Aktualne oddaje

Občinski informator

Tokrat v oddaji Občinski informator:

- kako so nastale CICI delavnice
- mariborski župan sprejel ŽTK MB
- Prešernov dan obeležili tudi na Muti
- literarni večer z Renejem Doplerjem
- “Bistriške umetnice”
- 19. seja občinskega sveta Občine Ruše

- 25. seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi
- ŠPORT: tekmovanje osnovnošolcev v katah in borbah

Občinski informator

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.

Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.

Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.

Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun

Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.

Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.

Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.

Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.

Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo

V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.

V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.

Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.

V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.

Odgovor SDS STA še čaka.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

DSC_4983

Energetska agencija za Podravje je občinam, ki aktivno delujejo na področju trajnostne energije, ob današnjem srečanju županov s tega konca, podelila prve energetske izkaznice. Prejeli so jih župani Mestne občine Maribor ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Poljčane.

Namen današnjega srečanja županov je bil sicer razprava o novostih, težavah in izzivih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občine na področju trajnostne in učinkovite rabe energije, ter uvajanju obnovljivih virov energije.

Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sektorja za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Predstavnikom lokalnih skupnosti so predstavili okvirje energetske politike z novim energetskim zakonom, smernice nove finančne perspektive na področju trajnostne energije in projekt pridobivanja energetskih izkaznic.

Energetska agencija za Podravje deluje že osmo leto in občinam nudi celovito energetsko upravljanje ter pomaga pri izvajanju zakonodajnih nalog in načrtovanju energetskega razvoja. Z omenjenimi aktivnostmi skrbi, da občine lahko sledijo tako okoljskim ciljem kot finančnim prihrankom, s tem pa postaja energija priložnost na poti uspešnega gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in regije.

Omenjeno agencijo za svetovanje pri okoljevarstvu v regiji je skupaj z Mestno občino Maribor ustanovilo še 17 sosednjih ter bližnjih občin, in sicer Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Šentilj, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah.

Vir: STA

DSC_4971

Dopolnjeno danes, 12.2.2014 ob 17:47

Za naš portal pa so spregovorili tudi direktorica Energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj, župan MOM -a dr. Andrej Fištravec in župan Občine Ruše Uroš Štanc.

Krmeljeva je tokrat med drugim poudarila: “Danes smo županom podelili energetske izkaznice za njihove javne objekte, predvsem občinam, ki aktivno delujejo na področju energetskega upravljanja. Kot izhaja iz zakonodaje je tovrstna merjena energetska izkaznica, ki jo imajo javne ustanove (občinske, vrtci in šole) in že izvajajo energetsko knjigovodstvo oz. spremljajo svojo rabo energije, izdelava le – te hitra in cenovno ugodna.”

Mestna občina Maribor je danes simbolično prevzela še dve energetski izkaznici. “Danes smo simbolično prevzeli dve energetski izkaznici, sicer jih imamo že več kot 100, prav tako pa jih je še približno toliko v izdelavi za javne objekte. Pomembno je, da vemo koliko posamezni objekt (vrtec ali šola) porabi energije ter, da vemo kateri ukrepi so pomembni, da se poraba energije zmanjša, kar je osnova za varčevanje na področju energetske oskrbe stavb. Upam, da bomo tudi uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb ali pa, da bomo morda v sodelovanju z mestom Graz prišli do tehnologije, ki bi zagotovila energetsko neodvistnost posamezne stavbe” dodaja dr. Andrej Fištravec.

Prav tako je zraven že omenjene občine in občin Poljčane ter Miklavž na Dravskem Polju energetsko izkaznico pridobila tudi Občina Ruše. Župan Uroš Štanc je podal svoje videnje: “Danes smo pridobili energetsko izkaznico za Občino ter za Osnovno šolo, kjer bo potrebno narediti velike korake, saj sta zgradbi dotrajani. Upamo, da bomo s pomočjo izkaznice lahko našli “pravo smer”, in bi tako privarčevali od 50% – 60% v nasprotju temu strošku, ki je potreben danes za energetsko vzdrževanje obeh stavb.

plakat

Akademija za glasbo Ljubljana in Konservatorij za glasbo in balet Maribor vabita na recital uspešnega nekdanjega dijaka Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedanjega diplomanta prve Bolonjske stopnje- tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom uspešnega in priznanega profesorja Antona Grčarja. Številne najvišje nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih (kar 7x po 100 točk), dokazujejo da si Rušan, ki še ni star 20 let utira pot med uspešne glasbenike – trobentarje.

Vabljeni na recital, v četrtek, 20.2.2014 ob 17 uri v dvorano Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

plakat

IMG_4148_maribor_mladinska_ulica_osnovna_sola_bojan_ilicha_big

Na tem mestu lahko preverite ali je OŠ katero obiskuje vaš malček med 100 najbolje ocenjenih šol v Sloveniji na podlagi nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole . Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”.

šole1-1

šole 2-1

Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”, več si lahko preberete na www.almamater.si

Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

Alpska smučarka Tina Maze si je na olimpijskem smuku v Sočiju danes razdelila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin in tako Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Bron si je prismučala Švicarka Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde.Po nesrečnem četrtem mestu v superkombinaciji, je danes naša najboljša smučarka imela več sreče in predvsem znanja saj je znala skozi celotno progo stopnjevati tempo in ritem vožnje in tako osvojila zgodovinsko zlato kolajno za Slovenijo.

Na smuku sta nastopili še dve slovenski predstavnici, Ilka Štuhec je bila deseta z 1,08 sekunde zaostanka, Maruša Ferk pa 18., zaostala je 1,67 sekunde.

Portret Tine Maze
Soči, 12. februarja (STA) – Portret alpske smučarke Tine Maze.

* TINA MAZE

- rojena: 2. maja 1983
- kraj bivanja: Črna na Koroškem
- višina: 171 cm
- teža: 68 kg
- poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena v policiji
- hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja
- klub: SK Črna TAB
- trener: Mauro Pini
- vodja ekipe: Andrea Massi

- največji uspehi:

- OI:
1. mesto, Soči 2014, smuk
2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom
2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom
4. mesto, Soči 2014, superkombinacija
5. mesto, Vancouver 2010, superkombinacija
12. mesto, Salt Lake City 2002, veleslalom
12. mesto, Torino 2006, veleslalom

- SP:
1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom
5. mesto, Schladming, slalom
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, smuk
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, slalom
5. mesto, Val d’Isere 2009, superveleslalom
5. mesto, St. Moritz 2003, veleslalom
6. mesto, Bormio 2005, superveleslalom
7. mesto, Schladming, smuk
10. mesto, Bormio 2005, kombinacija
10. mesto, Aare 2007, ekipna tekma
11. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
14. mesto, Val d’Isere, smuk
14. mesto, Aare 2007, superveleslalom
16. mesto, St. Anton 2001, slalom

- svetovni pokal:
- 2013/14:
1. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, Val d’Isere, smuk
3. mesto, St. Moritz, veleslalom
3. mesto, Levi, slalom
5. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
6. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, superkombinacija
6. mesto, Lake Louise, smuk 1
6. mesto, Lake Louise, smuk 2
6. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk

- 2012/13, veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku
1. mesto, Lenzerheide, veleslalom
1. mesto, Ofterschang, slalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen, smuk
1. mesto, Meribel, superkombinacija
1. mesto, Maribor, slalom
1. mesto, St. Anton, superveleslalom
1. mesto, Courchevel, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, superkombinacija
1. mesto, Aspen, veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, Ofterschwang, veleslalom
2. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
2. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, München, paralelna tekma
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
2. mesto, Semmering, veleslalom
3. mesto, Lenzerheide, slalom
3. mesto, Aspen, slalom
3. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
3. mesto, Aare, slalom
3. mesto, Aare, veleslalom,
3. mesto, Semmering, slalom
4. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
4. mesto, Meribel, smuk
4. mesto, St. Anton, smuk
4. mesto, Levi, slalom
4. mesto, Lake Louise, superveleslalom
5. mesto, Flachau, slalom
5. mesto, Moskva, paralelna tekma
10. mesto, Lake Louise, smuk

- 2011/2012
skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk,
2. mesto, superveleslalom, Bad Kleinkirchheim
2. mesto, slalom, Lienz
2. mesto, slalom, Zagreb
2. mesto, veleslalom, Soldeu
2. mesto, superkombinacija, St. Moritz
2. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, slalom, Flachau
3. mesto, superveleslalom, Cortina d’Ampezzo
3. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, smuk, Schladming
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, superveleslalom, Bansko
4. mesto, slalom, Kranjska Gora
5. mesto, veleslalom, Kranjska Gora
5. mesto, slalom, Courchevel
5. mesto, paralelni slalom, Moskva
5. mesto, superkombinacija, St. Moritz
6. mesto, veleslalom; Are
7. mesto, veleslalom, Aspen
7. mesto, superveleslalom, Schladming
8. mesto, slalom, Are

- 2010/2011:
skupno 3. mesto, 2. superkombinacija, 6. mesto veleslalom, 7. slalom, 8. smuk,
1. mesto, slalom, Lenzerheide
1. mesto, superkombinacija, Trbiž
2. mesto, paralelni slalom, München
2. mesto, smuk, Aare
2. mesto, superkombinacija, Aare
3. mesto, slalom, Špindleruv Mlin
3. mesto, slalom, Courchevel
3. mesto, veleslalom, St. Moritz
6. mesto, veleslalom, Semmering
6. mesto, veleslalom, Sölden
7. mesto, smuk, Lake Louise
8. mesto, superkombinacija, Val d Isere
9. mesto, slalom, Levi,
10. mesto, slalom, Aspen

- 2008/2009:
skupno 6. mesto, 3. veleslalom, 6. smuk, 7. superveleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Bansko, smuk
3. mesto, Bansko, superveleslalom
3. mesto, Trbiž, superveleslalom
4. mesto, Ofterschwang, veleslalom
6. mesto, Bansko, smuk
8. mesto, Lake Louise, superveleslalom
9. mesto, La Molina, veleslalom
9. mesto, Lake Louise, smuk
10. mesto, St. Moritz, superveleslalom
10. mesto, Aspen, veleslalom
10. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, smuk

- 2007/2008:
skupno 28. mesto
1. mesto, St. Moritz, smuk
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2006/2007:
- skupno 30. mesto
5. mesto, San Sicario, superveleslalom
5. mesto, Trbiž, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, veleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2005/2006:
skupno 14. mesto, 7. slalom, 7. veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
3. mesto, Lienz, veleslalom
6. mesto, Bad Kleinkircheim, superveleslalom
8. mesto, Aspen, veleslalom
9. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom

- 2004/2005:
skupno 10. mesto, 4. veleslalom, 7. superkombinacija
1. mesto, St. Caterina, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
3. mesto, Altenmarkt, superveleslalom
3. mesto, San Sicario, superveleslalom
6. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2003/04:
2. mesto, Zeiesel, 2003/04, veleslalom
4. mesto, Sölden, 2003/04, veleslalom
9. mesto, Lienz, 2003/04, veleslalom

- 2002/03:
1. mesto, Sölden, 2002/03, veleslalom

- 2001/02:
2. mesto, Maribor, 2001/02, veleslalom
7. mesto, Val d’Isere, 2001/02, veleslalom
8. mesto, Cortina d’Ampezzo, 2001/02, veleslalom
10. mesto, Maribor, 2000/01, veleslalom
Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

vir STA
foto: Wikipedia

dsc05114

Predsednik republike Borut Pahor bo danes podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Z njim bo določil datum volitev, ki bodo skoraj zagotovo 25. maja, pa tudi dan, ko bodo začela teči volilna opravila. Ob podpisu odloka bo predsednik Pahor podal tudi izjavo za medije.

Glede na to, da so organi EU določili, da morajo države članice volitve v Evropski parlament izvesti med 22. in 25. majem letos, je glede na dosedanjo prakso 25. maj edini dan, ko lahko v Sloveniji izpeljemo omenjene volitve. Teoretično bi sicer predsednik lahko odločil, da bodo volitve potekale v soboto, 24. maja, ki je dela prost dan, a to ni prav verjetno.

Odlok o razpisu volitev bo moral biti objavljen še v uradnem listu. Priprave na volitve pa so se že začele. Tako v strankah že potekajo postopki za oblikovanje kandidatnih list.

V Sloveniji bodo tokrat volitve v Evropski parlament potekale tretjič. Volivke in volivci pa bodo izbirali osem poslank oz. poslancev, ki bodo slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu v novem petletnem mandatu.

dsc05114
vir:STA

na-glas

Tokrat v oddaji Na glas o posledicah žledu: – Aleš Cilinger (poveljnik poklicnih gasilcev Maribor), Damijan Šteger (poveljnik gasilske zveze Ruše), Jure Jordan (Elektro Celje), Boris Visočnik (Zavarovalnica Maribor).

1553331_648867688493726_28800980_o

trg-1-600x450

Umestitev nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) v stavbo na Trgu Leona Štuklja je trenutno najboljša možnost za rešitev prostorske stiske galerije in bo imela tudi številne pozitivne učinke na razvoj mesta, so se strinjali udeleženci (Direktorica UGM Breda Kolar Sluga, nekdanji programski direktor EPK Maribor 2012 Mitja Čander, ravnatelj II. Gimnazije Maribor Ivan Lorenčič in arhitekt Uroš Razpet) današnje razprave v organizaciji UGM. Na občini po drugi strani še vedno vztrajajo pri obstoječi lokaciji UGM.

Stavba na pred kratkim prenovljenem Trgu Leona Štuklja v središču Maribora, ki jo je leta 1970 načrtoval arhitekt Vlado Emeršič, je bila zgrajena za potrebe Službe družbenega knjigovodstva (SDK), danes pa je v njej Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

V miselnosti Mariborčanov velja za eno grših stavb v mestu, z umestitvijo UGM vanjo pa bi po besedah arhitekta Uroša Razpeta lahko ta “grdi raček” postal živ, privlačen prostor, saj ima dovolj velike prostore tako za razstavne eksponate kot spremljevalne prireditve. Obenem bi popestril ponudbo in podobo celotnega trga, ki ga trenutno obkrožajo le poslovne stavbe.

Po mnenju ravnatelja II. gimnazije Maribor Ivana Lorenčiča takšni projekti prinesejo mestu prepoznavnost in večjo identifikacijo meščanov z njim, kar ima dolgoročno tudi ekonomske koristi. “Kultura, umetnost ni le nebuloza vznemirljivih posameznikov, ampak je zelo resna tržna niša,” je dodala dramska igralka Nataša Matjašec Rošker.

Po besedah novinarja Petra Raka je umestitev nove UGM v stavbo Ajpesa trenutno edina možnost, da galerija v doglednem času dobi nove prostore. S tem se strinja tudi direktorica UGM Breda Kolar Sluga, ki je prepričana, da bodo lahko tudi ob zaostrenih pogojih v novi finančni perspektivi EU dobili evropska sredstva. A za to potrebujejo podporo mesta in države, je dodala.

UGM čaka na nove prostore že več desetletij in v tem času so bile v igri različne lokacije. Po propadli ideji o umestitvi nove UGM v načrtovano, a nikoli zgrajeno kulturno središče Maks na Studencih se občina zavzema za obnovo obstoječih prostorov galerije na Strossmayerjevi ulici, vodstvo UGM pa pogleduje po stavbi Ajpesa, ki je v državni lasti.

Kot so danes sporočili z občine, je prostorska preverba obstoječe lokacije pokazala, “da je prostorska umestitev programa na lokacijo zgolj iz vidika kapacitete le-te mogoča, vendar vsi nadaljnji postopki niso izvedljivi brez predhodne spremembe ključnih omejitvenih faktorjev”.

Te ugotovitve so ta teden predstavili predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki glede umestitve programa v obstoječi prostor po navedbah z občine niso videli nepremostljivih neskladij z njihovimi strokovnimi smernicami. Poudarili so, da ima območje specifike glede zaščite, da pa so pripravljeni sprejeti kompromise, če bodo nanje pristali tudi drugi udeleženci. “Predstavniki ZVKDS razloga za opustitev umestitve programa UGM z vidika omejitev ZVKDS na obstoječi lokaciji ne vidijo,” so še poudarili na občini.

trg-1-600x450
Vir:STA

obvestilo_zelena

Samostojni visokošolski zavod Alma Mater Europea, ki s sedežem v Mariboru brez sofinanciranja programov s strani države deluje od leta 2007, je doslej dal dve generaciji skoraj sto diplomantov. Kot je povedal prvi mož zavoda Ludvik Toplak, imajo trenutno vpisanih več kot 900 študentov, ponašajo pa se z najvišjo stopnjo zaposljivosti v Sloveniji.

Mariborska zasebna fakulteta že v naslednjem študijskem letu pričakuje tudi prve magistre in doktorje znanosti, sicer pa trenutno svoje programe poleg Maribora izvaja še v Ljubljani, Murski Soboti in na Ptuju.

Študentom trenutno nudijo bolonjski dodiplomski študij fizioterapije, zdravstvene nege, socialne gerontologije ter upravljanja in vodenja poslovnih sistemov, magistrski študij evropskih poslovnih študij ter arhivistike in dokumentologije ter magistrski in doktorski študij socialne gerontologije.

Največje zanimanje vlada za študij fizioterapije, ki je deficitaren, na ljubljanski univerzi pa ga je zaradi visoko postavljenih zahtev zelo težko vpisati, zato so na Almi mater Europei prepričani, da bi ga morala plačati država iz javnih sredstev. Na fakulteti si zato zelo prizadevajo, da bi prišli do koncesije, saj menijo, da država diskriminacije, zlasti na severovzhodu države, ne bo mogla več dolgo podpirati. Njihov študija tega programa stane 3900 evrov, v povprečju pa so cene polovico nižje, kot jih država plačuje za državne programe.

Zavod je sicer v zadnjem letu v celoti prenovil e-učno okolje. Študentom je tako omogočen študij na daljavo, saj se predavanja v celoti snemajo, študenti jih lahko večkrat spremljajo od doma in se aktivno vključujejo v dogajanje v predavalnici. Študij na daljavo bo tudi v prihodnje ena od pomembnih razvojnih točk, s katero želijo po Toplakovih besedah nadgraditi delovanje.

Z letošnjim letom je pod okrilje Alme mater Europee stopil še Inštitut humanističnih študij ISH iz Ljubljane, ki je v zadnjih dveh desetletjih izobrazil vrsto humanistov, zdaj pa bodo skupaj nadaljevali poslanstvo na področju humanistike in antropologije. Na ISH je doslej magistriralo in doktoriralo preko 160 študentov, še letos bodo dobili predvidoma deset novih doktorjev znanosti.

Kot je še povedal Toplak, bodo tudi v prihodnje nadaljevali prizadevanja za enakopraven status slovenskih visokošolskih ustanov, kjer bi po njegovem morala šteti samo kakovost, relevantnost in racionalizacija.

“Kakovost se potrdi v odprti konkurenci, relevantnost v zaposljivosti, racionalizacija pa naj upošteva širše socialno okolje in zlasti interes študentov. Prizadevali si bomo, da imajo tudi študenti Pomurja pravico do brezplačnega študija,” je dejal Toplak.

Vir: STA

Foto: Mia Media

Razsežnosti posledic, ki sta jih povzročila sneg in žled v preteklem tednu, se kažejo na vsakem koraku, zato smo se v podjetju Snaga odločili, da priskočimo na pomoč Mariborčankam in Mariborčanom, ki polomljenih vej iz svojih dvorišč in parcel iz različnih razlogov ne morejo sami odpeljati v zbirne centre, kjer jih lahko brezplačno predajo.

Organizirali bomo široko zbiralno akcijo, ki pa je lahko uspešna samo ob aktivni pomoči občank in občanov, ki jih naprošamo, da polomljene veje nastavijo na javno površino, in sicer tako, da ne bodo ovirale prometa in intervencijskih poti, hkrati pa mora biti zbirno mesto dostopno za naša vozila. Ker si želimo, da bi bila akcija čim bolj učinkovita, naprošamo tudi, da se prebivalci posameznih ulic ali predelov med seboj povežejo in polomljene veje odlagajo na skupno mesto, ki ga bodo naši delavci ob predvidenem dnevu od šeste ure naprej počistili. Brezplačno bomo odvažali samo polomljeno vejevje, torej zeleni obrez, akcija za druge odpadke ne velja in zato prosimo, da se drugi odpadki na prevzemna mesta ne nastavljajo.

Nastavljeno vejevje bomo odvažali po naslednjem urniku:
15.2., 17.2. in 18.2.2014 se bodo odvozi vršili na levem bregu Drave, levo od mejne črte, ki poteka po začetku Titove ceste, Partizanske in Šentiljske ceste (torej center mesta, Koroška vrata, Za Kalvarijo, Kamnica, Brestrnica);
19.2., 20.2. in 21.2.2014 se bodo odvozi vršili na desnem bregu Drave, desno od mejne črte, ki poteka po Titovi in Tržaški cesti (torej Studenci, Tabor, Nova vas, Radvanje, Razvanje, Pekre, Limbuš);
22.2. in 24.2.2014 se bodo odvozi vršili na desnem bregu Drave, levo od mejne črte, ki poteka po Titovi in Tržaški cesti (torej Tezno, Pobrežje, Brezje, Zrkovci);
25. in 26.2.2014 se bodo odvozi vršili na levem bregu Drave, desno od mejne črte Titova in Partizanska cesta (torej Melje, Malečnik, Košaki).

Občane naprošamo, da na navedene datume odvoza vejevje nastavijo do šeste ure zjutraj.

Še zmeraj pa velja, da je predaja zelenega obreza v naše zbirne centre v občinah, kjer Snaga opravlja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki, brezplačna za fizične osebe. Želimo si, da bi bila sanacija nastale škode čim hitrejša in za občane čim manj finančno obremenjujoča. Verjamemo, da bomo s ponujeno pomočjo dodali svoj delček v mozaik vzajemne solidarnosti.

obvestilo_zelena

Služba za razvojne projekte in investicije je v skladu z odločitvijo vodstva MOM, da se preveri možnosti umestitve programov UGM v prostorih na obstoječi lokaciji, pristopila k prostorski preverbi te možnosti. V letu 2013 je o tem bilo obveščeno tudi vodstvo UGM.  Na osnovi podlag, ki so jih pripravili predstavniki UMG, prav tako pa izdelanega konservatorskega načrta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je izdelovalec preveritve začel s preverjanjem prostorskih možnosti na obstoječi lokaciji.

Rezultati preveritve so bili predstavljeni županu Mestne občine Maribor dr. Andreju Fištravcu. Iz prostorske preverbe izhaja, da je prostorska umestitev programa na lokacijo zgolj iz vidika kapacitete le-te mogoča, vendar vsi nadaljnji postopki niso izvedljivi brez predhodne spremembe ključnih omejitvenih faktorjev.

Prav o omenjenih ključnih omejitvenih faktorjih so ta teden za projekt pristojni občinski uradniki izvedli sestanek s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so jim projektanti predstavili izsledke prostorske preverbe in predlagani gradbeni poseg.

Na sestanku predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede predstavljene umestitve programa v obstoječi prostor niso videli nepremostljivih neskladij z njihovimi strokovnimi smernicami. Poudarijo, da ima območje pač svoje specifike glede zaščite, da pa so pripravljeni sprejeti kompromise – enako pa pričakujejo tudi od pripravljavcev gradiv oz. uporabnika.
Predstavniki zavoda in občine so na sestanku sklenili, da se strinjajo, kako generalno spornih rešitev v zasnovi ni, pri nadaljnjih fazah pa je potrebno konstruktivno usklajevanje izhodišč za možnost sprovedbe nadaljnjih postopkov.

In še:
Predstavniki ZVKDS razloga za opustitev umestitve programa UGM, iz vidika omejitev ZVKDS na obstoječi lokaciji, ne vidijo. Kljub nemalokrat slišanim javnim očitkom o zastoju iskanja rešitve situacije na Mestni občini Maribor nikoli nismo prenehali s posebno pozornostjo izvajati projektnih korakov. Slednje smo tudi vztrajno pojasnjevali in svojo topodročno medijsko neaktivnost realno argumentirali s čakanjem na rezultate naročene prostorske preverbe. Poudarjamo namreč, da potratnost, posledično pa izgubljeni občinski milijoni glede projekta MAKS in nove UGM, niso modus operandi novega vodstva.

Z vsemi ugotovitvami in projektantskimi rešitvami bomo, v kolikor bo terminsko izvedljivo, še ta teden seznanili vodstvo UGM. Obenem pa bomo nadaljevali prakso izvajanja projektnih predstavitev javnosti, kot smo to denimo storili poleti v primeru projekta Mariborske knjižnice.

gasilci1

Na telefonski številki 112 je ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih enot, pa tudi policije. Današnji dan so zaradi datuma, ki je identičen tej interventni številki, izbrali za mednarodni dan evropske številke za klic v sili, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili kot druga država v Evropi uvedla leta 1997. V začetku novega tisočletja je Evropska unija z direktivo podrobneje določila delovanje in storitve enotne številke za klic v sili. Prav tako je predpisala, da morajo države zagotoviti prikaz, kje je oseba, ki kliče na številko 112. V nujnih primerih je to zelo pomembno, saj oseba, ki potrebuje pomoč, ne zna vedno povedati, kje se nahaja.

Obenem je Evropska unija priporočila, naj države zagotovijo lažjo uporabo te storitve ljudem s posebnimi potrebami. V Sloveniji je tako mogoč tekstovni klic na 112, in sicer s pošiljanjem SMS-sporočil, kar je predvsem uporabno za gluhe in naglušne.

Na 112 je mogoče klicati v vseh 28 državah članicah EU in v večini drugih evropskih držav, tudi v Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Na Švedskem, Danskem in Nizozemskem je 112 edina številka za nujne primere, v večini držav članic Evropske unije, tudi v Sloveniji, pa 112 deluje skupaj z nacionalnimi številkami za klic v sili. V Sloveniji je tako številka za nujni klic tudi 113, so še zapisali na upravi za zaščito in reševanje.

V času zadnje vremenske ujme, od 31. januarja do vključno 9. februarja, so na območju celotne države prejeli 41.883 klicev v sili na številko 112, največ v regijske centre za obveščanje v Ljubljani, Postojni, Mariboru, Kranju in Celju. V najbolj obremenjenem dnevu, 2. februarju, je pomoč preko številke 112 iskalo kar 9459 kličočih, kar je šestkrat več kot običajno. Centri za obveščanje so namreč v letu 2013 povprečno na dan prejeli po 1529 klicev.

gasilci1

Univerza_Maribor

Mariborska univerza je za študijsko leto 2014/2015 razpisala za devet odstotkov manj vpisnih mest. Kot je na današnji novinarki konferenci povedala prorektorica za študijske zadeve Mihaela Koletnik, je temu tako, ker so pri razpisu za vpis fakultetam svetovali, naj upoštevajo interes kandidatov za študij in zaposlitvene možnosti.

V prihajajočem študijskem letu so razpisali 5496 vpisnih mest, kar je 540 manj kot lani. Najbolj, kar za 23 odstotkov, so število študijskih mest znižali na izrednem, za tri odstotke pa na rednem študiju. Na petih fakultetah Univerze v Mariboru so znižali število vpisnih mest na izrednem, na osmih pa na rednem študiju.

Med pomembnejšimi novostmi študijskega leta 2014/2015 je Koletnikova opozorila na spremembo imena univerzitetnega študijskega programa kmetijstva v agrikulturo in okolje na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ob tem je medicinska fakulteta nedavno spremenila sedež fakultete, ki je bil doslej na rektoratu univerze, poslej pa je v njihovih novih prostorih na Taborski ulici.

Med študijskimi programi je edina večja novost na pedagoški fakulteti, kjer so visokošolskemu študijskemu programu športno treniranje dodali nove športne panoge, in sicer kolesarstvo, nordijsko smučanje in nordijska hoja.

Vodja vpisa na mariborski univerzi Dejan Senekovič je dodal, da so se vpisna opravila začela z 31. januarjem, ko so objavili razpis za vpis, 5. februarja pa se je začel tudi prvi prijavni rok. Že četrto leto zapored razpisa niso pošiljali po pošti, pač pa zgolj v elektronski obliki, objavljen pa je tudi na spletnih straneh ministrstva in visokošolskih prijavno-informacijskih služb.

V petek in soboto bodo potekali informativni dnevi na vseh njihovih fakultetah, prvi dan ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri dopoldne. Tako kot vsako leto bodo dijake tudi letos seznanili z vpisnimi pogoji, študijem, prostori fakultet in njihovih laboratorijev. Med obema petkovima terminoma je mariborska univerza pripravila dogodek Ustvari si prihodnost, na katerem bodo govorili o tem, kaj je dobro vedeti pred izbiro študija.

Sicer pa bo Univerza v Mariboru letos v sodelovanju z mestnim prevoznikom Marpromom uvedla brezplačne prevoze dijakov od železniške postaje do fakultet, na avtobusih pa bo študent informator bodoče študente informiral o tem, kje je kakšna fakulteta ter o pomembnih podatkih v zvezi z univerzo. Odprti dan bodo v petek za dijake pripravili tudi študentski domovi.

Rektor univerze Danijel Rebolj je v zvezi z zanimanjem za njihove programe dejal, da si sami želijo predvsem motivirane študente, številke pa pri tem za njih niso tako bistvene. Univerza v Mariboru ima sicer trenutno 18.415 študentov na vseh treh stopnjah študija, med njimi je okoli 200 tujcev. Trend upadanja števila študentov se kaže že nekaj let zapored, a se krivulja počasi znižuje.

“Zna se zgoditi, da bo vpis in število razpisnih mest še upadlo. Pa ne zato, ker bi bilo manj interesentov, pač pa tokrat zato, ker želimo dejansko zagotoviti, da bodo tisti študentje, ki se bodo vpisali, tudi uspešni,” je dejal Rebolj in dodal, da tako tudi na univerzi sprejemajo svoj del odgovornosti za prihodnost.

Vir: STA

Univerza_Maribor

pešec

Med 3. in 14. februarjem 2014 se v Sloveniji nadaljuje jeseni začeta akcija namenjena večji varnosti pešcev v prometu ”bodi previden”. Časovno je tako zajeto obdobje daljših noči in slabše vidljivosti, saj je varnost pešcev najbolj ogrožena prav v jesenskem in zimskem času, ko je dan najkrajši oziroma je zaradi neugodnih vremenskih razmer (megla, dež, sneg) slabša vidljivost. Vzgojno preventivno akcijo koordinira javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Aktivnostim v okviru akcije se bo pridružil tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor. Akcija namenjena pešcem bo potekala v sredo, 12. februarja 2014, med 18. in 19. uro na naslednjih lokacijah: Studenška ulica, križišče Proletarskih brigad – Ljubljanska ul., prehod za pešce pri Mercator centru na Ljubljanski ul. in v okolici Europarka na Pobreški cesti, do Titove ceste. V primeru slabega vremena se izvedba akcije prestavi na četrtek, 13. februarja 2014.
pešec
V vzgojno preventivni akciji bodo sodelovali člani komisije za akcije pri SPV, prostovoljci ZŠAM Certus Maribor, redarji, policisti in dijaki Srednje prometne šole Maribor. Zbirno mesto izvajalcev akcije ”bodi previden” bo pri novem Mercator centru ob 17. uri. Koordinator akcije je predsednik komisije za akcije pri SPV Vinko VIRTNIK. Odsevne trakove in preventivno gradivo bo zagotovil SPV v CP MO Maribor.

DSC_4963

Novo vodstvo Mestne občine Maribor razplet dogodkov oziroma kazenske ovadbe s strani Nacionalnega preiskovalnega urada ne presenečajo, saj je po mnenju vodstva omenjeno razmerje poleg nezakonitosti, ki kaže na ničnost sklenjene pogodbe, obsegala tudi vrsto dejanj in domnevno klientelističnih in koruptivnih povezav nekdanjega župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja.

Pri tem je potrebno počakati na uradno informacijo, zoper katere izmed posameznikov so do sedaj vložene ovadbe. Žal se v praksi kar največkrat pripeti, da organi pregona lahko pridobijo le dokaze zoper izvrševalce navodil nadrejenih, ne pa tudi zoper tiste, ki so s svojimi odločitvami spravili zaposlene v izvrševanje nezakonitih dejanj.

Vodstvo MOM zato upa, da so bili zbrani vsi dokazi, ki bodo v celoti razčistili vprašanje odgovornosti v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom pri projektu prenove in avtomatizacije semaforskega sistema.

MOM ne razpolaga z uradno informacijo, kateri izmed uslužbencev v MOM so ovadeni. Sklepajo, da bodo takšno informacijo dobili, ko oziroma, če bo vložena obtožnica zoper osumljene. Kot kaže se namreč policija v tej fazi namreč ni odločila za javno objavo imen osumljencev.

In še:

Kljub obrazložitvi MOM, da bi bilo potrebno, da država odstopi od tožbe za ničnost pogodbe z Iskrasistemi, saj je sodišče ugotovilo, da zanjo ne obstaja na strani države aktivna legitimacija, je državno pravobranilstvo zoper odločitev sodišča vložilo pritožbo. MOM je naredila tudi sestanek s Komisijo za preprečevanje korupcije, na katerem je komisijo (neuspešno) poskušala prepričati, da je vložitev tožbe za ničnost, ki ji sodišče priznava legitimacijo, bolj smiselno s strani MOM, še posebej z vidika, ker je večino dokazov za tožbo zbrala in posredovala prav Mestna občina Maribor v času županovanja dr. Andreja Fištravca.

Glede na dejstvo, da poteka pritožbeni postopek in MOM države ni uspela prepričati, da je primernejša stranka za vložitev tožbe, bo potrebno počakati, da drugostopno sodišče odloči o pritožbah državnega pravobranilstva.
MOM pričakuje, da bo pritožba državnega pravobranilstva zavrnjena. Po pravnomočnosti take odločitev pa bo MOM sama vložila že pripravljeno tožbo o ničnosti pogodbe.

Dokler postopek ničnostne tožbe ne bo pravnomočno končan, radarji izklopljeni stojijo.

DSC_4963

Občinski informator

Tokrat v Občinskem informatorju:

- prižig olimpijskega ognja v Mariboru
- Prešernov dan v Vuzenici, Selnici ob Dravi, Bistrici ob Dravi in na Smolniku
- župani 9. občin: “Vlada se do vzhodnega dela Slovenije obnaša arogantno!”
- na obisku pri požrtvovalnih gasilcih
- razstava Nejca Ketiša na prostem
šport: Finale pokala Špar


Občinski informator

Občinski informator

Tokrat v Občinskem informatorju:
– prebivalcem ruške Vinske poti se je zrušil svet;
– v Kamniški grabi od Poljakov dobili agregate;
– slovensko olimpijsko mesto Maribor;
– “Japonska kot jo vidim jaz”;
– “Tito: Neispričane priče”;
– slovesnosti ob Prešernovem dnevu v Narodnem domu in selniški OŠ.


Občinski informator

obvestilo_zelena

Naprošam vas, če objavite poziv za javnost, ki se nanaša na iskanje pogrešanega moškega, kateri je visok 170 cm, suhe postave, krajših rjavih las, brez brk in brade, neobrit. Oblečen je v pižamo, zgoraj nosi temno moder pulover, obut je v bolnišnične natikače.

Oseba je pacient UKC – Oddelek za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju in je danes zjutraj okoli 8.00 ure, zapustil navedeno bolnišnico in odšel neznano kam. Zaradi zdravstvenih težav oseba uporablja tudi kisikovo bombo, katero pa ob odhodu ni imel s seboj. Nazadnje je bil opažen v kraju Polani.

Vse občane naprošamo, da če opazijo osebo podanega opisa, naj nas o tem takoj obvestijo na tel. št. 113.

Za sodelovanje se vam zahvaljujem, s spoštovanjem,

Nikolaj Zrim
vodja izmene OKC
Policijski inšpektor II

unnamed

Na območju Elektra Maribor, ki z elektriko oskrbuje več kot 214.000 odjemalcev na severovzhodu Slovenije, je ponoči zaradi vetra prihajalo do ponovnih izpadov, predvsem na območju Ruš. Večina je že popravljena, razen na območju Selnice ob Dravi. Skupaj je trenutno brez napajanja 800 odjemalcev na srednje napetostnem omrežju.

Kot danes sporočajo iz podjetja, se veter umirja, novih izpadov zaenkrat ni več. Medtem ko so v petek zvečer v celoti vzpostavili oskrbo na srednjenapetostnem omrežju, ekipe Elektra Maribor danes na terenu odpravljajo poškodbe tako na srednje kot na nizko napetostnem omrežju.

Med drugim je minulo noč prišlo do izpada električne energije na območju občine Gornja Radgona, zaradi česar je brez elektrike ostalo okoli 900 odjemalcev. V Podvelki pa je bilo brez napajanja okoli 1000 odjemalcev.

Kot so za STA pojasnili na mariborski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje, se razmere na območju vzhodne štajerske regije počasi umirjajo. Gasilci so v soboto posredovali na območju občin Maribor, Hoče – Slivnica, Poljčane, Rače – Fram, Ruše, Slovenska Bistrica in Oplotnica, kjer so odstranjevali podrta drevesa, ki ogrožajo stavbe, drevesa s cest in sprehajalnih poti. Iz potoka Oplotnica so odstranili kar 50 dreves.

Tudi danes potekajo aktivnosti odstranjevanja podrtega drevja in vej, med drugim v Mariboru na Pobreški cesti ter ob Ribniku v Radvanju. Težav z naraslimi vodotoki zaenkrat nimajo. Je bila pa v soboto popoldne zaradi poplavljanja reke Dravinje zaprta cesta Koritno-Lešje v občini Majšperk.

Na Policijski upravi Maribor v zadnjih 24 urah niso obravnavali večjih dogodkov, z izjemo vloma v stanovanjsko hišo v okolici Ptuja.
unnamed
vir: STA

prižig-lučk-v-mb-9

Mariborski Vetrinjski dvor, ki je po zaključku Evropske prestolnice kulture (EPK) večinoma sameval, bo kmalu spet poln umetnosti in kulture. Upravitelj Narodni dom Maribor je prostore oddal v brezplačni najem štirim društvom oziroma zavodom. Med drugim naj bi v njem odslej delovali center grafičnih umetnosti in rezidence tujih umetnikov.

Ena najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru z začetki izgradnje v 13. stoletju, znana tudi kot Naskov dvorec, je bila leta 2009 obnovljena kot ena večjih investicij na področju kulture. V njej je imel vse do lanskega poletja sedež zavod Maribor 2012 in v času EPK leta 2012 se je v njem zvrstil velik del dogodkov.

Po koncu leta 2012 so v njem ostale polne le še pisarne, po likvidaciji zavoda Maribor 2012 pa so se tudi te izpraznile. Občasno so v njem izvedli kakšno prireditev, toda dvor ni imela stalnega programa oziroma izdelane vizije za izrabo prostora.

Konec lanskega leta ga je v upravljanje prevzel Narodni dom Maribor in objavil razpis, na katerega se je prijavilo 11 društev in zavodov. Komisija je izbrala štiri, in sicer Društvo Hiša! s programom Center grafičnih umetnosti Maribor, glasbeno društvo Glas Podzemlja s programom Glas Podzemlja, Zavod Pekarna Magdalenske mreže s programom Soba za goste Maribor in Zavod Mars Maribor s programom Art šola Mars.

Center grafičnih umetnosti Maribor bo po besedah vodje društva Hiša! Katje Beck Kos prvi tovrstni center v Sloveniji. Deloval naj bi kot odprti prostor s tiskarskimi napravami, kjer bodo mladi ustvarjalci lahko izdelovali grafike.

V društvu Glas Podzemlja obljubljajo vzpostavitev “glasbenega zatočišča”, kjer naj bi vsakodnevno izvajali različno glasbo, povezano tudi z likovno umetnostjo in socialnimi programi. Soba za goste Maribor je že vpeljani program umetniških rezidenc, v okviru katerega tujim umetnikom nudijo enomesečno bivanje in ustvarjanje v Mariboru. Art šola Mars pa naj bi postala središče ustvarjalnosti najmlajših.

“Dobrih idej je več, kot je trenutno na voljo prostorov,” je za STA povedal producent Vetrinjskega dvora Marko Brumen. Uporabniki bodo prostore dobili v brezplačno uporabo za dobo do treh let. Tam morajo izvajati programe, ki so ves čas dostopni javnosti. Tako želijo po besedah Brumna doseči, da se bo v Vetrinjskem dvoru “stalno kaj dogajalo”.

Še vedno pa ostajajo prazni razstavišče, večnamenska dvorana in del pisarniških prostorov, ki bodo na razpolago za občasno oziroma projektno uporabo. Razpis zanje naj bi bil objavljen še ta mesec.

Brumen meni, da se je Vetrinjski dvor izkazal za odlično prizorišče različnih dogodkov, ima pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Izpostavil je predvsem problem s streho, na kateri ni dovolj snegolovov, zato bi lahko bile pozimi težave z varnostjo. Nekaj težav imajo tudi z opremo in akustiko.

Obratovalne stroške objekta bo kril Narodni dom Maribor oziroma občina, ki je v ta namen letos predvidela 50.000 evrov.

Vir: STA
Foto: Lokalec.si
prižig-lučk-v-mb-9

Slika je simbolična

Policija je bila 7. 2. 2014, ob 23.34 obveščena, da na Osojnikovi ulici na Ptuju gori objekt centralnih delavnic Slovenskih železnic. Na kraj so bili napoteni gasilci in policisti.

Gasilci so požar pogasili okoli 3 ure, na požarišču pa so organizirali gasilsko stražo. Po dosedanjih ugotovitvah je zgorel lesen strop objekta, pokrit s pločevino, v izmeri okoli 110 x 16 m, v njem pa električni stroji in vsa električna napeljava. Po prvih ocenah znaša materialna škoda okoli 5 milijonov evrov. V požaru ni bil nihče telesno poškodovan.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor bodo danes opravili ogled kraja požara. O vzrokih za požar do zaključka njihove preiskave ne bo moč govoriti. Ko bo preiskava zaključena, vas bom o tem pisno obvestil. Predvidoma to ne bo pred ponedeljkom.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

prikazna

V finalu košarkarskega pokala Spar se bosta danes v Mariboru pomerila Uniona Olimpija in Krka. Ljubljančani bodo naskakovali jubilejno dvajseto lovoriko, Krka pa zgodovinsko prvo.

V polfinalu je Union Olimpija premagala Helios z 59:57, Krka pa je bila prepričljivo boljša od Hopsov s 97:79.

Za zeleno-bele iz Ljubljane bo to sedmi zaporedni nastop v finalu, Dolenjci pa bodo v finalu zaigrali četrtič, vse dosedanje pa so izgubili prav proti Unionu Olimpiji.

vir:STA
Finale v dvorani Tabor bo danes ob 18.45.
prikazna

DSC_4894

Župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, je danes sprejel žensko ekipo Železničarskega teniškega kluba Maribor, ki je v letu 2013 ponovno osvojila naslov državnih prvakinj.

Želežničarski teniški klub se lahko pohvali z izjemnimi rezultati, ki jih nizajo že leta zapored. Tako so bili letos že enajstič zapored s strani Teniške zveze Slovenije proglašeni za najboljši teniški klub v Sloveniji.

Ne samo, da so se v minulem letu odlično odrezale dekleta, ki so osvojile naslov “Državne prvakinje”. So pa bili odlični tudi v moškem delu kluba. Dobili so državnega mladinskega prvaka. Naziv pa je osvojil Domen Gostičar in sicer na tekmi v Rogaški Slatini.

DSC_4894

Vanessa Čokl, novinarka Večera;  William Klinger in Denis Kuljiš, avtorja knjige

Minuli četrtek so o knjigi “Tito: Neispričane priče” spregovorili v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Nazorno podobo vsebine sta podala avtorja knjige, William Klinger in Denis Kuljiš.

Po odmevnih intervjujih, objavljenih v Večeru, so se odločili še za pogovor o knjigi “Tito: nespričane priče.” Gre namreč za precej nekonvencionalen pogled na zgodovino, je med drugim povdarila novinarka Večera, Vanessa Čokl.

Delo sta napisala znana avtorja, zgodovinar in publicist William Klinger ter Denis Kuljiš. Gre za knjigo, ki prekine začarani krog primitivnih negacij. Knjiga vsebuje nova in prej neznana pričevanja ljudi, ki je iz neposredne bližine sledil vzpon na oblast Josipa Broza Tita. Knjiga, ki ima več kot petsto strani, vključuje desetine neznanih pričevanj najvidnejših jugoslovanskih, britanskih in sovjetskih generalov in voditeljev.

SLIKA (2)

Knjiga je za sedaj na voljo le v hrvaščini, pa po mnenju bralcev predstavlja najmanj znan in najbolj skrivnosten del Titove zgodovine, predvsem v desetletnem obdobju po letu 1934, ko je Tito, kot je povedal Kuljiš, “s poslanstvom ustvarjanja revolucije vstopil v Kominterno, prvo resno svetovno organizacijo po Vatikanu”. Klinger je ob tem opozoril, da je bil prav ruski, natančneje Stalinov pogled na Tita, največja neznanka v Titovem mozaiku, katerega kamenčki so se počasi začeli zlagati šele leta 1943, ko se je Tito prvič javno pojavil v Jajcu.

SLIKA (3)

Avtorja, sta idejo za tovrstno pisanje dobila zgolj slučajno, ko sta se spoznala. Njuno delo je bralce navdušilo. Klinger, kot eden izmed avtorjev, je ocenil, da je Tito nostalgija, nostalgija za imperijem, v katerem so ljudje imeli drugačne možnosti kariere, v podjetjih ali državnih službah, ter drugačne možnosti kulturnih razmejitev.

SLIKA (5)

DSC_4638

Ob nedavnih vremenskih nevšečnostih se pri SMS-Zelenih zavedamo, da lahko vsak izmed nas pomaga k zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje in hkrati pomaga tistim, ki pomagajo.

Kaj lahko za okolje storimo sami in kako lahko pomagamo gasilcem, ki sanirajo posledice?

Za podnebne spremembe smo odgovorni vsi, saj med nami ni takšnega, ki okolja ne bi obremenjeval. Vsak izmed nas pa lahko stori nekaj, da k temu pripomore.

Na spletu je na desetine koristnih nasvetov, kako lahko vplivamo, a za začetek predlagamo le en ukrep: Znižajte temperaturo ogrevanja za 1°C. S samo tem ukrepom povprečno gospodinjstvo prepreči nastanek 300 kg CO2! In kakšna je nagrada za to? S tem ukrepom (zmanjšanje temperature npr. z 22°C na 21°C) prihranite pri ogrevanju približno 6%.

Seveda je ukrepov veliko več, a tisti, ki mislijo, da en sam ne more pomagati, se zelo motijo, saj so prav gospodinjstva tista, ki v seštevku bistveno vplivajo na podnebne spremembe.

A podnebne spremembe so tukaj, z njimi pa tudi neprijetne posledice, s katerimi smo se pred nedavnim soočili tudi v Sloveniji. Z njimi se je soočal vsak izmed nas, a kot vedno, so levji delež pri odpravi posledic doprinesli gasilci.

S tem tudi pozivam vse državljanke in državljane Republike Slovenije, da se gasilcem zahvalimo tudi na način, da jim namenimo od 0,1 do 0,5% od svoje dohodnine. To nas ne stane nič, saj se drugače ta denar nameni v proračun Republike Slovenije.

Navodila in seznam upravičencev najdete na spletni strani www.dobrodelen.si , kjer je tudi obrazec, ki ga lahko natisnete in odnesete/pošljete na davčni urad ali pa to storite preko aplikacije eDavki preko spleta.

unnamed (2)

Mariborska in koroška razvojna agencija ter šest podravskih in tri koroške občine so danes javnost opozorili o neizvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribor s širšo okolico v obdobju 2013 – 2018, vrednega okoli 12 milijonov evrov. Vlada je namreč že oktobra lani sprejela sklep, s katerim se je zavezala k izvajanju pomoči podravski in koroški regiji v višini 32.000.000 evrov, saj je tu največja brezposelnost, hkrati pa podjetja nujno potrebujejo tovrstne razpise. A se do danes ni zgodilo nič.

Od vladnih obljub ni bilo uresničeno ničesar, so v Mariboru na tiskovni konferenci hiteli opozarjati župani občin Maribor, Podvelka, Hoče –Slivnica in Ruše. Omenjena vladna pomoč je sicer uradno namenjena občinam 9 občinam: Maribor, Hoče-Slivnica, Kungota, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka in Radlje ob Dravi.

Mariborski župan dr. Andrej Fištravec je dejal, da vlada očitno ne želi denarja nameniti v to regijo, ampak ga želi porabiti drugje. Ob tem je dodal, da so v igri čisti egoistični interesi Ljubljane in tako ne sme iti dalje. Odnos Ljubljane se do province mora spremeniti. Sklenil je, da če pade Maribor, pade cela Slovenija.

Oster zaradi vladnega ignoriranja je bil tudi župan občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, ki ga moti podcenjevalni odnos, hkrati pa želi, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo končno odreagira na prošnje iz tega dela Slovenije. Ob tem je opozoril tudi, da se zaradi ignorance ne pomaga npr. podjetju Lestro-Ledinek, ki bi nujno potrebovali bančne garancije iz sicer propadle Probanke. Slednjo zdaj upravlja država.

Ruški župan Uroš Štanc je bil kritičen, da očitno državo vodijo drugorazredni uradniki, ministri pa nimajo nobene moči. O aktualnem programu je črnogled in ne verjame več vladnim obljubam, da bi lahko še pravočasno speljali Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico.

Župan občina Podvelka Anton Kovše je žalosten zaradi nereagiranja, od vlade sicer obljubljenega denarja za spodbujanje gospodarstva v tem delu Slovenije. Dodal je, da nam takšni ljudje na vladi ne morajo vladat.

Župani zato apelirajo na vlado in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj vendarle izpolnijo obljubo, da bo lahko Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico, bil speljan pravočasno. Če se to ne bo zgodilo do konca marca, bo projekt propadel, denarja pa gospodarski subjekti iz omenjenih desetih občin Podravja in Koroške ne bodo mogli več črpati.

unnamed (2)

rend.Still0121

Splošna poplavna ogroženost se je zaradi velike količine podrtih dreves ob žledolomu v območjih vodotokov močno povečala, je Agencija RS za okolje (Arso) danes objavila na svoji spletni strani. Delavci na terenu posledice interventno odpravljajo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju možne težave.

Posledice na vodotokih interventno odpravljajo, vendar stanja ni možno sanirati po vsej državi hkrati. Prioritetne lokacije sanacij so na Arsu določili glede na kratkoročno predvideno poplavno ogroženost in možnost dostopa do ogroženih območij vodotokov.

Dela, ki jih izvajajo pooblaščeni izvajalci, trenutno potekajo na vodotoku Gradaščica, ki ga bodo danes obiskali tudi predstavniki Arsa.

Kljub velikim naporom terenskih delavcev pri sanaciji bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju ter povečanih pretokih rek in manjših potokov možne težave zaradi nabiranja in zastajanja plavja, opozarjajo.

Plavje se lahko nabira zlasti ob mostnih opornikih, ob zožitvah rečne struge in drugih objektih v vodotoku. Pri tem lahko pride do razlivanja vode tudi na območjih, kjer to ni običajno.

Odtočne razmere bodo spremenjene do popolne sanacije, ki lahko traja tudi več let, še sporoča Arso.

Po napovedi meteorologov bo danes v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pretežno oblačno, predvsem na gorskih pregradah bodo možne rahle padavine, drugod bo delno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, zvečer bo ob morju zapihal jugo.

Zvečer se bodo padavine od zahoda krepile in ponoči zajele vso državo. Ponoči bo oblačno in deževno, v soboto dopoldne pa bodo padavine ponehale. Čez dan se bodo rahle padavine pojavljale le še v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov.

rend.Still0121

Vir: STA

unnamed

Na območju Elektra Maribor se je stanje po posledicah, ki sta jih zadnje dni pustila zmrzal in žled, bistveno izboljšalo. V četrtek zvečer je bilo brez napajanja prvič manj kot 900 odjemalcev. Kot danes sporočajo iz podjetja, so 99 odstotkom svojih odjemalcev na srednji napetosti že zagotovili oskrbo.

Sodelavci Elektra Maribor, ki pokriva več kot 214.000 odjemalcev severovzhodne Slovenije, medtem nadaljujejo svoje večdnevno delo na nizkonapetostnem omrežju. “Odjemalce prosimo, da jih pri tem podprejo s pozitivnimi besedami. Pred nami je še veliko dela, saj je veliko odjemalcev še vedno že več dni brez električne energije, razmere pa se zaradi napovedanega vetra lahko znova zaostrijo,” so povedali v podjetju.

Vse prebivalce opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Prav tako naj ne skušajo odstranjevati poškodovanih žic, kablov ali drogov.

Vse posameznike, ki naletijo na tovrstno nevarnost, v Elektru Maribor pozivajo, naj se vodov ne dotikajo in naj vse električne napeljave obravnavajo, kot da so pod napetostjo.

Odjemalci, ki so še vedno brez napajanja, pa naj to javijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.

Prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič je v četrtek povedal, da si njihove ekipe prizadevajo za čim prejšnjo odpravo preostalih napak, a prehajajo v vedno bolj zahtevne in višje predele z razgibanim terenom in je zato sanacija vse težja. Kdaj bodo vsi odjemalci prišli do elektrike, še ni mogel natančno napovedati.

unnamed

Vir: STA