V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom: Spregledan podjetniški potencial mladih: GEM Slovenija 2013, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Študija med drugim ugotavlja, da se je v primerjavi z letom 2012 povečal delež nastajajočih in novih podjetij in sicer s 5,42 % na 6,45 %, kar je zagotovo spodbudna novica. Žal pa se v Sloveniji še naprej nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju. Po 20 % odraslih, ki so poslovne priložnosti v Sloveniji zaznali v letu 2012, jih je bilo v letu 2013 takšnih le še 16 %. Slovenija tako skupaj s Slovaško in Španijo zaseda 63. mesto med 67 državami. V evropskem merilu izkazuje bolj pesimistično sliko od Slovenije le še Grčija (pri kateri se je ta kazalnik glede na leto poprej izboljšal za eno odstotno točko in je v letu 2013 znašal 14 %).
Slovenci so v povprečju zelo prepričani v lastno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo (tako meni 51 % odraslih, enako kot leto poprej), med evropskimi državami je delež višji le na Poljskem (52 %), v svetovnem merilu pa Slovenija zaseda 30. mesto med 67 državami.
V Sloveniji namerava ustanoviti podjetje v povprečju 12 % odraslih (izvzeti so tisti, ki so že podjetniško aktivni), kar je še za eno odstotno točko manj kot v letu poprej in uvršča Slovenijo na 53. mesto v svetovnem merilu. Najnižji delež v evropskem merilu zaseda Norveška (5 %).
V vseh letih raziskave GEM se soočamo z razkorakom med tem, da ljudje sicer spoštujejo podjetniški poklic, in tem, da menijo, da je podjetništvo dobra poklicna izbira, a se za podjetništvo ne odločajo v zadostni meri. V Sloveniji je tako 14,68 % odraslih prebivalcev v letu 2013 menilo, da se bodo v prihodnjih treh letih začeli ukvarjati s podjetništvom (potencialni podjetniki). Da so podjetniške namere visoke, realne aktivnosti za ustanovitev in začetek poslovanja podjema pa precej nižje, kaže podatek, da je le 3,58 % posameznikov dejansko realiziralo svoj podjem in poslujejo manj kot tri mesece (nastajajoči podjetniki). Da vsi začetki niso uspešni, kaže tudi podatek, da je podjetij, starih od tri mesece do tri leta in pol, le še 2,87 % (novi podjetniki). Skupaj je tako v Sloveniji novih in nastajajočih podjetnikov (indeks TEA) 6,45 %, kar je približno en odstotek več kot leta 2012, ko jih je bilo 5,42 %.
V letu 2012 se je močno povečalo število podjetnikov zaradi nuje, in sicer je naraslo z 0,4 % v letih 2012 in 2011 na 1,55 % v letu 2013. Takšno povečanje lahko pripišemo gospodarski krizi, ki v Sloveniji še zmeraj traja, ljudje pa so zaradi izgube službe in pomanjkanja primernih novih delovnih mest prisiljeni postati podjetniki. Slovenija, ki je imela leta 2012 najnižjo stopnjo zgodnjega podjetništva zaradi nuje med državami GEM na svetu, je letos na 15. mestu med 67 vključenimi državami. Sicer pa je med tistimi, ki so se podali v podjetništvo zaradi priložnosti, v Sloveniji 55,5 % takšnih, ki jih je motivirala želja po večji neodvisnosti in povečanju dohodka, kar prav tako pomeni precejšen padec v primerjavi z letom 2012, ko je bilo takšnih 65,7 %.
Med vsemi nastajajočimi in novimi podjetniki smo v Sloveniji lanskoletni neslavni rekord, povezan z udeležbo žensk v podjetništvu, s slabe četrtine izboljšali na slabo tretjino (31,44 %). Za nami so se npr. uvrstile Hrvaška (30,83 %), Italija (30,01 %), Grčija (29,01 %), Makedonija (28,98 %) in, zanimivo, tudi Norveška (28,88 %).
Sicer pa je bilo največ zgodnje podjetniške aktivnosti v zadnjih dveh letih zaznati v starostni skupini od 35 do 44 let. Teh podjetnikov je skoraj 33 %. Sklepamo lahko, da je takšen trend povezan z zaskrbljujočim večanjem brezposelnosti mladih, ki velja tako za Slovenijo kakor tudi za celotno Evropsko unijo. Tudi v skupini ustaljenih podjetij je najbolj zastopana starostna skupina podjetnikov med 35. in 44. letom. Sledi ji skupina podjetnikov v starostnem obdobju od 45. do 54. leta. Skupaj predstavljata 67,34 % podjetniške aktivnosti ustaljenih podjetnikov.
Znatno nižji od splošnega povprečja je delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 %. Še zlasti pa skrbi, da že drugo leto zapovrstjo ugotavljamo občuten padec deleža nastajajočih in novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo. Z 42,4 % v letu 2012 se je delež najperspektivnejše skupine zgodnjih podjetnikov zmanjšal na samo 29,3 % v letu 2013. Upad deleža podjetnikov z visokošolsko izobrazbo smo zabeležili tudi pri ustaljenih podjetnikih, kjer se je njihov delež v primerjavi z letom 2012 zmanjšal z 29,2 % na 24,9 %. Z razvojnega vidika gledano, je to zmanjševanje zelo nevarno, saj očitno podjetniški procesi ne zajamejo v zadostni meri najbolj obetavne skupine potencialnih podjetnikov.
So se pa aspiracije slovenskih podjetnikov po rasti v primerjavi z letom 2012 povečale za skoraj deset odstotnih točk (s 26 % v letu 2012 na 35 % v letu 2013). S tem se je Slovenija iz zlate sredine med inovacijskimi gospodarstvi povzpela v sam vrh, saj se je po tem kazalniku uvrstila na četrto mesto, in to kljub še vedno slabi gospodarski situaciji v Sloveniji. Očitno slovenski podjetniki verjamejo v svoje sposobnosti in se spogledujejo predvsem z obetavnimi tržnimi nišami in tujimi trgi. Sicer pa so najviše uvrščene države med inovacijskimi gospodarstvi v letu 2013 Tajvan, Singapur, Japonska, Koreja in Slovenija. Povečal se je tudi delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki poročajo, da imajo njihova podjetja vsaj 1 % kupcev zunaj Slovenije, in sicer z 61 % na 74 %, kar kaže, da se že skoraj tri četrtine slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov podaja na tuje trge. Po kazalniku, da več kot 25 % kupcev prihaja iz tujine, je na prvem mestu Singapur.
Raziskovalna metodologija GEM se poleg anketiranja odraslih prebivalcev opira tudi na mnenja izbrane skupine nacionalnih strokovnjakov, ki ocenijo specifične pogoje delovanja določenega nacionalnega gospodarstva. Tako dobimo še dodaten vpogled v okvirne pogoje, v katerih podjetniki začenjajo in razvijajo svojo aktivnost. Na temelju tega dela raziskave ugotavljamo, da so bili temeljni okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji v letu 2013 ponovno ocenjeni zelo kritično. Najvišjo povprečno oceno si je na lestvici od 1 do 5 prislužil okvirni pogoj dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij (3,89), najnižjo povprečno oceno pa okvirni pogoj, ki se nanaša na zasnovanost in vodenje vladne politike v podporo novih in rastočih podjetij (1,91), kakor tudi razpoložljivost različnih finančnih virov za nova in rastoča podjetja. Temu sledijo kulturne in družbene norme, gospodarska kriza ter pomanjkanje zmogljivosti za podjetništvo.
Pri ocenjevanju vladne politike in vladnih programov za spodbujanje nastajajočih in rastočih podjetij so izvedenci kot največji zaviralni dejavnik v letu 2013 navajali predvsem državno birokracijo ter nestimulativno davčno politiko, pa tudi zakonodajo na makro ravni in na občinski ravni. V okviru finančne podpore menijo, da je v letu 2013 predvsem primanjkovalo finančnih mehanizmov za zagon novih, rastočih ter inovativnih podjetij. Izvedenci kot slabost za razvoj podjetništva v Sloveniji štejejo tudi pomanjkanje podjetniške kulture, predvsem pa izpostavljajo, da podjetništvo zavirajo negativna klima za podjetništvo, podcenjevanje, odnos do uspeha in podjetnih posameznikov, manjša nagnjenost k tveganju, pa tudi pomanjkanje notranje podjetniške kulture obstoječih podjetij. Po mnenju izvedencev nastajanje in rast novih podjetij ovira tudi nestabilna politična in gospodarska situacija v državi in nestabilnost pogojev za poslovanje.
Največ priporočil za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji so nacionalni izvedenci navedli tam, kjer hkrati vidijo tudi največ slabosti. To je na področju finančne podpore (56 %) in vladne politike (47 %), pa tudi na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (47 %).
Kot daje vedeti že naslov monografije, je eno izmed razvojno najbolj kritičnih področij, na katere opozarja raziskava, spregledan podjetniški potencial mladih. Še zlasti tistih z visoko izobrazbo, ki jih je v strukturi slovenskih podjetnikov vse manj. Da bi ta trend zaustavili, je treba ustvariti primerne pogoje, da bodo talentirani posamezniki svoja podjetja ustanavljali in razvijali v Sloveniji. Nujno je treba zato izoblikovati povezovanje vseh akterjev podjetniškega ekosistema in sicer na ustreznih sodobnih programih, ki bodo uveljavljali sodobno podjetniško politiko, ki v ospredje postavlja podpiranje podjetniškega talenta, kreiranje učinkovitega start-up ekosistema in podjetja, ki so sposobna preboja in rasti. Dolgoročno je treba tako pozornost od »malega gospodarstva« preusmeriti na podjetnika in razumeti, da je podjetništvo osebna izbira in vselej lokalno ugnezdeno.
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je obsežna svetovna raziskava, v okviru katere se že vse od leta 1999 proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij. Lansko leto je GEM intervjuval 197.000 odraslih v 69 državah različnih geografskih in razvojnih značilnosti, sodelovalo je okrog 3.800 nacionalnih izvedencev, v 15 letni zgodovini GEM pa je sodelovalo preko 400 raziskovalcev v 100 državah. Slovenija se je raziskavi, ki jo koordinira koordinacijski tim na London Business School (Velika Britanija) in Babson College (ZDA), pridružila leta 2002, z njo pa smo v Sloveniji dobili odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili.
Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci iz ostalih nacionalnih timov tudi aktivno sokreira nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave, raziskovalni tim pa sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, doc. dr. Barbara Bradač Hojnik ter mag. Matej Rus. Raziskavo podpirajo SPIRIT, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Podrobni rezultati raziskave so dostopni na spletnih straneh Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij: http://epfip.uni-mb.si in http://www.gemslovenia.org ter na globalni strani www.gemconsortium.org, kjer najdete tudi rezultate raziskav podjetništva v preteklih letih, podatkovne baze in številne druge informacije o svetovni raziskavi.
