci glas oddajo na upravnih enotah – to je v primeru Cerknice, Dravograda in Metlike.

Volivci lahko na predčasnem glasovanju glasujejo le na tisti volilni komisiji, na območju katere imajo stalno prebivališče, sicer pa je glasovanje povsem enako kot na dan referenduma. S seboj morajo obvezno imeti osebni dokument, lahko pa imajo tudi obvestilo okrajne volilne komisije.

V petek ob polnoči se bo volilna kampanja pred referendumom končala in začel se bo volilni molk.

Volilna udeležba na prvih dveh dneh predčasnega glasovanja na nedavnih volitvah v Evropski parlament je bila za primerjavo 0,7-odstotna, končna volilna udeležba pa je bila 24,43-odstotna.

Za uspeh referenduma oz. padec arhivske novele bi moralo proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Vir: STA

image004

»Jardins, jardin aux Tuileries« je dogodek, posvečen mestnim vrtovom in oblikovanju, ki že enajst let poteka v muzeju Jardin des Tuileries/Louvre, v središču Pariza. Letos bo dogodek potekal med 6. in 9. junijem 2014, na njem pa se bo predstavil tudi projekt Tiskaj ZELENO – print GREEN.

image004

Avtorji projekta, Maja Petek, Tina Zidanšek, Urška Skaza, Danica Rženičnik ter Simon Tržan, so zasnovali projekt Tiskaj ZELENO – print GREEN v okviru predmeta intermedijske umetnosti na Univerzi v Mariboru, pod mentorstvom prof. Dušana Zidarja. V okviru projekta so povezali umetnost, naravo ter tehnologijo v »zelen« tiskalnik , ki tiska z zmesjo zemlje, vode in semen trave oz. deteljice – natisnjeni motivi tako čez čas ozelenijo.

image003

Predstavitev projekta na omenjenem dogodku so omogočili Mladinski kulturni center Maribor, Ministrstvo za kulturo RS ter Mestna občina Maribor.

Zajeta slika

Družba Energija plus je v sredo na dnevu odprtih vrat predstavila prenovljeno kurilnico na Pobrežju. S prenovo je družba 584 gospodinjstvom zagotovila vsaj 30 odstotkov nižje stroške, v okolju pa bo letno 500.000 kilogramov manj izpustov ogljikovega dioksida. Na dnevih energetike so omenjeni projekt prepoznali kot najbolj energetsko učinkovit.

Zajeta slika

V Energiji plus, sicer hčerinskemu podjetju Elektra Maribor, so prenovo kurilnice v tem delu Maribora zaključili lani.

Prvotna kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 in je zagotavljala toploto za 584 stanovanj. S prenovo so začeli leta 2010, ko so zamenjali stavbno pohištvo in dodatno okrepili izolacijo stavb. Zadnja faza v projektu izboljšanja energetske učinkovitosti naselij na območju pa je bila sanacija ogrevanja. Pred prenovo kotlovnice so kurili na ekstra lahko kurilno olje, zdaj pa so se preusmerili na zemeljski plin.

Projekt prenove kurilnice so prijavili na natečaj časnika Finance in Inštituta Jožef Štefan, ki je aprila potekal v sklopu 16. konference Dnevi energetike v Portorožu. Strokovna komisija ga je izbrala za najboljšega v kategoriji energetsko najbolj učinkovit projekt.

Povečanje energetske učinkovitosti po pojasnilih Energije plus prispeva tako k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo kot h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in k regionalnemu razvoju ter neposredno učinkuje tudi na nižanje življenjskih stroškov.

Vir: STA

Morje_razburkano

Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto obeležujemo 5. junija, je letos posvečen problematiki dvigovanja gladine morja. Dan okolja je eden od načinov, s katerimi Združeni narodi širijo osveščanje o okoljskih problematikah ter spodbujajo spreminjanje odnosa vsakega posameznika do okolja.

Morje_razburkano

Letošnje geslo dneva okolja je povezano z blaženjem podnebnih sprememb: Dvigni svoj glas, ne pa gladine morja!

Najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da podnebne spremembe napredujejo pospešeno oziroma znatno hitreje, kot so kazala predvidevanja pred nekaj leti. To se odraža na pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, ki smo jim priča tudi pri nas, v zmanjševanju obsega in količine ledu na Arktiki in v dvigovanju morske gladine, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Rast povprečne globalne temperature je bila v zadnjih 15 letih bolj skromna, kar je, kot ugotavljajo znanstveniki, po vsej verjetnosti posledica nadpovprečne akumulacije toplote iz ozračja v zgornji plasti oceanov, debeli približno 700 metrov. Po vsej verjetnosti se bo ta toplota čez nekaj časa vrnila v ozračje in temperatura bo takrat pospešeno naraščala.

Peto poročilo IPCC tokrat s še večjo gotovostjo ugotavlja, da je glavni vzrok sedanjega spreminjanja podnebja človek s svojimi emisijami toplogrednih plinov, predvsem iz kurjenja fosilnih goriv. Rešitev problema je torej v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar ni enostavna naloga, saj so pri emisijah udeležena celotna gospodarstva in praktično vse človekove dejavnosti: proizvodnja energije, promet, kmetijstvo, industrija, ravnanje z odpadki, ogrevanje in hlajenje prostorov itd.

Sicer pa se pozornost na podnebne spremembe na globalni ravni stopnjuje, vrh naj bi dosegla do konca prihodnjega leta, ko naj bi na zasedanju v Parizu sprejeli nov globalni sporazum za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2020.

V ta sporazum naj bi bile vključene vse države z različnimi obveznostmi zmanjšanja emisij, razvite države pa tudi z obveznostmi finančne in tehnološke pomoči revnejšim državam za prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb in za omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Leta 2020 se bo namreč končalo drugo ciljno obdobje kjotskega sporazuma, po katerem imajo obveznosti glede emisij samo razvite države, vendar niti te niso vse udeležene.

Na globalni ravni bo predvidoma najtežje rešljiv problem pravične porazdelitve bremena zmanjšanja emisij med državami. Podoben problem se prav zdaj pojavlja tudi znotraj EU med državami članicami v razpravi o ciljih za leto 2030.

Slovenija spada v skupino bolj ambicioznih držav, se pa dosledno zavzema za to, da mora biti breme porazdeljeno pravično, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti držav. Stališče Slovenije je tudi, da mora EU v boju proti podnebnim spremembam še naprej igrati vodilno vlogo, te pa ne bo mogla brez lastnega ambicioznega cilja.

Sicer pa bo t. i. okno priložnosti odprto še nekako do leta 2020. Če do takrat ne bomo začeli zmanjševati svetovnih emisij toplogrednih plinov, verjetno ne bo več možnosti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Vse projekcije namreč kažejo, da bodo posledice ob (daljšem) odlašanju z odločilnimi ukrepi tem bolj usodne.

Vir: STA

getfoto2 (1)

Z majsko plačo, ki jo del javnih uslužbencev dobi danes, bo izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorjenimi varčevalnimi ukrepi je regres za leto 2014 določen v odvisnosti od plačnega razreda; višji regres pripada tistim v nižjih plačnih razredih, tisti nad 50. plačnim razredom pa letos ostajajo brez njega.

getfoto2 (1)

Izplačilo in višina letošnjega regresa sta bila določena v maja lani podpisanem dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki velja do konca letošnjega leta. V skladu s tem dogovorom bodo regres prejeli javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni do vključno 50. plačnega razreda.

Zaposlenim do vključno 15. plačnega razreda pripada regres v znesku 692 evrov, od 16. do vključno 30. plačnega razreda je regres določen v znesku 484,4 evra, od 31. do vključno 40. plačnega razreda pa v znesku 346 evrov. Sto evrov regresa bodo dobili tudi javni uslužbenci, uvrščeni od 41. do vključno 50. plačnega razreda.

Če bi vsi javni uslužbenci dobili celotno izplačilo regresa oz. vsak 692 evrov, bi za izplačilo potrebovali približno 110 do 120 milijonov evrov. Po ocenah, narejenih v času pogajanj, pa bi z dogovorjenim zmanjšanjem zneska za regres prihranili približno polovico teh sredstev, in naj bi bilo torej potrebnih približno 60 milijonov evrov.

Ocena se je nanašala na celotni javni sektor, z vsemi neposrednimi in posrednimi uporabniki, ki se financirajo iz vseh štirih blagajn javnega sektorja, deloma pa tudi iz drugih virov (nejavni viri za opravljanje javne službe, tržne dejavnosti, projekti,…).

Samo za del javnih uslužbencev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, pa so letos načrtovana sredstva v višini 15 milijonov evrov. Dejanska višina izplačila bo sicer znana po izplačilu.

Za leto 2015 zaenkrat dogovora še ni, kar pa ne velja le za regres, ampak tudi za ostale ukrepe. Vladna stran je podala predlog za podaljšanje ukrepov, a pogajanja o tem še potekajo. Nadaljevala naj bi se ravno danes.

Vir: STA

G2-8_Small

UM FERI vabi vse njihove diplomantke in diplomante, magistrice in magistre ter doktorice in doktorje na šesto letno srečanje Alumni kluba UM FERI, ki bo v četrtek, 12. 6. 2014 ob 17. uri v prostorih nove stavbe FERI (vhod s Koroške ali Prežihove ulice).

G2-8_Small

Govornik na tokratnem srečanju bo dr. Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, v svetovnem merilu vodilnega razvijalca nadzornih sistemov za velike fizikalne objekte. Zaposluje 75 inženirjev in fizikov, ima sedež v Ljubljani in sodeluje v petih od šestih najpomembnejših mednarodnih projektov »velike fizike« na svetu. Dr. Pleško vam bo razkril največje pospeševalnike malih delcev in projekte, kot je CERN, skozi pogled »insiderja«. Povedal bo, kje v teh projektih je slovensko znanje in kje bi še lahko bilo. Opisal bo tudi pot, ki jo je s kolegi prehodil, da je iz raziskovalnega projekta razvil vodilo mednarodno podjetje. Več o vpetosti dr. Pleška v mednarodne projekte na najvišjem nivoju lahko preberete na tej povezavi.

Po približno enournem predavanju v predavalnici Alfa se boste družili ob pogovorih, prigrizku in pijači v pritličju fakultete. Vtise z lanskega srečanja lahko pogledate tukaj. V času srečanja bo mogoče parkirati v podzemni garaži fakultete (vhod s Prežihove ulice).

thumb_ekipa-ameriskega-nogometa-maribor-generals-se-predstavi_25946449153

Ekipa ameriškega nogometa Maribor Generals nadaljuje s tekmami v mednarodni ligi Alpe Adria Football League. V soboto vas vabimo, da z navijanjem pomagate k novi zmagi, ki bo ekipo popeljala na AAFL Bowl, ki bo 28. 6. 2014 v Guncljah.

thumb_ekipa-ameriskega-nogometa-maribor-generals-se-predstavi_25946449153

Tekma bo 7. 6. 2014 ob 13.00 na glavnem igrišču v Športnem parku Tabor v Mariboru. Tokratni tekmec bo ekipa Sirmium Legionaries iz Sremske Mitrovice.

Tekmi bodo dodali tudi dobrodelno noto. Gledalce prosijo, da po svojih močeh pomagajo prizadetim v poplavah. Še vedno je huda potreba pa brisačah, plenicah, hrani za otroke z dolgim rokom uporabe ipd. Vsi, ki jim boste pomagali, boste svoj prispevek odložili ob stojnici na tribuni, ekipa Sirmium Legionaries pa bo zbrano pomoč odpeljala v Sremsko Mitrovico, ki so jo poplave močno prizadele.

Občinski informator

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Festival Lent tudi uradno;
– Rotovški in Glavni trg sta razkopana;
– Maribor poglablja sodelovanje s Kitajci;
– pediatri mačehovsko do mladih staršev;
– dokumentarec Štiri generacije kulture;
– Eko dnevi;
– gozdarji bijejo bitko z lubadarjem;
– 75­ letni Željko se je naučit pisati.


Občinski informator

Zajeta slika

Župan Mestne občine Maribor je zaskrbljeno opazoval stanje mestnega vinograda na Piramidi, zato je mestni upravi naročil, naj poišče okoliščinam primerno najustreznejšo rešitev, ki bi Mariboru zagotovila urejeno, tako za občane kot za turiste privlačno veduto.

Zajeta slika

Mestna uprava, tudi župan, so s svojo aktivno vlogo pričeli že v drugi polovici minulega leta, prav tako so sestankovali z nekdanjim Vinagovim vodstvom.

Po številnih sestankih in temeljitem strokovnem proučevanju je bila 22. 4. 2014 na kolegiju župana MOM dr. Andreja Fištravca sprejeta odločitev o načinu reševanja mestnega vinograda na Piramidi, ki je v končni fazi vključevala tudi vlogo podjetja Snaga d. o. o. pri vzdrževanju samega vinograda.

8. 5. 2014 je sledil sestanek predstavnikov občine s stečajno upraviteljico družbe Vinag d.d. v stečaju, na katerem je bil potrjen scenarij, kot ga je župan sprejel na kolegiju, ki je šel v smeri obdelovanja vinograda in predaje grozdja ali vina s strani MOM oziroma javnih podjetij.

Za slednji scenarij je bil potreben vsaj podzakup kmetijskega zemljišča, kamor spada tudi Vinograd, a podzakup ni dovoljen.

Vinag d.d. v stečaju je namreč še vedno zakupnik Vinograda vse do zaključka stečaja, ko firma ugasne, oziroma do novega razpisa zakupa, ki ga pripravi in objavi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Prav s slednjim je zaključni sestanek predstavnikov mestne uprave MOM potekal minuli petek v Ljubljani, kjer so se direktor MU MOM Marko Žula in delegacija občinske mestne uprave s Skladom dogovoril o izvedbi s strani župana pripravljenega scenarija – hkrati pa tudi o srednje in dolgoročnih rešitvah.

Medtem ko kratkoročno rešitev predstavlja obdelava vinograda s strani podjetja Snaga d.o.o., predstavlja srednjeročno rešitev prijava Mestne občine Maribor oziroma v ta namen ustanovljene javne zadruge na razpis za zakup zemljišč mestnega vinograda na Piramidi. Takšno zakupno razmerje bi lahko trajalo tudi do časa amortizacije zemljišč, kar pomeni nekaj manj od 30 let. Dolgoročno rešitev pa predstavljajo pogajanja med MOM in Skladom o brezplačnem prenosu parcel mestnega vinograda v lastništvo MOM.

Med tem ko sklad doslej rešitvi ni bil naklonjen, je občinski urad za gospodarstvo poiskal ustrezne pravne podlage, ki bi lahko služile za prenos 4,8 ha zemljišč mestnega vinograda na Piramidi. Glede na dosežen sporazum s Skladom minuli petek, je Mestna občina Maribor v začetku tega tedna Snagi d.o.o. naložila, da pripravi vse aktivnosti obdelovanja in urejanja mestnega vinograda.