V dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo danes podelili viktorje, ki veljajo za osrednje priznanje na področju medijev in popularne kulture. Viktorski večer, ki se bo tokrat prvič v zgodovini podeljevanja zgodil v Mariboru, bo režiral Klemen Dvornik, v voditeljski vlogi pa se po petih letih vrača Tadej Toš.

Vsebinsko se zlati kipci delijo na viktorje popularnosti, ki jih izbere javnost, in strokovne viktorje, ki jih izberejo člani Akademije Viktor. V obeh primerih je šest kategorij, torej bo razglašenih skupno dvanajst zmagovalcev.

Za strokovne viktorje so v kategoriji zabavna in igrana TV-oddaja nominirane Dobro jutro, Dobra ura in Moja Slovenija. Za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje so nominirani Klemen Slakonja, Peter Poles in Mario Galunič, za obetavno medijsko osebnost Anže Zevnik, Ana Žontar Kristanc in Nina Košorok.

Nominiranci za najboljšo informativno TV-oddajo so Odmevi, 24 ur in Dnevnik, za voditelja informativne oddaje pa Slavko Bobovnik, Igor E. Bergant in Rosvita Pesek. Med otroškimi in mladinskimi TV-oddajami se bodo za priznanje potegovali Male sive celice, Ribič Pepe in Firbcologi.

Podeljenih bo tudi šest viktorjev popularnosti, ki jih je tudi letos izbirala širša javnost z različnimi načini glasovanja. V kategoriji TV-osebnost so največ glasov prejeli Klemen Slakonja, Slavko Bobovnik in Vid Valič, v kategoriji TV-oddaja Vid in Pero šov, Odmevi in Moja Slovenija, v kategoriji spletna stran pa 24ur.com, Slorock.si in Planet Siol.net.

Med glasbenimi izvajalci so nominirani Modrijani, Tanja Žagar in Siddharta, med radijskimi postajami Val 202, Radio Center in Radio 1 ter med radijskimi osebnostmi Jože Činč, Denis Avdić in Miro Mutvar.

Poleg viktorjev popularnosti in strokovnih viktorjev bo podeljen tudi viktor za življenjsko delo, ki ga je lani prejel igralec Boris Cavazza.

Tudi letošnji nominiranci se bodo ob prihodu na podelitev sprehodili po rdeči preprogi, po osrednji prireditvi pa se bodo pridružili ostalim gostom na viktorski zabavi v Kazinski dvorani SNG Maribor.

Prireditev poteka v organizaciji revije Stop in pod okriljem Krater Medie, neposredni prenos podelitve pa si bo mogoče ogledati na 1. programu TV Slovenija od 20. ure dalje.

Viktorji so bili lani podeljeni dvajsetič, torej letos vstopajo v tretje desetletje.

Vir: STA

Zavezujoče ponudbe za nakup časnika Večer so po opravljenih skrbnih pregledih do zdaj oddali družba Salomon v imenu skupine Krater, mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave T-2 Sašo Todorović, piše današnji Večer.

Mariborski časnik prodaja družba Delo, ki jo lastniško obvladuje Pivovarne Laško. Prodajalec bo vse tri ponudnike zdaj pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.

Kot še piše Večer, ki se sklicuje na svoje vire, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.

Najmanj naj bi ponudil mariborski podjetnik Jože Kojc oziroma njegovo podjetje Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisočakov, čeprav je Delo pred leti mariborsko hišo kupilo za kar 18 milijonov evrov. Razlog za tako nizko ponudbo naj bi bili rezultati skrbnega pregleda, ki naj bi bili pokazali, da je za popolno sanacijo Večera potrebna še dodatna finančna injekcija, piše časnik.

Kojc za Večer ni ne potrdil ne zanikal, da je Delu v nasprotju s preostalima dvema tekmecema predložil povsem zaprto finančno konstrukcijo prevzema, po kateri bi časnik prevzel izključno z lastnimi sredstvi in brez posojil. Za naskok na časopisno hišo naj bi Kojc že imel oblikovano ekipo, v kateri naj bi bil tudi računal predvsem na nekdanjega predsednika uprave Dravskih elektrarn (DEM) Damjana Koletnika, ki se ga po pisanju časnika omenja kot bodočega direktorja Večera.

Dvojec Hakl – Todorović naj bi manjši del kapitala zagotovil sam, preostanek pa naj bi si sposodila. Ob tem naj bi Večerovo finančno stanje skušala izboljšati z odpuščanji, na cesti naj bi po informacijah Večera ostalo 53 ljudi, in s prodajo nepremičnin.

Kot še piše časnik, naj bi po njihovih informacijah v kratkem ponudbo oddal še četrti ponudnik, a bo o tem, kdo od njih bo na koncu dejansko prevzel Večer, poleg Dela odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo presodila, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.

Tega bo do oblikovanja nove vlade vodil Uroš Grilc, ki bo kot kaže tudi odločil o nadaljnji Večerovi usodi. Kot so za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih sodi med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se bo torej Delo odločilo do konca junija, bo epilog najnovejšega poskusa prodaje Večera znan že v avgustu, še dodaja Večer.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. A je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delo je konec februarja pripravilo javno dražbo, na kateri je skušalo prodati Večer, izklicna cena za celoten delež je bila 3,098 milijona evrov, a je bila ta neuspešna, saj nihče ni vplačal varščine.

Vir: STA

Občinsko komunalno podjetje Snaga Maribor je danes začelo urejati vinograd na mariborski Piramidi, ki je po stečaju družbe Vinag ostal brez oskrbnika. S stečajno upraviteljico Vinaga Brigito Kraljič je Snaga podpisala pogodbo do jeseni, mariborska občina pa medtem čaka na zakup zemljišč od republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

“Snaga je vesela, da je Mestna občina Maribor prevzela pobudo za ureditev oziroma reševanje vinogradov na Piramidi,” je povedala Petra Hercog iz tega podjetja.

Na delo so se danes odpravili štirje uslužbenci Snage in se najprej lotili košnje trave. “V sklop nujnih vzdrževalnih del, ki jih bo zdaj v vinogradih opravljala Snaga, sodi tudi škropljenje, pletje trsov, popravilo dotrajanih žičnih armatur in podobno,” je pojasnila. “Vinograd je v razmeroma slabem stanju.”

V skladu s pogodbo, ki so jo v četrtek podpisali s stečajno upraviteljico Vinaga, ima Snaga vinograd v upravljanju do vključno letošnje trgatve. Tako bo grozdje še obrala, zaenkrat pa ni znano, kje ga bo predelala in kaj bo naredila z vinom. Prav tako niso znane finančne podrobnosti sklenjene pogodbe.

Nekdanji mariborski vinarski ponos Vinag je pristal v stečaju v začetku aprila, a že prej so se vrstile kritike na račun slabega vzdrževanja 4,8 hektarja velikega vinograda na Piramidi, ki predstavlja pomemben del vedute mesta. Skozi njega vodi sprehajalna pot iz Mestnega parka do kapelice in arheološkega najdišča na vrhu griča.

Vinograd leži na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih ima Vinag v večletnem zakupu. “Cilj tega reševanja je oblikovanje mestnega vinograda, ki bi bil v ponos temu mestu in bi bil turistična atrakcija po vzoru nekaterih evropskih mest, na primer Stuttgarta,” je v današnji izjavi za javnost povedal direktor mariborske mestne uprave Marko Žula.

Po njegovih besedah so se dogovorili, da vinograd zaenkrat ostane v zakupu Vinaga, obdeluje pa ga Snaga. V naslednji fazi naj bi sklad razpisal nov postopek za zakup teh zemljišč, na katerega se bo prijavila občina oziroma posebej v ta namen ustanovljena zadruga. “To še razčiščujemo. V izdelavi je elaborat, ki bo pokazal, kaj je bolj gospodarno,” je pojasnil.

Na ta način naj bi občina zakupila vinograd na Piramidi za daljše obdobje, predvidoma nekaj manj kot 30 let. Nov razpis pričakujejo jeseni.

Vzporedno naj bi tekli tudi postopki za prenos zemljišč v občinsko last, za kar so si na mariborski občini začeli prizadevati že lani, a sklad doslej tej rešitvi ni bil naklonjen, saj jih je občina želela prevzeti brezplačno. “Pristojni občinski urad je medtem nekoliko modificiral svojo argumentacijo in pripravil nove pravne podlage. Upamo, da smo sklad prepričali v to,” je pojasnil Žula.

Občina poskuša rešiti tudi Vinagovo klet v središču mesta, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi. “V primeru, da bodo klet, ki je v stečajni masi, prodajali po posameznih delih, bo občina zainteresirana za protokolarni del, kjer so stari sodi,” je povedal Žula. Celotne kleti občina po njegovih besedah ne bi mogla kupiti, bi pa naj že obstajala dva interesenta, ki se zanimata za njen nakup.

Vir: STA

Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, obvešča stanovalce, ki imajo veljavno dovolilnico za parkiranje na plačljivih parkirnih prostorih na območju cone 4, da lahko v času Festivala Lent z dovolilnico parkirajo tudi na območju cone 2 in cone 6.

Slika je simbolična

Dne 5. junija 2014, okoli 17. ure, se je 57-letna Mariborčanka, s kolesom vozila po napačni strani ceste in se nepravilno vključevala na prednostno Puhovo ulico v Mariboru. Vanjo je trčil 77-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljal po prednostni cesti. Kolesarka je padla in se pri tem hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostala na zdravljenju.

Slika je simbolična

Policisti bodo kolesarki izdali plačilni nalog, o vseh ugotovitvah pa bodo s poročilom obvestili pristojno tožilstvo.

Fakulteta za organizacijske vede je na tekmovanju DIGGIT prejela zlato nagrado v kategoriji turizem za spletni portal GoGorenjska.com. Portal je bil razvit v okviru mednarodnega projekta CentraLab v sodelovanju s podjetjem Enki d.o.o. Projekt CentraLab se izvaja v okviru Central Europe programa in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj(ERDF).

O nagrajenem delu
Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru in Enki dobitnika zlate nagrade v kategoriji turizem za delo GoGorenjska.

Spletni portal omogoča turističnim ponudnikom in turistom sodelovanje pri ustvarjanju ponudbe turističnih storitev na območju Gorenjske. Omogoča vnos svoje ponudbe, doživetij, zanimivosti in ocen v obliki turističnih znamenitosti, ki se lahko povezujejo v poti. Posebnost portala je soustvarjanje poti z uporabo že obstoječih vnosov sodelujočih ali dodajanjem vsebine v obstoječe vnose. Tako prihaja do soustvarjanja novih in inovativnih turističnih poti, saj vse interesne skupine sodelujejo med seboj.

Povezava

Člani odborov DZ za gospodarstvo in za finance so bili včeraj enotni, da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi iz programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 čim prej izvedeni.

Noben od sedmih dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za mariborsko območje, ki jih je vlada sprejela junija lani in del katerih je tudi oktobra lani sprejet program spodbujanja konkurenčnosti Maribora, doslej ni bil izveden, je v imenu predlagateljev, poslancev z mariborskega območja, dejal Branko Kurnjek (DL). Izjema je objava razpisa za sofinanciranje večjih začetnih naložb podjetij marca letos.

Odbora vladi predlagata, naj prek sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja zagotovi vzpostavitev regijskih garancijskih shem za območje Koroške in Podravja. Podpišejo naj se vse manjkajoče pogodbe med gospodarskim ministrstvom ter Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo za Koroško, da se bodo lahko instrumenti programa začeli izvajati, ti dve agenciji naj odpreta tudi poseben račun, na katerem bo denar, namenjen izvajanju instrumentov iz programa, predlagata odbora.

Vladi tudi priporočata, naj se v uredbi o izvajanju evropskega programa Leader zagotovi, da bodo za problemsko območje Maribor na voljo trije milijoni evrov, kot predvideva program (osnutek uredbe namreč predvideva tri milijone evrov za vsa problemska območja v državi), ter predlagata, naj se za izvedbo sklepov pooblasti ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo.

“Maribor ima upravičeno terjatev do države,” je menil Matevž Frangež (SD), saj da država že v 90. letih ni uravnotežila dejstva, da je Maribor plačal največjo ceno državne osamosvojitve v smislu izgube trgov, industrije, podjetij.

Vprašal se je, kako je mogoče, da se v enem letu, razen enega razpisa, ni izvedel noben izmed predvidenih ukrepov. Pri tem je prst usmeril v uradništvo. “To ni samo problem politike, ampak problem nezainteresiranosti povsod po državni administraciji,” je dejal Frangež.

Franc Breznik (SDS) je menil, da bi bilo treba spremembe zastaviti širše, med drugim z drugačnim regionalnim razvojem. Država je močno centralizirana, vse se steka v Ljubljano, je opozoril in dodal, da bi bil položaj Maribora mnogo boljši, če bi bil regijsko središče. “Prvi ukrep, s katerim bi Maribor dobil nov zagon, je kreiranje pokrajin in Maribora kot središča pokrajine,” je dejal.

Težava nekonkurenčnosti Maribora je tudi vladna politika, je bil kritičen Breznik in pri tem izpostavil vladno politiko glede dviga DDV in trošarin, birokratskih ovir … ki ni prijazna za potrošnjo in podjetništvo, v mestu blizu meje pa se to še posebej pozna. O predvidenih ukrepih za Maribor in okolico je dejal: “Barka se potaplja, mi pa se pogovarjamo, ali bo dala vlada gor eno vedro, da bodo lahko odstranjevali vodo in se barka mogoče še ne bo takoj potopila.”

Na sejo brez opravičil ni bilo precej vabljenih, med drugim predsednice vlade ter finančnega in gospodarskega ministra proti čemur so nekateri člani odbora protestirali.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije Janko Burger, ki je opravičil ministra, ki opravlja tekoče posle, Metoda Dragonjo, ker je po seji vlade moral na službeno pot, je glede (ne)izvajanja ukrepov dejal, da prihaja “iz podjetja, ki se imenuje javna uprava, iz podjetja, s katerim nisem zadovoljen, ker postopki niso zgled nekemu resnemu podjetju”.

Burger program sicer razume kot strokoven dokument, ki ga je treba izvesti. Glede izvedbe ukrepov je bilo že precej narejenega, res pa je, da še ni vseh pravnih podlag, da bi jih realizirali, je dodal. Alenka Pavlič (nepovezani) je navedla podatke o tem, v kakšni fazi je izvedba katerega ukrepa, in zanikala, da ni bilo nič narejenega, ter dodala, da pa določeni postopki zahtevajo svoj čas.

Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik je povedal, da se župani in podjetja glede na to, da doslej še ni prišel niti en cent iz predvidenih ukrepov, bojijo, da zaradi zamude za letos predvidena sredstva prihodnje leto ne bodo na voljo. Poudaril je, da še niso vzpostavljene regijske garancijske sheme, na podlagi katerih bi lahko izvedli subvencioniranje obrestnih mer pri posojilih in manjših investicij.

Obljuba je bila dana, pa se eno leto ni zgodilo nič, je bil kritičen župan občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. “Lahko razpravljate o čemer koli, a dokler za to območje ne bo ukrepov, ki bodo dali rezultate, ne bo nič pomagalo. To je neodgovorno,” je poslancem dejal župan.

Vir:STA

Sodobni mediji zahtevajo zaradi svoje raznolikosti vsestransko izobražene kadre, ki obvladujejo tehnologijo in imajo sveže ideje. Vsega tega ni moč pridobiti le na univerzi, ampak je treba raziskovati na različnih koncih, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize v Mariboru, ki jo je priredil Inštitut za medijske komunikacije.

“Nobena fakulteta vam ne bo dala službe. Ključno je, da še med študijem ali celo prej najdeš stvari, ki te podžgejo,” je študentom medijskih komunikacij na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zaupal glasbenik in spletni svetovalec Andrija Šulič. “Sčasoma ugotoviš, da lahko nekaj od tega, kar počneš, tudi prodaš.”

Novinarki Tanja Rosandič in Nuša Baranja, prav tako nekdanji študentki medijskih komunikacij, sta se strinjali, da je študij le osnova, na kateri moraš sam graditi. Različna znanja, poznanstva in izkušnje so pri iskanju službe in kasneje delu v medijih zelo koristna.

Prav tako sta za delo v medijih nujni prilagodljivost in predanost, saj gre za službo brez rednega delovnega časa. Še posebej tisti, ki delajo na televiziji, so stalno pod drobnogledom javnosti, tudi izven delovnega časa. “Biti medijec je pravzaprav način življenja,” je sklenil novinar Matej Korošec, ki je vodil okroglo mizo.

Vsi so dejali, da bi, če bo le mogoče, radi ostali v Sloveniji, ne branijo pa se sodelovanja s tujimi partnerji oziroma izvažanja svojega znanja v tujino. To ne pomeni, da jim slovenski prostor ne nudi dovolj možnosti za kreativnost, je pa manj finančne spodbude. Po ocenah Šuliča v Sloveniji ni mogoče uspeti le z eno dobro idejo, ampak je za uspeh potreben večleten trud.

Grafična oblikovalka Ajda Gregorčič je dodala, da je, še posebej v trenutnih kriznih časih, treba poprijeti tudi za projekte, ki se na prvi pogled morda ne zdijo zanimivi. “Veliko kreativne industrije pravzaprav ni kreativne. Veliko je bolj ali manj suhoparnega, vsakdanjega dela. Obstajajo pa cukrčki, neki presežki, za katere se splača delat,” je dodal Šulič.

Okrogla miza je potekala v okviru Medijskega dneva, ki ga je Inštitut za medijske komunikacije, ki deluje v okviru fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, priredil že peto leto zapored. Prvi dan dogodka je v sredo v Kinu Udarnik potekal študentski filmski festival Student Cuts. Letos je bilo prijavljenih 92 filmov iz 22 držav, na festivalu pa so jih predvajali 40 iz 13 držav.

Vir: STA

V razstavišču nekdanjega kina Partizan bodo danes odprli razstavo Kri iz večernih sladkih oblakov, s katero se Pokrajinski muzej Maribor in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča pridružujeta obeleževanju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Osredotočili so se na vsakdanje življenje v Mariboru in na Štajerskem v prvi polovici 20. stoletja.

“To ni moglo zaobiti vzrokov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne, in je trpelo tudi njene grozovite posledice,” so v spremni besedi zapisali avtorji razstave Mirjana Koren, Valentina Bevc Varl, Darko Friš in Aleš Maver.

V ospredju razstave tako ne bo niti vojaška strategija niti politika, marveč vsakdanje življenje malega človeka, ki ga je vojna tako nepopravljivo zaznamovala, da je mogoče govoriti o velikih tragičnih zgodbah malih ljudi. Zato tudi podnaslov razstave Usode v veliki vojni.

Četverico, ki je začrtala okvir razstave, je še posebno pritegnila zgodba o posestnici Julijani iz okolice Maribora, ki se je po odhodu njenega moža na bojišče zaljubila v mladega hlapca. Gre za zgodbo o tragičnem ljubezenskem trikotniku, ki ga brez vojne ne bi bilo.

Ker je ohranjenih fotografij s fronte veliko, posnetkov iz mariborskega mestnega življenja pa manj, bodo ta manko nadomestili s faksimili najpomembnejših časopisnih člankov iz tedanjega časa. Tako želijo prikazati vojno psihozo v mestu, kjer se je utrip vojne, čeprav Maribor ni bil na fronti, čutil na vsakem koraku, je pojasnil predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darko Friš.

Po besedah direktorice Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjane Koren so želje muzeja raziskovati vsa zgodovinska obdobja in jih umeščati v skladu z muzeološkimi trendi v zanimive osebne zgodbe ljudi, ki čustveno nagovarjajo obiskovalca, podžgejo njegovo radovednost in ga odprejo za nova (spo)znanja.

“Gotovo sodi k temu tudi dojemljivost za protivojna sporočila, pri čemer pa je šel muzej še korak dlje in povabil v okviru tradicionalnega projekta Velike stvaritve malih mojstrov učence osnovnih šol k izdelovanju razglednic s protivojno vsebino, ki bodo, razstavljene, opozarjale na nesmiselnost vojne.” Konec leta bodo te razglednice poslali pomembnim odločevalcem v svetu, od ameriškega predsednika Baracka Obame do ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Naslov razstave Kri iz večernih sladkih oblakov je verz iz pesmi Ekstaza smrti Srečka Kosovela, v kateri je mladi primorski pesnik stari celini prerokoval smrt v zlati krsti. “Podobno so tedaj, po štirih letih vojnih grozot, o katerih so še pred pol desetletja domnevali, da niso (več) mogoče, občutili mnogo,” je izpostavil zgodovinar Aleš Maver. Razstava bo na ogled do februarja prihodnje leto.

Vir: STA

Vabljeni na zaključno prireditev, kjer bo črto po končani sezoni potegnil Sani Bečirović ter Košarkarska šola Sani Bečirović.

Zaključna prireditev, na kateri bo Sani Bečirović (ostali znani košarkarji), otroci iz KŠ Sani ter njihovi starši, bo na sporedu v soboto, 14.6.2014 v Športnem parku Šentilj v Šentilju s pričetkom ob 11.00. Uradni del prireditve bo trajal nekje do 17.00.

Sani Bečirović, otroci in vsi ostali udeleženci bodo ves čas prireditve na voljo za IZJAVE.

Mestna občina Maribor in Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o., sta v skladu z razvojno strategijo MOM ter željo po zagotavljanju infrastrukture za okolju prijaznejše energente, v letu 2013 pripravili in izvedli razpis za gradnjo prve polnilne postaje na CNG (stisnjen zemeljski plin) v štajerski regiji.

Po uspešno zaključeni izgradnji objekta, vas vljudno vabijo na svečano otvoritev polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin, ki bo dne, 10. junija 2014, ob 11:00 uri, na Zagrebški cesti 71, v Mariboru (nasproti Nigrada).

Na svečanosti ob otvoritvi vam bodo

- dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor
- mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor
- Milenko Ziherl, direktor Eko sklada
- mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje
- Miran Rožman, vodja projekta CNG polnilna postaja

predstavili projekt polnilne postaje na stisnjen zemeljski plin – METAN in njegove dodane vrednosti.

Univerza v Mariboru je v sodelovanju z družbo Elektro Maribor že drugo leto zapored izvedla razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Na razpis se je prijavilo 13 odličnih študentov, iz 7-ih fakultet. Njihove vloge je pregledala strokovna komisija, ki je na podlagi meril za ocenjevanje vlog izbrala najboljšega študenta Univerze v Mariboru.

Na današnji slavnostni prireditvi, kjer so se zbrali prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, Rok Hržič, prorektor za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, in seveda odlični študentje, so razglasili ime najboljšega študenta.

Strokovna komisija, ki ji je predsedovala prof. dr. Mihaela Koletnik, prorektorica za študijsko dejavnost UM, je odločila, da je najboljši študent Univerze v Mariboru:

Božidar Aničić, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Kemijska tehnika, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pohvali se lahko s povprečno oceno študija, ki znaša natančno 10,00. Je tutor, prodekan za študentska vprašanja in z veliko mero ustvarjalnosti prispeva k razvoju in soupravljanju svoje fakultete. V okviru Laboratorija za termoenergetiko od leta 2011 aktivno sodeluje na znanstveno raziskovalnih projektih, kar dokazuje kot avtor in soavtor znanstvenih prispevkov na mednarodnih konferencah. Dijake Druge gimnazije Maribor pripravlja na kemijske olimpijade, je prejemnik bronaste dekanove nagrade za diplomsko delo z naslovom »Proizvodnja metanola in bencina iz ogljikovega dioksida«, danes pa je v svojo zbirko lahko dodal tudi nagrado za najboljšega študenta Univerze v Mariboru za leto 2013/2014.

Priznanje sta prejeli tudi študentki, ki sta zasedli drugo in tretje mesto.
Drugo mesto pripada Urški Gabor, študentki 2. letnika magistrskega programa Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Uspešen študij je vseskozi dopolnjevala z aktivnostmi v Študentskem svetu in kot tutorka študentka. Študentka, ki je bila več let zapored s povprečno oceno 9,72 uvrščena med najboljših 5% študentov svoje generacije, je leta 2013 prejela tudi dekanovo nagrado za raziskovalno nalogo. Tudi sicer kaže interes za znanstveno-raziskovalno delo in sodeluje na strokovnih kongresih s področja genetike.

Tretje mesto je dosegla Tjaša Duh, študentka drugega letnika magistrskega študijskega programa Ekonomske in poslovne vede na Ekonomski-poslovni fakulteti, ki komisije ni prepričala samo z odličnimi študijskimi rezultati, za katere je med drugim leta 2013 prejela rektorjevo nagrado za najboljšo študentko Ekonomsko-poslovne fakultete v svoji generaciji, ampak tudi z obštudijsko dejavnostjo. Tjaša je namreč svoj prosti čas namenila strokovnemu izobraževanju drugih, in sicer je predavala na temo vzpostavitve spletne trgovine in spletnega oglaševanja na primeru Zoo Market Rex, ravno tako je kot Microsoftova strokovnjakinja izvedla predavanje o poslovnih storitvah računalništva v oblaku – Office 365, ter izvedla dve delavnici v okviru programa MSP za Office 365.

Božidar Aničić, najboljši študent Univerze v Mariboru, je prejel denarno nagrado v višini 650 €, ki jo podarja Elektro Maribor. Nagrade sta podelila mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, in prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru. Veselilo ju je, da skupaj nadaljujejo izbor za najboljšega študenta in s tem vsako leto nagradijo perspektivne študente.

Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, je ob tem slovesnem trenutku dejal: »Načrtovali smo sodelovanje med Elektrom Maribor in Univerzo v Mariboru, saj so takšne povezave pomembne, dajejo smisel samemu delovanju in tudi študentom. Želimo si izpostaviti programsko usmerjen študij, pri katerem ne le študiramo, ampak tudi preizkušamo ideje, miselno in v projektih. Študij mora dajati smisel. Pri tem del motivacije predstavlja radovednost, ki je prisotna že v otroštvu. Spomnimo se, kako zelo smo bili radovedni kot otroci. Kam se to skrije z leti? Še vedno je tam, vendar skrita. Tisti, ki ste uspešni študentje, ste ohranili to radovednost. Vesel sem tega sodelovanja in današnje, lahko bi rekli tradicionalne, druge podelitve naziva najboljšemu študentu Univerze v Mariboru. Verjamem, da se bo to nadaljevalo in bo predstavljalo študentom motiv za učenje.«

»Širjenje energetske odličnosti je poslanstvo, h kateremu se je zavezal Elektro Maribor. Odličnosti v znanju in tudi v poslovanju sta gonilni sili celotne družbe. Da bi bila uspešna na nacionalni ravni, se morajo prizadevanja za poslovno odličnost začeti že v procesu izobraževanja. Veseli smo, da to prepoznava Univerza v Mariboru in da smo partnerji v tem vsekakor pomembnem projektu. Verjamemo, da tudi z nagrajevanjem študijske odličnosti prispevamo k motivaciji za nadaljevanje in vztrajanje na poti odličnosti. Nagrajencem iskreno čestitamo. Vsem študentkam in študentom, ki so se odzvali na razpis, izrekamo zahvalo za sodelovanje v projektu, predvsem pa za odločenost, pogum in dosežene študijske rezultate ter za ambicijo, da vztrajno in pogumno gradijo svoje znanje ter vlagajo energijo v iskanje novih dognanj in širjenje svojih obzorij,« je povedal mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor.

Po slavnostni razglasitvi je ostal čas za druženje in izmenjavo študijskih izkušenj.

Festival se nezadržno bliža, pisano dogajanje ob Dravi se bo pričelo že čez tri tedne!
Z včerajšnjim sprejetim sklepom vlade in potrjenim dogovorom med Mestno občino Maribor in
organizatorjem festivala je 22. Festival Lent pridobil predznak javne kulturne dobrine širšega pomena ter s tem dobil težko pričakovano zagotovilo o dodatnem sofinanciranju v višini 154.000 EUR.

V tem trenutku je seveda treba zagotoviti še kar nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih še
skušajo pridobiti od njihovih novih podpornikov in dolgoletnih partnerjev, s svojo prepričljivo, raznoliko in pisano ponudbo pa bodo intenzivno nagovorili še donatorje.

Program si lahko ogledate na tej povezavi

Novosti pa si lahko ogledate na tej povezavi

Mariborski obrtniki in podjetniki so na sredini volilni skupščini izbrali novo vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. Dosedanjega predsednika Aleša Pulka, ki je prevzel vodenje nadzornega odbora, je na vodilnem položaju za naslednje štiriletno obdobje zamenjal Alojz Buček, za njegovega namestnika pa je bil izbran Marko Babšek.

Buček je sicer direktor in lastnik podjetja BAS, ki zaposluje 19 ljudi in se na območju nekdanjega TVT Boris Kidrič v Mariboru ukvarja s servisiranjem kovinsko obdelovalnih strojev in naprav. Novi predsednik je bil tudi edini kandidat za mesto predsednika. Novi podpredsednik Marko Babšek je lastnik podjetja za predelavo in obdelavo kovin Impott iz Limbuša, so danes sporočili iz območne obrtno-podjetniške zbornice.

Mariborska območna zbornica je lani obeležila 40-letnico svojega obstoja in združuje obrtnike ter podjetnike z območja Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju in Starše.

Če sta bili obrt in malo podjetništvo nekoč v industrijsko zelo razviti regiji zgolj dopolnilni panogi, sta v zadnjem obdobju prerasla v glavni steber razvoja gospodarstva, ki zagotavlja približno 36 odstotkov neto dodane vrednosti v regiji in zaposluje 14.000 delavcev. V primeru nekaterih manjših občin pa sta to sploh edini obliki zaposlovanja.

Vir: STA

Vljudno vabljeni na humanitarni koncert STOPIMO SKUPAJ v sredo, 11. junija 2014, ob 20. uri na velikem odru SNG Maribor. Dobrodelna glasbeno-pesniška prireditev je namenjena žrtvam poplav v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.

Akcijo Stopimo skupaj bodo neposredno prenašali RTV Slovenija, radijske postaje in internetni mediji.

S koncertom organizatorji želijo zbrati čim več finančnih, pa tudi materialnih sredstev za pomoč poplavljenim. Sredstva bodo zbirali s prodajo vstopnic, s telefonskimi klici med televizijskim prenosom in pomočjo podjetij, ki v projektu sodelujejo kot donatorji. Akcijo podpirajo RTV Slovenija, SNG Maribor, Mestna občina Maribor, Srbska ambasada, Slovenska Karitas, Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost, Rdeči križ, Hrvaško društvo in drugi. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pri obnovi kulturnih in izobraževalnih ustanov ter da bo otrokom in mladostnikom čim prej ponovno omogočeno izobraževanje in kulturno umetniško udejstvovanje. Poraba sredstev bo dokumentirana in javno predstavljena.
Honorarju se odpovedujejo vsi nastopajoči, organizatorji in vsi, ki kakorkoli pri projektu sodelujejo.

Nastopili bodo:
Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Feri Lainšček, Esad Babačić, Ahmed Burić, Dado Topić, Oto Pestner, Sabina Cvilak, Zoran Simjanović, Tanja Bošković, Tanja Ribič, Branko Đurić , Vlado Kreslin, Lidija Kodrič, Zoran Predin, Tokac, Jure Ivanušič, Bilbi, Ana Bezjak, Vesna Zornik, Mirjana Šajinović, Sebastijan Duh, Pliš, Aphra Tesla, Mladi pevci GBŠ AMŠ, A-Kamela, Miloš Radovanović, Saša Jovičić, Anamaria Radanovič, Abraham Quinones …

Akcijo podpirajo RTV Slovenija, SNG Maribor, Mestna občina Maribor, Srbska ambasada, Slovenska Karitas, Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost, Rdeči križ, Hrvaško društvo in drugi.

Več o tem si lahko pogledate na:

Facebook strani na tej povezavi
Spletni strai na tej povezavi

Pomagajte tudi vi in vaš humanitarni prispevek nakažite na:

Območno združenje Rdečega križa Maribor
TRR: SI56 0451 5000 0397 432
Nova kreditna banka Maribor
Referenca: SI 00 50753
Namen: Stopimo skupaj
Koda namena: CHAR
Bic koda banke: KBMASI2X

Nadškofijska Karitas Maribor
TRR: SI 56 2410 0888 8888 889
Raiffeisen banka d.d. Maribor
Referenca: SI 00 291490
Namen: Stopimo skupaj
Koda namena: CHAR
Bic koda banke: KREKSI 22

Največja imena letošnjega tradicionalnega poletnega Lent festivala so jamajške reggae legende INNER CIRCLE ter ameriški hard rockerji, zvezde iz 90-ih let, SKID ROW. Večerov oder bo poleg Skid Row gostil še nekaj izjemnih glasbenih gostov.

INNER CIRCLE prihajajo v Slovenijo drugič, prvič so jo obiskali lani, ko so se odlično počutili in bili izjemno sprejeti na Overjam reggae festivalu v Tolminu, letos pa bodo ponovno nastopali v stiku z naravo – na glavnem odru na Dravi, v petek, 4. julija. Poleg Jamajčanov in tradicionalnega Folkarta se bo po nekaj letih v Mariboru ponovno predstavil Đorđe Balaševič, ob njem pa še Rade Šerbedžija z Zapadnim Kolodvorom in gostom Juretom Ivanušičem, Siddharta z akustiko in Jinx, ki bodo na zaključili program glavnem odru.
Celoten program si poglejte na: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/program_2014/
Mi se bomo tokrat raje posvetili tradicionalno bolj rockerskemu Večerovemu odru, ki letos prinaša novost: za spremljanje programa boste morali postati lastnik Lente, ki je ta teden na voljo po 20% znižani ceni, za dva dogodka ko boste morali urediti še doplačilo.

Prvi od teh dogodkov je v ponedeljek, 23.junija, nastop ameriške hard & heavy skupine SKID ROW. Ta prihaja v Maribor na Večerov oder v okviru nove evropske turneje in sicer v spremenjeni zasedbi, saj razvpiti Sebastian Bach že nekaj let ni njihov prvi glas benda. A to skupini ne jemlje prav ničesar, saj navdušujejo vsepovsod, kjer se pojavijo. Skupina je v svoji zgodovini prodala več kot 20 milijonov albumov in poskrbela za hite, ki jih pozna zagotovo vsa MTV generacija: Youth gone wild, 18 and life, I remember you, Slave to the grind … V Sloveniji jih bomo videli prvič in tokrat v zasedbi: Johnny Solinger (glavni vokal), Dave “The Snake” Sabo (kitare, spremljevalni vokal), Rachel Bolan (bas, spremljevalni vokal), Scotti Hill (kitare, spremljevalni vokal), Rob Hammersmith (bobni).

Dan zatem gostuje na Večerovem odru PIŠE SE LETO festival z nekaj najboljšimi skupinami zadnjih let iz področja novega rocka in punka, kot so ajdovski poskočni ELVIS JACKSON, vse popularnejši srbski S.A.R.S., domačini, keltsko-punk rockerski HAPPY OL’MCWEASEL, medtem ko bodo za otvoritev festivala ob 19.uri poskrbele srbske crosower legende EYESBURN. Preostali program, ki si ga lahko ogledate brez doplačil, zadostovala bo le Lenta, predstavlja pisano in zelo pestro paleto domačih in tujih glasbenikov iz kar 10-ih različnih držav.

Otvoritveni večer, 20. junija, bo pripadel hrvaškim pop-rock posebnežem PIPS CHIPS & VIDEOCLIPS, za katerimi je uspešno leto in zelo kvalitetna nova plošča, kar imajo skupnega tudi z angažiranimi romantiki ZAKLONIŠČE PREPEVA, ki bodo prvi večer tudi zaključili. Sobotni večer bo v znaku poskočnih in zabavnih pop ska CARPE DIEM ter lokalne vijolice BILBI v bolj rokerski preobleki ter v spremljavi direktorskega benda (BILBI & DIREKTORJI). Nedeljski večer bo v znaku gostov iz Italije in Brazilije, BANDE BERIMBAU, ki nam prinaša temperamentne južnoameriške ritme sambe in etno godbo, ki vas bo zlahka prevzela. Po SKID ROW, katerih predskupina bodo tokrat v prenovljeni zasedbi TIDE, ter PIŠE SE LETU, nas v sredo, 25.junija, čaka priznana hrvaška urbana groove hip hop zasedba ELEMENTAL, ki letos obeležuje 20. let delovanja. Mlajši in bolj pop-reggae zvokom predani domači BRO, skupina Mateja Brodarja, bodo pozni večer prepustili odličnim nemškim JAMARAM, za katere lahko porečemo, da so res pestra zvočna poslastica – od bolj dominantnega reggaeja, pa preko funka, latina, popa in celo mehkega rocka. Vikend bomo pričeli z zares zanimivo 8-člansko romsko rap zasedbo SHUTKA ROMA RAP, ki se redno potepa po Evropi in navdušuje z nevsakdanjo različico etno ter rap glasbe. Skupina bo zgolj odličen uvod v domačo knapovsko polka rock godbo ORLEK. Pop rock v modernejši verziji bodo predstavili MUFF, sobotni večer pa bo stopnjevala naša letošnja uspešna predstavnica Evrovizijske popevke TINKARA KOVAČ s skupino.

Nedelja ne bo minila nič kaj mirno, saj prihajajo sploh prvič na LENT legende melodičnega srbskega punka GOBLINI, ki so letos na 8. marec na presenečenje mnogih brez težav razprodali Dom Sportova v Beogradu. Prava ekskluziva, saj je fante zaradi delovnih obveznosti pevca Goluba na tujem zares težko uloviti in pripeljati na festival. Duh, energijo in virtuoznost Hendriksa nam bo s svojim triom poskušal pričarati temnopolti LORD BISHOP ROCKS, ki pa zna ponuditi tudi obilico avtorskega gradiva. Godel bo v ponedeljek, 30. junija. Za njim v torek, 1. juija, prihaja večni mladenič in borec z NOB bendom- MEF. Primorska legenda tokrat v razširjeni verziji, za sladokusce, za vse, ki prisegate na odlična besedila in kvalitetne melodije. Rap večer za mlade in vse, ki vam paše rimana beseda, je rezerviran v sredo, 2. julija. TEKOCHEE KRU predstavjajo štajersko različico, iz Beograda pa k nam prihajajo v goste razvpiti šaljivci, nonšalantni in in pronicljivi BAD COPY. Tudi oni so svojo popularnost na balkanu potrdili z razprodanim koncertom v Domu Sportova v Beogradu. Južnoameriško različico latino ska punk rocka nam bodo v četrtek, 3.7. predstavili BIG MANDRAKE, ki se bodo na Lentu ustavili na enem od mnogih koncertov po Evropi, ki jih čakajo v okviru letošnje, že 7. zaporedne evropske poletne turneje. Predzadnji dan letošnjega festivala Lent bo hard & heavy obarvan. Trše heavy zvoke bodo najprej podala vražja dekleta iz skupine Hell Cats, vrhunec večera pa legende ex-YU hard rock in metal zvoka DIVLJE JAGODE, ki v novi zasedbi predstavljajo tudi čisto novo, sicer bolj čustveno hard rock izdajo. Zaključno rajanje bo pripadlo starim znancem in show manom, hrvaškim mojstrom funka, SOULFINGERS.

Koncerti se bodo pričeli ob 21. uri, izjema je PIŠE SE LETO festival, ki se bo začel ob 19.uri. Vstop je mogoč z LENTO, razen na dva dogodka (SKID ROW in PIŠE SE LETO), kjer je potrebno doplačilo.

Več o FESTIVALu LENT na: http://www.festival-lent.si
PROGRAM FESTIVALA LENT: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/program_2014/
VSTOPNICE: http://www.festival-lent.si/novice/novica/article/zagotovite_si_vstopnice_in_popust_od_2_junija/

Dne 4. 6. 2014, okoli 12.15, sta 37-letna ženska iz okolice Prevalj in 44-letni moški iz Velenja, v trgovini večjega nakupovalnega sre4dišlča v Mariboru, izvršila tatvino hlač v vrednosti 165 evrov. To je opazil 38-letni varnostnik in ju skušal zadržati, vendar ga je opisana ženska pri tem fizično napadla in na tak način obdržala protipravno prisvojene predmete. Varnostnik je osumljencema sledil do njunega parkiranega vozila, s katerim ga je opisani moški zbil in ga pri tem lahko telesno poškodoval, vendar varnostnika to ni ustavilo in jima je pričel slediti s svojim vozilom. O dejanju in zasledovanju je obvestil policijo, ki je osumljenca prijela na Dravograjski ulici v Mariboru, ju pridržala in jima zasegal ukradene predete.

Slika je simbolična

Zaradi utemeljenega suma storitve kaznih dejanj roparske tatvine, lahke telesne poškodbe in tatvine ju bodo policisti ovadili pristojnemu tožilstvu.

V okviru 1. festivala Mladi Maribor je Prva gimnazija Maribor v sodelovanju z Uradom za kulturo in mladino Mestne občine Maribor izvedla projekt Časovna kapsula.

V javnem razpisu so organizatorji spodbudili učence osnovnih in srednjih šol, da aktivno premišljujejo o svoji prihodnosti in položaju, ki ga imajo v svetu danes. Vsebinsko so bile tako različne generacije mladih povabljene, da v različnih izraznih oblikah, umetniških in literarnih delih, s fotografijo, video ali avdio zapisom ter osebnimi predmeti, opišejo svojo mladost in izpostavijo želje za prihodnost. V »časovni kapsuli«, posebni škatli, v kateri se lahko hrani arhivsko gradivo, bodo 20 let zapečatene misli, ki danes zaposlujejo mlade in se bodo šele takrat na svečanem dogodku in priložnostni razstavi odkrile širši javnosti. Leta 2034 ne bodo predstavljale zgolj duh nekega časa v katerem so nastale, temveč bodo ponudile tudi medgeneracijsko zlitje 20 let starejših avtorjev z njihovimi morebitnimi potomci, sorodniki ali znanci.

Dijak Prve gimnazije Maribor Severin Lorenčič bo »časovno kapsulo« častno predal županu Mestne občine Maribor, ta pa Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki bo »kapsulo« hranil do svečanega odprtja leta 2034.

Predaja časovne kapsule bo v petek, 6. junija 2014, ob 10. uri v Muzeju Narodne osvoboditve Maribor, Scherbaumov salon.

Na natečaj sta prispeli 102 deli. Komisija je po skrbnem pregledu v kapsulo zapečatila 58 avtorskih prispevkov. Najpogosteje je zastopana fotografija, sledijo literarni prispevki, umetniške slike in risbe ter kiparski izdelek. V kapsulo je vložena tudi posebna izdaja festivalskega časopisa Mladi Maribor, plakat 1. festivala Mladi Maribor, seznam vseh avtorjev in komisije, ki je opravila izbor.

Dne 4. 6. 2014, okoli 21.20, je 32-letna Mariborčanka izkoristila nepazljivost 69-letne ženske in ji na parkirnem prostoru nakupovalnega središča v Mariboru, iz nakupovalnega vozička odtujila žensko torbico. Pognala se je v beg, kar je opazil mimoidoči moški in stekel za njo, druga očividka pa je ostala pri oškodovanki in obvestila policijo. Moški je osumljenko zasledoval vse do Prušnikove ulice, kjer so jo prijeli policisti. V nadaljnji preiskavi so policisti našli torbico in vse predmete oškodovanke in ji jih vrnili. Osumljenko bodo ovadili pristojnemu tožilstvu.

Slika je simbolična

Pohvaliti je potrebno ravnanje obeh očividcev, še posebej moškega, ki je stekel za osumljenko, kar je bilo ključno za prijetje osumljenke. Ponovno se je izkazalo, da lahko le s skupnimi moči, ob partnerskem sodelovanju policije z ljudmi, kriminalu stopimo na prste. Naj nam bo to ravnanje očividcev vsem za vzgled in spodbudo. Samo nekaj sekundni klic na telefonsko številko 113 je lahko zelo pomemben kamenček v mozaiku, ki pripelje do prijetja kriminalcev.

Vabljeni na sedme mariborske Mlade rime 11. 6. 2014 ob 19.00 uri v Dvorani Gustaf v Pekarni.

Pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban že od leta 2005 na Metelkovi v Ljubljani organizirata Mlade rime, literarne večere mladih in neuveljavljenih pesnikov in pesnic, ki so z leti postali odličen vodnik in preglednik sodobne slovenske pesniške scene mlade generacije. Mladim literatom pod geslom Poezija je kul! omogočata redno branje poezije v obliki javnih nastopov, kar pozitivno vpliva na krepitev njihove samozavesti, pesnice in pesniki pa na ta način izboljšujejo tudi veščino javnega nastopanja in spoznavajo kolege ter z njimi izmenjujejo izkušnje. Po treh letih kontinuiranega izvajanja Mladih rim se je junija 2008 zgodil tudi prvi večdnevni festival Mladih rim, ki je zatem postal stalnica in osrednji dogodek celoletnega programa Mladih rim. Doslej se je zvrstilo že šest festivalov, na katerih se je slovenskemu občinstvu predstavila množica mladih literatov in glasbenikov, na festivalu in literarnih večerih pa so gostovala tudi številna uveljavljena imena slovenske literarne scene.

Mlade rime imajo za sabo tudi številna gostovanja v različnih krajih po Sloveniji. Mariborsko občinstvo se je z dogodkom prvič srečalo leta 2009, ko je Nova kolekcija pesnikov MKC Črke pod vodstvom Nina Flisarja v klubu KGB gostila kolege iz ljubljanskih Mladih rim. Na pobudo pesnice Nine Ditmajer in urednika Radia MARŠ Klemna Šalija ter v sodelovanju MKC Črke, revije Liter jezika ter KUD-a Kentaver pa smo ob koncu lanskega leta v Mariboru pričeli prirejati mariborsko serijo Mladih rim.

Sedme mariborske Mlade rime tokrat gostijo ljubljansko literarno-umetniško društvo Literatura, ki mesečno izdaja revijo Literatura. Literatura izhaja že od leta 1989 in obravnava sodobno slovensko književnost. V reviji imajo možnost objavljanja tudi mladi slovenski pesniki. Tako smo tokrat povabili v goste dva mlada pesnika: Gašperja Torkarja, ki je lani v Literaturini zbirki Prišleki objavil tudi svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje, ter Mitjo Draba, ki je svojo poezijo objavil že v več slovenskih literarnih revijah, npr. v Literaturi, Mentorju, Apokalipsi in Poetikonu. Delovanje LUD Literature in njene društvene dejavnosti bo predstavila literarna kritičarka, sourednica zbirke Prišleki (2007–2013) in moderatorka Petra Koršič, ki se bo na začetku večera prav tako predstavila s svojo poezijo. Svoje pesmi bodo še predstavili: Saša Atanasov, Jernej Vidmar in Blaž Božič.

NAJBOLJ ROCK AND ROLL PESNIŠKI VEČERI TA HIP V REPUBLIKI SLOVENIJI IN NJENI ŠIRŠI REGIJI.

POEZIJA JE KUL!

Svoje pesmi berejo:
SAŠA ATANASOV
JERNEJ VIDMAR
BLAŽ BOŽIČ
PETRA KORŠIČ

Gosta večera:
GAŠPER TORKAR
MITJA DRAB

Glasba:
RADIO MARŠ

Organizatorji:
KUD KENTAVER, LITER JEZIKA, MKC ČRKA, AGD GUSTAF
in soorganizator LUD LITERATURA

»Jardins, jardin aux Tuileries« je dogodek, posvečen mestnim vrtovom in oblikovanju, ki že enajst let poteka v muzeju Jardin des Tuileries/Louvre, v središču Pariza. Letos bo dogodek potekal med 6. in 9. junijem 2014, na njem pa se bo predstavil tudi projekt Tiskaj ZELENO – print GREEN.

Avtorji projekta, Maja Petek, Tina Zidanšek, Urška Skaza, Danica Rženičnik ter Simon Tržan, so zasnovali projekt Tiskaj ZELENO – print GREEN v okviru predmeta intermedijske umetnosti na Univerzi v Mariboru, pod mentorstvom prof. Dušana Zidarja. V okviru projekta so povezali umetnost, naravo ter tehnologijo v »zelen« tiskalnik , ki tiska z zmesjo zemlje, vode in semen trave oz. deteljice – natisnjeni motivi tako čez čas ozelenijo.

Predstavitev projekta na omenjenem dogodku so omogočili Mladinski kulturni center Maribor, Ministrstvo za kulturo RS ter Mestna občina Maribor.

Družba Energija plus je v sredo na dnevu odprtih vrat predstavila prenovljeno kurilnico na Pobrežju. S prenovo je družba 584 gospodinjstvom zagotovila vsaj 30 odstotkov nižje stroške, v okolju pa bo letno 500.000 kilogramov manj izpustov ogljikovega dioksida. Na dnevih energetike so omenjeni projekt prepoznali kot najbolj energetsko učinkovit.

V Energiji plus, sicer hčerinskemu podjetju Elektra Maribor, so prenovo kurilnice v tem delu Maribora zaključili lani.

Prvotna kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 in je zagotavljala toploto za 584 stanovanj. S prenovo so začeli leta 2010, ko so zamenjali stavbno pohištvo in dodatno okrepili izolacijo stavb. Zadnja faza v projektu izboljšanja energetske učinkovitosti naselij na območju pa je bila sanacija ogrevanja. Pred prenovo kotlovnice so kurili na ekstra lahko kurilno olje, zdaj pa so se preusmerili na zemeljski plin.

Projekt prenove kurilnice so prijavili na natečaj časnika Finance in Inštituta Jožef Štefan, ki je aprila potekal v sklopu 16. konference Dnevi energetike v Portorožu. Strokovna komisija ga je izbrala za najboljšega v kategoriji energetsko najbolj učinkovit projekt.

Povečanje energetske učinkovitosti po pojasnilih Energije plus prispeva tako k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo kot h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in k regionalnemu razvoju ter neposredno učinkuje tudi na nižanje življenjskih stroškov.

Vir: STA

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Saše Šušteršič, ki bo v torek, 10. junija 2014, ob 12. uri v Dekanatu Filozofske fakultete.