Spoštovani!

Vabimo vas na slovesno podelitev Glazerjevih nagrad, ki bo v sredo, 26. marca 2014, ob 18. uri v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Vljudno vabljeni.

Služba za protokol
Mestna občina Maribor
Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
www.maribor.si

Mladi so danes deležni večje pozornosti odločevalcev kot pred leti. Mladinske politike so se pričele uvrščati na dnevni red političnega odločanja, organizacije v mladinskem sektorju pa so v procesih javnega odločanja postale bolj aktivne. Mladi so se pričeli povezovati v neformalna partnerstva za reševanje določene mladinske problematike, saj so v takšni vrsti sodelovanja prepoznali prednosti za doseganje sinergijskih učinkov.

Sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v procese sprejemanja javnih odločitev je bistvenega pomena za družbeni razvoj, sploh v Sloveniji danes, ko se mladi zaradi slabih pogojev odločajo tudi za iskanje priložnosti v tujini. Trend bega možganov v Sloveniji je v porastu. Po osamosvojitvi Slovenije je bil v letu 2012 najvišji podatek o odseljevanju mladih državljanov, saj se je iz Slovenije odselilo 1.570 mladih oseb (SURS, 2013). Poleg tega pa je zaskrbljujoč podatek, da v starosti 15–35 let znaša delež tistih, ki so pripravljeni (oz. želijo) oditi na delo v drugo evropsko državo, kar 64,2 % (UMAR 2013: 37). Za mlade bo treba poiskati in ustvariti priložnosti, jim ponuditi perspektivo, veliko pa z aktivno participacijo lahko naredijo prav mladi sami.

V Sloveniji imamo vzpostavljene reprezentativne organizacije, ki zastopajo mlade. Na nacionalni ravni je to Mladinski svet Slovenije, na lokalni ravni pa so to mladinski sveti lokalnih skupnosti, ki so definirani tudi v Zakonu o mladinskih svetih (ZMS, Ur.l.RS št. 70/2000 in 42/2010), kjer je v 6. členu zapisano, da »vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.«
Mladinski sveti so tako kot krovne strukture, ki združujejo različne organizacije z različnimi nazorskimi, ideološkimi in političnimi opredelitvami lahko konstruktiven sogovornik z odločevalci, pri pripravi ukrepov, ki naj odgovarjajo na potrebe mladih.

Strateški dokumenti, ki vključujejo ukrepe več resorjev, so ključnega pomena za doseganje avtonomije mladih in izboljšanja njihovih življenjskih pogojev, tudi z ukrepi s področja boljših zaposlitvenih možnosti, večje dostopnosti stanovanj, povezovanja formalnega izobraževanja s potrebami na trgu dela, praktičnega usposabljanja z delodajalci in olajšanja prehoda mladih na trg dela, preprečevanja njihove socialne izključenosti in brezperspektivnega prehoda v neaktivnost.

S tega vidika je izjemno pomemben Nacionalni program za mladino, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 24. oktobra 2013 (ReNPM13-22) in je na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 42/2010, v nadaljevanju ZJIMS) temeljni programski dokument v mladinskem sektorju, katerega namen je zagotavljanje bolj preglednega in med posameznimi resorji usklajenega pristopa do težav, s katerimi se soočajo mladi.

V nacionalnem programu za mladino, ki je nastajal v sodelovanju med odločevalci, reprezentativnimi organizacijami, ki zastopajo mlade in mladimi, je med drugim poudarjeno, da razvoj lokalnih mladinskih politik pomembno prispeva k dvigu socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc med mladimi in (tudi) odraslimi. Zato Nacionalni program za mladino spodbuja vzpostavitev in razvoj delovanja organizacij za mlade (mladinski centri, skupine, združenja, sveti ipd.) v tistih lokalnih okoljih, kjer teh struktur še ni oziroma se soočajo z ovirami za učinkovito delovanje.

Certifikat Mladim prijazna občina

Certifikat Mladim prijazna občina je v letu 2012 razvil Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS. V letu 2014 je postopke certificiranja prevzel Inštitut za mladinsko politiko. S štiriletno veljavnostjo se certifikat podeljuje lokalnim skupnostim, ki sistematično izvajajo ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in kot tak dopolnjuje pot, ki jo je na nacionalni ravni začrtal Nacionalni program za mladino. Certificiranje je del programa Mladim prijazna občina, ki lokalnim skupnostim in mladinskim strukturam ponuja sistemsko podporo pri oblikovanju lokalnih mladinskih politik, nacionalne cilje pa skladno z načelom subsidiarnosti uresničuje izhajajoč z lokalne ravni.

Program Mladim prijazna občina izhaja iz predpostavke, da imajo v življenju mladih lokalne oblasti, ki so mladim najbližje, pomembno vlogo. Dejstvo je, da velik del mladih ni deležnih pogojev, ki bi jim omogočali, da bi trdno, odločno in uspešno stopali proti odraslosti. Raziskave o slovenski mladini (Mladina 2010, Mladina 2013) pričajo o vse večji brezposelnosti mladih ob vse pogostejših nestalnih in manj kakovostnih oblikah zaposlitve, vse večji finančni odvisnosti mladih od staršev ter vse kasnejšem osamosvajanju mladih.

Zagotavljanje okolja, ki bi mladim nudilo možnost aktivnega odraščanja in prevzemanja (pričakovanih) odgovornosti, je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi in posledično do zagotavljanja trajnostnega družbenega razvoja. Če je naloga mladih, da v javnem življenju aktivno sodelujejo, je naloga lokalnih oblasti zagotavljanje prostora, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo svoje cilje ter se tako razvijajo v avtonomnega in družbeno odgovornega odraslega. Določene lokalne skupnosti se svoje vloge v življenju mladih že dobro zavedajo in imajo vzpostavljen sistem ukrepov s področja mladinskih politik, večino, predvsem manjših pa ta naloga še čaka, sploh če je njihov interes, da vzpostavijo lokalno skupnost, v kateri bodo mladi radi živeli in ustvarjali.

Certifikat Mladim prijazna občina je namenjen priznavanju okolij, ki ukrepe s področja mladinskih politik že izvajajo v zadostni meri. Hkrati pa predstavlja tudi konkretno usmeritev, kako izboljšati stanje na področju lokalnih mladinskih politik in lokalne skupnosti spodbuja k nadaljevanju dela na tem pogosto zapostavljenem področju. Celoten program Mladim prijazna občina obsega veliko več kot zgolj podeljevanje listin občinam, program raziskuje in razvija področje mladinskih politik in mladinskega organiziranja ter ponuja strokovno podporo pri vzpostavljanju in razvoju lokalnih mladinskih politik.

Po uspešni pilotni podelitvi certifikatov Mladim prijazna občina v letu 2012 program v nadaljevanju ponuja še obsežnejši sistem podpore in svetovanja. Prioritetna področja, ki jih prepoznava kot temeljna za zagotavljanje mladim primernega okolja za življenje in razvoj na lokalnih ravneh so izobraževanje, zaposlovanje, bivalne razmere, informiranje, mobilnost, participacija, mladinsko organiziranje in načrtno obravnavanje področja mladine. Prioritetna področja so paralelna s ključnimi področji nacionalnega programa za mladino.

Sistem certificiranja se v letu 2014 prenavlja v smeri še večjega soodločanja mladih pri podeljevanju naziva. V kolikor bodo spremembe v javnih razpravah sprejete, bo lokalnim mladim dana priložnost, da soodločajo o upravičenosti občine, v kateri prebivajo. Sodelovanje mladih v vseh fazah, tako pri identifikaciji problematike, kot pri pripravi ukrepov in tudi pri samem informiranju o ukrepih ter pomoči pri implementaciji, omogoča boljše izvajanje samih ukrepov ter doseganje večjih učinkov. Na tak način mladi lažje sprejmejo, ponotranjijo ter podprejo ukrepe lokalne in nacionalne politike.

Občine, ki so v letih 2012 in 2013 že prejele certifikat Mladim prijazna občina, so lahko zgled in vodilo občinam, ki področja mladine še ne urejajo celostno. Kot take lahko v statistični regiji oz. širši okolici postanejo gonilna sila razvoja lokalnih mladinskih politik na širšem (regionalnem) območju.

Kakovosten model urejanja področja mladine v okviru skupnih občinskih uprav temelji na naslednjih ugotovitvah in predpostavkah:
Male in srednje velike občine ne uspejo samostojno urejati področja za mladino. Poleg finančnih nemožnosti je enega ključnih razlogov moč najti v podhranjenosti občinskih strokovnih služb za področje mladinskih politik, saj gre za kompleksno področje, ki ga posameznik ne more pokrivati le v nekem delu svojih službenih obveznosti. Učinkovito delo z mladimi zagotavljajo občine, kjer je v strokovnih službah zaposlen kader, ki v okviru del in nalog pokriva izključno (ali skoraj izključno) področje mladine, kar je večinoma prisotno le v večjih občinah.
Stopnja razvitosti mladinskega sektorja narašča z velikostjo občine. Mladinski sveti so zaradi narave organiziranosti lahko prisotni le v občinah z večjim številom mladinskih organizacij, mladinski centri pa so skoraj izključno ustanovljeni le v večjih občinah. Razvit mladinski sektor, ki temelji na mladinskih organizacijah, je osnova za participacijo mladih v lokalnih skupnostih.
Skupne občinske uprave na področju mladine se morajo oblikovati na geografsko strnjenem območju z mladim finančno in prostorsko dostopnimi prometnimi povezavami, saj se predvideva, da bo na območju teh občin vzpostavljen tudi javni medobčinski mladinski center, ki bo namenjen vsem mladim občanom iz občin s skupno občinsko upravo.
Vse občine pristopnice morajo za sodelovanje v skupni službi za področje mladine izkazovati visoko stopnjo motivacije in interesa s ciljem, da skupna služba kar najbolje zapolnjuje kompetenčne, kadrovske in finančne vrzeli na področju mladinske politike. Usklajenost delovanja službe z vsemi lokalnimi interesi, ki jih zastopajo politične oblasti vseh sodelujočih občin, je ključnega pomena za skladen razvoj lokalnih mladinskih politik na širšem geografskem področju.
Na področju mladine lahko močnejši centri (občine nosilke certifikatov Mladim prijazna občina) predstavljajo jedro razvoja mladinske politike na širšem področju in prevzamejo vodenje skupnih občinskih uprav na področju mladine, saj razpolagajo z bolj usposobljenim kadrom od ostalih in z izkušnjami, na podlagi katerih je mogoče mladinsko politiko razvijat do optimalne ravni na nivoju občin. Te občine so po dostopnih podatkih v večjem stiku tudi z nacionalno ravnjo izvajanja mladinske politike in nacionalnimi akterji, kar jim omogoča lažji prenos informacij.
Ob ustanavljanju skupnih uprav bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi participaciji mladih. V Sloveniji deluje en lokalni mladinski svet, ki pokriva območje več občin (Mladinski svet Bele Krajine za občine Semič, Metlika in Črnomelj), kar mu daje ustrezno legitimnost za zastopanje mladih na nivoju večih občin. Upoštevajoč dejstvo, da je participacija mladih temeljno načelo v oblikovanju, implementaciji in vrednotenju lokalnih mladinskih politik, bo potrebno vpeljati takšne oblike mladinskih struktur, ki bodo lahko s polno legitimnostjo zastopale mlade v odnosu do skupnih občinskih uprav. Enako smiselno je, da se v mladinskem sektorju oblikujejo nevladne regijske podporne organizacije, ki skrbijo za razvoj mladinskega sektorja na širšem območju.

Mestna občina Maribor in urejanje lokalnih mladinskih politik

Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) je z ustanovitvijo Urada za kulturo in mladino leta 2008 sledila pobudam mladih in mladinskih organizacij v mestu. MOM pokriva področje mladine v lokalni skupnosti s tem, ko zagotavlja:
normativne in druge pogoje za razvoj področja in vključevanje mladinskih vsebin v druge politike, ki zadevajo mlade;
aktivno participacijo mladih;
sofinanciranje mladinskih programov in projektov;
mladinsko infrastrukturo.
Od ustanovitve urada so bili na področju mladine sprejeti akti, ki omogočajo ciljno usmerjeno in bolj sistematično delo, hkrati pa zagotavljajo sodelovanje mladih in njihovih predstavnikov z lokalno skupnostjo.  Za uspešno delo z mladimi od leta 2008 naprej je MOM leta 2012 prejela certifikat Mladim prijazna občina.

Vsi od leta 2008 do leta 2010 sprejeti akti so potrebovali novelacijo po sprejetju ZJIMS in Pravilnika o izvajanju zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 47/2011), zato je mestni svet MOM na svoji 27. seji, 10. junija 2013, sprejel Odlok o javnem interesu v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor. Aktualna zakon in pravilnik na državni ravni ter odlok na lokalni ravni so trenutno temeljni akti, ki usmerjajo delovanje v mladinskem sektorju v MOM.

S pridobitvijo naziva Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju: EPM Maribor 2013) je mesto Maribor pridobilo še možnost aktivnejše predstavitve mladinske problematike lokalni, regionalni, nacionalni in evropski javnosti. Program je bil usmerjen na reševanje aktualne problematike mladih – večanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva med mladimi, medkulturnega povezovanja, mobilnosti mladih, večjega priznavanja neformalnega izobraževanja in krepitve strukturiranega dialoga. EPM Maribor 2013 je bil v osnovi namenjen mladim od 15 do 29 let, vendar si je prizadeval vključevati tudi mlajše in starejše oziroma je poudarjal pomen medgeneracijskega sodelovanja, velik poudarek je bil na vključevanju mladih z manj priložnostmi. Naziv je Mariboru leta 2010 podelil Evropski mladinski forum za obdobje enega leta.

Znanje in izkušnje iz leta, ko je bil Maribor evropska prestolnica mladih, želimo po zaključku prenesti na okoliške občine v regiji in vzpostaviti novo organizacijsko strukturo, ki bo mladim iz Maribora in okolice omogočala kakovostno preživljanje mladosti, potem pa lažji prehod v svet odraslih. Ocenjujemo, da se mladi danes soočajo s številnimi problemi, ki jih bomo uspešneje reševali samo s skupnim in povezanim delovanjem. Vzpostavitev skupnih služb za področje mladine bo omogočala tudi lažjo komunikacijo in bolj strateško delo z nacionalnimi institucijami na področju mladine. Namen je vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinskih dejavnosti v podravski regiji. Cilj delovanja skupnih služb je v razvoju mladim spodbudnega lokalnega okolja, ki jim bo omogočalo razvoj in uresničitev njihovih lastnih potencialov.

Pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine za Maribor in okolico se povezujemo predvsem z avstrijskim Gradcem, kjer od 1. 4. 2012 deluje Štajerski regionalni center za mlade (Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark). Center opravlja naloge mreženja, posvetovanja in informiranja na mladinskem področju ter predstavlja vmesni člen v sodelovanju in usklajevanju interesov otrok in mladine iz regije z regionalnimi odločevalci. Glavno delovanje centra temelji naslednjih področjih:
koordinacija regionalnih programov,
strateško sodelovanje s političnimi organi,
lobiranje pri regionalnih multiplikatorjih,
izvajanje raziskav o potrebah otrok in mladine,
priprava razvojnih konceptov na lokalni ravni z institucijami ter otroki in mladino.
Poleg centra obstaja v vsakem od šestih večjih štajerskih območjih še Informacijska točka za koordinacijo ukrepov iz centralno sprejete strategije »Delo za otroke in mladino 2020«. Informacijske točke se nahajajo pri EU regionalnih centrih. Odgovorni s strateškim sodelovanjem s političnimi organi, mladinskimi organizacijami in ne nazadnje z otroki in mladino oblikujejo ključne modele in razvojne koncepte za kakovostno delo. Center v svoji osnovi predstavlja dodano vrednost regiji in lokalni skupnosti, saj s podporo programom neformalnega učenja mladih skrbi za dvig državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi.

MOM je po vzoru avstrijskega Gradca že pričela z aktivnostmi, ki lahko privedejo do skupne službe za področje mladine v regiji. Po vzpostavitvi Medobčinskega urada za mlade (delovno ime) bo MOM izvajala številne naloge za mlade v regiji. Med drugimi bo spodbujala razvoj mladinskih organizacij za aktivno participacijo mladih, skrbela za mreženje in koordinacijo z mladinskimi organizacijami (podpora organizacijam, izvajanje javnih razpisov), podpirala pospeševanje mobilnosti mladih, podpirala raziskovalno delo na področju mladine in analizirala njihove potrebe ter sodelovala v evropskih mladinskih programih (predvsem Erasmus +). Medobčinski urad za mlade bo v skladu z nacionalnim programom za mladino pripravljal strateške razvojne koncepte na regionalni ravni in dolgoročno ustvarjal pogoje za kakovosten razvoj področja v regiji.

Vendar pa pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine lokalne skupnosti še ne morejo računati na večjo pomoč države. 26. člen Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS št, 123/2006 in 57/2008) namreč ne predvideva, da se med posamezne naloge, ki imajo zagotovljena sredstva v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, šteje tudi področje za mladino. Ob vseh problemih, s katerimi se danes srečujejo mladi je ustvarjanje boljših pogojev za vzpostavljanje skupnih služb za področje mladine v državi korak, ki lahko bistveno prispeva k dvigu kakovosti življenja mladih v naši državi. Mladi so svoje korake že začeli delati s povezovanjem in sodelovanjem ter vpeljavo certificiranja tistih občin, ki so same prepoznale potrebo po vzpostavljanju mladim prijaznega okolja.

Literatura:

MDDSZEM, ZRSZ, 2013. Mladi in trg dela. Dostopno na:

http://www.ess.gov.si/_files/4809/mladi_in_trg_dela.pdf

UMAR, 2013. Poročilo o razvoju 2013. Dostopno na:

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf

SURS, 2013. Mednarodni dan mladih. Dostopno na:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5652 (19. 9. 2013).

Urad Republike Slovenije za mladino, 2013. Resolucij o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022. [online] Dostopno na:

http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Nacionalni_program_za_mladino/resolucija_o_npm/Recolucija_o_NPM.pdf.

Lavrič, M., Flere, S., Tavčar, Kranjc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A., Kirbiš, A., Divjak, M., Lešek, P., 2010. »Mladina 2010. Družbeni profil mladih v sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino. Maribor: Aristej.

Mladina 2013. Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti. Maribor: Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb (CEPYUS). Zagreb: Friedrich Ebert Stiftung (FES). [online] Available from:

http://www.mlad.si/files/novice/mladina_2013_strnjeno_poro%C4%8Dilo.pdf.

Urlesberger, M, 2012. „Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark“. Več informacij na:
www.facebook.com/RegionalesJugendmanagementZentralraumSteiermark 

Avtorji: Tea Jarc in Snežana Džidić, Mladinski svet Slovenije, Tadej Beočanin in Rozana Mužica, Inštitut za mladinsko politiko, dr. Martina Rauter, Mestna občina Maribor

Izjava župana Mestne občine Maribor Dr. Andreja Fištravca o zaslišanjih mariborskih intelektualcev in drugih posameznikov pred parlamentarno komisijo

Je razmišljanje ljudi z lastno glavo za slovenske parlamentarce postalo ekstremizem?

V zadnjih letih nas večina državljank in državljanov z zaskrbljenostjo in na trenutke z upravičenim gnevom spremlja odnos slovenske politike tako do države, njenega premoženja, kot tudi njenih državljank in državljanov. Številnih zavržno dejanje kot je vabilo mariborskim intelektualcem in drugim posameznikom na zaslišanje pred parlamentarno komisijo, ki se menda ukvarja s pojavi ekstremizma v Sloveniji, ne preseneča več. Na žalost. Že misel na možnost tako sprevrženega ravnanja je namreč nekaj tako nezaslišanega, da si je v normalni državi politiki ne bi upali niti zasebno izreči na glas, kaj šele zapisati in jo udejanjiti.

A slovenska politika znova in znova dokazuje, da ne živimo več v normalni državi. Pa to ni “zasluga” navadnih državljank in državljanov ter tistih nekaj intelektualcev in drugih posameznikov, ki se jim še zdi vredno izreči kritično misel. “Zasluga” gre prav vsem parlamentarnim strankam zadnjih dveh desetletij, ki so aktivno ali pasivno pomagale, da so nam razne elite z močnimi političnimi navezavami ukradle državo. In v tem kontekstu je tako ravnanje zelo logično. Ko vzpostaviš nadzor nad politiko, dobiš nadzor nad javnim denarjem in potem je potrebno samo še čim bolj nadzirati, kaj ljudje vedo in mislijo. Prvo in drugo jim je očitno uspelo. Če jim ne bi, v naših bankah ne bi zijale milijarde težke luknje, ki jih bodo zdaj polnili iz žepov tistih državljank in državljanov, ki s krajami javnega premoženja praviloma niso imeli nič. Mesta kot je Maribor ne bi umirala na obroke, ker bi namesto desetin milijard Evrov, ki so jih, po besedah ameriškega ekonomista, taiste tatinske elite poskrile v davčne oaze, obstajali viri s katerimi bi lahko spodbudili njihov razvoj. A sprega elit z vsakokratno vladajočo politiko, je imela pač drugačne cilje.

Tudi na preusmerjanje pozornosti smo pri slovenski politiki vajeni. Ko dobimo slabo izbiro vodstva neke nadzorne institucije v državi, je potrebno razpravo hitro usmeriti v formalistične postopke, da se čim manj govori o interesih tistih, ki so sprejeli slabo odločitev. In namesto, da bi se parlamentarne stranke zamislile o vzrokih ter stiskah, ki so občanke in občane Maribora pognale na ulice, razglašajo proteste, protestnike in intelektualce, ki si v naši državi še privoščijo izreči kritično misel, za ekstremiste.

A če bi se spraševali o vzrokih in stiskah ljudi, bi seveda prišli tudi do dejstva, da za njimi stojijo prav napake in slabe odločitve politike, ki večinoma ni delovala v interesu ljudi, ampak že prej omenjenih elit. Take avtorefleksije pa slovenske parlamentarne stranke pač niso sposobne. Če so cenjeni dr. Boris Vezjak, dr. Vesna Vuk Godina, dr. Danijel Rebolj, Tone Partljič, dr. Ludvik Toplak, Vladimir Rukavina, Danijel Lorbek, Bartolo Lampret, Jaša Lorenčič, Rok Peče, dr. Aleš Mlinarič, Matic in Alen Lovrec, Dejan Vedlin, Darko Berlič in Boštjan Zagorac, ki se jim bo zgodilo, da se bodo znašli pred parlamentarno komisijo ekstremisti, potem si jih v Sloveniji želim še bistveno več.

Že zdavnaj je namreč prišel čas, da kritična misel in pomaga počistiti samozadostni ekstremizem sedanjih parlamentarnih strank in pomaga državljankam in državljanom Slovenije, da si končno povrnejo državo. Mariborčanke in Mariborčani pač zelo dobro vemo, da smo jo zelo drago plačali!

Dr. Andrej Fištravec

Vabljeni v nedeljo, 23, marca ob 18 – ih, v Dom kulture Ruše, kjer bo Stayerc Production praznoval 20 – obletnico delovanja.

Cena karte je 10 EUR, v predprodaji pa 7 EUR. Kupite jih lahko v Kava Bar Ž in v baru Črni Labod.

Happy Maribor, happy Maribor,… je bilo slišati danes vse srečne mariborčane na Trgu Leona Štuklja…ni jih bilo le slišati, še več…okoli 1000 glava množica je zaplesala na trenutno najbolj happy hit” te dni v Maribor – Happy Pharrella Williamsa.

Mariborčani in mariborčanke so danes dokazale, da so kljub vsej krizi, ki pesti Maribor veseli in znajo uživati v malih rečeh. Tako so ob mednarodnem dnevu sreče in veselja

Za snemanje videospota po vzoru drugih mest so se dogovorili kar prek spletnih socialnih omrežij in v le 5 dneh je pobudo podprlo več kot 1600 ljudi.

Čez teden je ekipa pod vodstvom Mariborčanke Lenje Faraguna snemala videospot na različnih mariborskih lokacijah z različnimi skupinami ljudi. Danes, na mednarodni dan sreče, pa so se vsi zbrali na Trgu Leona Štuklja in zaplesali na Happy Pharrella Williamsa. Pesem Happy so izbrali, ker je ta vesela pesem navdušila že mnoga druga mesta po svetu. Med drugim so takšne videospote posneli v Splitu, Singapurju, Clevelandu, Amsterdamu, Berlinu, Parizu, Firencah, Sofiji, Tokiu in Los Angelesu.

Po navedbah pobudnikov je dogodek namenjen “za to, da se družimo pozitivci Maribora, da inspiriramo in spravimo v dobro voljo druge, da pokažemo, da lahko vsi mi in vsak od nas naredi nekaj lepega zase in za druge”. Po njihovih navedbah ni zanemarljiva niti turistična promocija mesta, saj bo video, ki so snemali že tri dni pred tem, s 100 interesnimi skupinami, dostopen na svetovnem spletu.

“6 milijonov žrtev genocida je bilo v času druge svetovne vojne, med njimi pa je bila vsaka 4. žrtev otrok!” Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih ter uničevalnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi. Pogosto so za izvajanje množičnih usmrtitev uporabljali strupene pline. Eden takih plinov je bil Zyklon B. Vsako leto 27. januarja, na obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Vsakič se ob tem datumu v spomin poklonijo tudi na Srednji ekonomski šolo Maribor (SEŠ). Toda letos so se tega lotili malo drugače.

“Velikokrat sem ljudem govoril o tem fenomenu in zmeraj se nam ustavi razmišljanje pri številu 6 milijonov, ki je ogromna in fizično nepredstavljiva. Zato se je porodila ideja, da bi lahko vsi skupaj naredili projekt, s katerim bi približno ustvarili predstavo, kaj pomeni to število.” je dejal idejni vodja projekta profesor zgodovine Boris Karbonja. Nepredstavljiva številka zveni povsem neosebno. To številko so želeli oživiti in ponazoriti kaj pomeni 6 milijonov trupel, ki so umrla na enega izmed najgrozovitejših načinov. Predstavo o tem so želeli narediti močnejšo. Za vsako človeško življenje so izdelali ladjico iz odpadnega papirja. Število skupnih ladjic, ki so jih prenesli na Kliniko za faušijo v Mariboru in postavili umetniško inštalacijo s 2.419.104 ladjicami, za katero je poskrbel študent Gregor Sagadin.

Čeprav je ideja o tovrstni razstavi in vodenem prikazu grozot, ki so jih izvajali v koncentracijskih taboriščih, naletela na več kot odličen odziv, pa pobudnik projekta dodaja: “Domačim sem trdo zatrdil, da tega ne bom več počel.” Pravi, da so ga kljub dobri ideji, ki se je porodila ob kavi, ljudje gledali malce čudno. A namen Projekta Ladjice ni bil prikazati samo grozote genocida v 2. svetovni vojni. K projektu je pristopilo več kot 175 sodelujočih organizacij: vrtci, osnovne šole, srednje šole, starostni domovi, podjetja, športni klubi, kulturne ustanove, plesne skupine, mladinski domovi, vzgojno varstveni domovi, dijaški domovi, fakultete, psihiatrični oddelki, splošne bolnice, krajevne skupnosti in številni posamezniki.

Ob koncu projekta pa bo ves papir končal v reciklaži in tako bodo simbolično ponazorili usodo ljudi z usodo teh ladjic. Zato in za prenos denarja od reciklaže v Indijo k indijskim otrokom za izgradnjo njihove šole, za katero je poskrbela evroposlanka Romana Jordan. Približno številka ton iz številke 2.419.104 je 8 ton papirja.

Vsi, ki bi si zadevo želeli pobliže ogledati še imate čas do jutri od 10 – ih do 18 – ih.

Dopolnjeno danes, 20.3.2014, ob 17:54

Zaključna predstava projekta ladjice, ki se je zgodila prav včeraj, je minila v znamenju čustev in zelo senzibilnega programa, ki je opozarjal a hkrati z upanjem v lepšo prihodnost nakazoval,, da se holokavst ne sme zgoditi nikoli več. Mladi so predstavo – v nabito polni veliki dvorani SNG Maribor – napolnili s plesom, recitacijo in svetlobnimi in video efekti.

Državni svet je na tajnem glasovanju sprejel sklep, da Francu Kanglerju zaradi pravnomočno izrečene sedemmesečne zaporne kazni preneha mandat državnega svetnika. Za takšen sklep je glasovalo 19 svetnikov, proti jih je bilo 16.

Svetnike je pred odločanjem nagovoril tudi Kangler. Ne zato, je poudaril, da bi vplival na njihovo odločitev, ampak da pove, da pred njimi stoji “prvi politični obsojenec po letu 1990″. Prepričan je, da gre za politično zaroto zoper njega in da ne bi bil obsojen na sedem mesecev zaporne kazni, če ne bi bil državni svetnik.

Kot je poudaril, ni storil ničesar, kar bi imelo elemente kaznivega dejanja, ampak je bil obsojen na sedemmesečno zaporno kazen zaradi podpisa predloga, ki so ga pripravile strokovne službe. Sprašuje pa se, v kakšni državi je lahko nekdo obsojen na takšno zaporno kazen, ker nekaj predlaga.

Mandatno-volilna komisija DS se je pri oblikovanju sklepa za glasovanje naslonila na prakso državnega zbora, kjer so en tak primer imeli, medtem ko ga v državnem svetu doslej še ni bilo. Ker je večina svetnikov sklepu pritrdila, Kanglerju mandat preneha, za novega svetnika pa bodo potrebne nadomestne volitve. Če večina sklepa ne bi potrdila, bi bil lahko svetnik še naprej.

Zakon o državnem svetu, kot je danes opozorilo tudi več razpravljalcev, namreč res določa, da članu državnega sveta preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora nad šest meseci, a obenem tudi pušča možnost, da DS sklene, da lahko še naprej opravlja funkcijo.

In prav na tem je temeljilo tudi razhajanje med svetniki. Branimir Štrukelj je pred glasovanjem na primer dejal, da sam ne želi in ne bo presojal o pravnomočni sodbi sodišča. Dodal je, ne gre za Kanglerja, ampak za odnos DS do pravosodne veje oblasti. Ker gre za prvi tovrstni primer, se z njim postavlja prag tudi za naprej, je opozorila Marija Lah.

Alojz Kovšca je po drugi strani poudaril, da ne gre za odločanje o sodbi sodišča, ampak o svetniškem mandatu, saj jim zakon daje jasno pravico in odgovornost, da ne glede na sodbo o tem odločijo. Iz tega je izhajal tudi Boris Popovič, v celoti je pritrdil Kanglerjevim pomislekom glede sodbe ter napovedal, da bo glasoval, da Kangler ostane svetnik.

Prav glasovanje o Kanglerjevemu mandatu je botrovalo tudi skoraj enourni zamudi pri začetku današnje seje, saj se je sestal kolegij državnega sveta.

Interesna skupina lokalnih interesov DS je namreč tik pred začetkom seje DS prišla s predlogom, da bi glasovanje o prenehanju Kanglerjevega mandata umaknili z včerajšnje seje. Do naslednje pa bi služba za pravno-analitične zadeve pripravila pravno mnenje, kako naj DS ravna ob tem vprašanju. A so svetniki na seji takšen predlog s tesno večino 18 glasov proti 17 zavrnili. So pa z 18 glasovi proti 16 podprli predlog omenjene interesne skupine, da se o prenehanju mandata glasuje tajno.

Državni svetniki so se seznanili tudi z odstopno izjavo državnega svetnika Milana Medveda in potrdili prenehanje njegovega mandata ter se opredelili do nekaterih zakonskih predlogov.

Podprli so predloga novel zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in zakona o kmetijstvu ter predlog novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Prav tako je bil njihove podpore deležen predlog resolucije o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020.

Vir: STA

Poslovanje Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki je od decembra lani znova v stoodstotni državni lasti, od včeraj nadzoruje le šest članov od nedavne skupščine le še sedemčlanskega nadzornega sveta. Uprava druge največje državne banke je namreč včeraj prejela odstopno izjavo Egona Žižmonda.

Na skupščini NKBM prejšnji petek, ki so jo izpeljali kar v prostorih Slovenske odškodninske družbe v Ljubljani, je edini lastnik sprejel nekaj statutarnih sprememb, med katerimi je tudi zmanjšanje števila nadzornikov z dosedanjih devet na sedem. Poleg predsednika nadzornega sveta Petra Kukovice in njegovega namestnika Nika Samca v njem ostajajo še Keith Miles, Peter Kavčič, Miha Glavič in Andrej Fatur.

Če ne bi bilo omenjene spremembe, bi bila luknja še večja, saj je februarja odstopila predsednica uprave polzelske tovarne nogavic Karmen Dvorjak, ki se je v obdobju sanacije podjetja želela izogniti morebitnemu konfliktu interesov, zaradi konflikta interesov pa je moral septembra lani odstopiti tudi Aljoša Tomaž.

Statut NKBM namreč določa, da banke ne more nadzorovati nekdo, ki je član organa vodenja ali nadzora v drugi nadzorovani finančni družbi ali finančnem holdingu, Tomaž pa je zato moral odstopiti zaradi članstva v nadzornem svetu zavarovalnice Adriatic Slovenica, pa tudi zaradi vodilnega položaja v KD Group.

Tudi Tomaž je bil sicer zgolj nadomestni nadzornik, potem ko je novembra 2012 iz nadzornega sveta odstopila nekdanja vodja kabineta takratnega mariborskega župana Franca Kanglerja Duška Jurenec. Njen odstop je sledil ugotovitvam protikorupcijske komisije, ki je v poslovanju mariborske občine z večinsko občinskim podjetjem Farmadentom ugotovila večkratno koruptivno ravnanje.

Skupščina NKBM prejšnji teden je poleg števila nadzornikov v statutu določila tudi, da morata biti dve tretjini članov nadzornega sveta neodvisnih strokovnjakov. Med takšne bodo šteli tisti, ki v zadnjih dveh letih pred imenovanjem niso bili zaposleni v vladnih službah in niso opravljali vodstvenih funkcij v političnih strankah. Te in še nekatere spremembe je bil lastnik primoran izvesti zaradi zavez v načrtu prestrukturiranja, ki ga je decembra lani potrdila Evropska komisija.

Vir: STA

V četrtek 27.3.2014 ob 17 uri vabljeni v prostore društva na Koroški c. 39 v Mariboru na delavnico o urbani permakulturi. Delavnico vodi ga. Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. agronomije in permakulturna načrtovalka.

Na tokratni delavnici si bomo najprej ogledali društveni permakulturni vrt in se seznanili z osnovnimi informacijami kdaj je permakultura urbana in kdaj ne.

V predavalnici bomo potem spoznali procese osnovnega prmakulturnega načrtovanja in kako se lotiti permakulture doma in kje začeti. Kdo in kaj je permakultura in ali je to samo vrt, so le nekatera vprašanja vsakega posameznika, ki se spogleduje s to načrtovalsko metodo.

Vljudno vabljeni!

Prispevek: 10EUR
OBVEZNE PRIJAVE na mail: drustvo.aktivirajse@gmail.com!

Ogenj je v torek zvečer v Mariboru povzročil za okoli 100.000 evrov škode v prodajalni s športnimi oblačili, obutvijo in drugo opremo. Požar, ki je izbruhnil po 19.30, je uničil večji del blaga in notranjost objekta. Pogasili so ga mariborski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Radvanj, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Gorelo je v trgovini na Popovičevi ulici poleg Dvorane Tabor. Kriminalisti so danes opravili ogled kraja požara, vendar nadaljujejo s kriminalistično preiskavo in analizami. Več podrobnosti bo znanih po zaključku kriminalistične preiskave, ki lahko traja tudi nekaj dni, so sporočili s Policijske uprave Maribor.

Ogenj je uničil večji del blaga namenjenega za prodajo in notranjost objekta velikosti 20 krat 10 metrov.

Vir: STA

Državni svet bo danes med drugim odločal o predlogu mandatno-imunitetne komisije, naj Francu Kanglerju zaradi pravnomočno izrečene 7-mesečne zaporne kazni mandat državnega svetnika preneha. Prav tako je na dnevnem redu nekaj zakonskih novel, med drugim predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Sodišče je odločilo, da je Kangler zlorabil svoj položaj, ko je posredoval pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. DS je obvestilo mariborskega tožilstva o pravnomočni obsodbi Kanglerja prejel konec februarja.

Zakon o DS določa, da državnemu svetniku preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Mandat mu preneha z dnem, ko DS ugotovi, da so nastali navedeni razlogi, razen če sklene, da lahko državni svetnik še naprej opravlja funkcijo. A če bo sledil predlogu mandatno-imunitetne komisije, bo Kanglerjevo mesto zasedel nekdo drug, ki ga bodo izbrali na nadomestnih volitvah.

Kanglerju je večina svetnikov odrekla mandat že na ustanovni seji decembra 2012, potem ko je zaradi protestov odstopil z mesta mariborskega župana. A mu je mandat nato februarja lani potrdilo ustavno sodišče.

Danes se bo DS seznanil tudi z odstopom svetnika Milana Medveda, nekdanjega predsednika uprave Premogovnika Velenje, ki je bil bil v DS predstavnik lokalnih interesov.

DS bo obravnaval še predlog resolucije o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020, ter predloge novel zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, zakona o kmetijstvu, zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ter o predlogu zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov.

Vir: STA

Zgodaj zvečer je zagorelo v športni prodajalni v Popovičevi ulici v Mariboru.

Omenjeni objekt je nekaj metrov oddaljen od dvorane Tabor. Na mesto dogodka so prihiteli štiri gasilska vozila in poklicni gasilci ter policija. Po do sedaj znanih podatkih so zagorela oblačila, škoda pa še ni znana, saj se bo preiskava o vzroku požara začela šele po tem, ko bodo prostori varni.

Foto in tekst: Andrej Okreša

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so 16. 3. 2014, opravili kontrolo “Kramarskega sejma” v Mariboru. V postopku so 35 in 37-letnima državljanoma Republike Slovenije zasegli prepovedana hladna orožja “šurikene”in “bodala”. Obema bosta zaradi kršitev določil Zakona o orožju izdani odločbi o prekršku.

FOTO: PPIU MB

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejel pesnik in publicist Andrej Brvar. Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih letih pa so dodelili filozofinji in pesnici Mariji Švajncer, pesniku in dramatiku Roku Vilčniku ter ekipi ustvarjalcev znanstvene monografije in razstave Maribor Mesto Hiše Ljudje.

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo je osrednje priznanje mesta Maribor za dosežke na področju kulture. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica odbora za podelitev teh nagrad Zdenka Križanič, je na razpis prispelo 22 predlogov z 18 predlaganimi kandidati, od tega je bilo enajst kandidatov za Glazerjevo listino in sedem kandidatov za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.

Strokovne komisije so opravile izbor ter odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov. Ta je na seji 5. marca izbral nagrajence. Slovesna podelitev Glazerjevih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1987, bo 26. marca v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju literature bo prejel Andrej Brvar. “V slovenskem prostoru se je uveljavil kot markanten pesnik z izrazito individualno poetiko, prodoren premišljevalec literarnih in kulturnih pojavov, zahteven urednik z jasno profilirano in prepoznavno uredniško politiko ter pobudnik odmevnih literarnih dogodkov,” med drugim piše v utemeljitvi.

Poleg osrednje nagrade v Mariboru vsako leto podelijo tudi največ tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh ali treh letih.

Marija Švajncer jo prejme za znanstveno monografijo Vpogled v azijsko duhovnost, ki po mnenju žirije “pomeni pomemben prispevek k razvoju filozofije in s tem sodobne teoretične misli na Slovenskem”.

Rok Vilčnik bo Glazerjevo listino prejel za zbirko dram Ameriška trilogija. To sestavljajo tri žanrsko, vsebinsko in slogovno različne igre, “ki jim je skupno to, da razgaljajo človekovo intimo, spregovorijo o družbenih tabujih – v tem gredo celo do skrajnosti – ter s svojo tenkočutnostjo pretresejo bralca”.

Glazerjevo listino za leto 2014 prav tako prejmejo Zdenka Semlič Rajh, Žiga Oman in Lučka Mlinarič za znanstveno monografijo in razstavo Maribor Mesto Hiše Ljudje, ki ju je v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 izpeljal Pokrajinski arhiv Maribor. “Z omenjeno monografijo je javnost dobila prvo celovito predstavitev razvoja in stanja hišnega oziroma stavbnega fonda na območju znotraj nekdanjega mestnega obzidja od poznoterezijanske dobe do leta 1941,” piše v utemeljitvi.

Glazerjeve nagrade so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju (1893-1975), ki je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Mariboru.

Vir: STA

Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko danes poteka karierni sejem Teconomy, na katerem se podjetja predstavljajo študentom in obratno. “Namen dogodka je mlade povezati s podjetji in jim pokazati, da tudi danes so službe oziroma poslovne priložnosti zanje,” je za STA povedal vodja projekta Boris Šajnović.

Sejem prireja mariborska enota mednarodne organizacije za izmenjavo strokovnih praks študentov tehnike in naravoslovja IAESTE. Dogodek je nadgradnja lanskega Kariernega sejma IAESTE, ki je bil po besedah Šajnovića zelo uspešen, saj je več mladim prinesel zaposlitev.

Za razliko od podobnih sejmov, ki potekajo v Sloveniji, je prednost današnjega v tem, da poteka na fakulteti in tako lahko neposredno nagovori študente. “Med mladimi vlada velika apatija in depresija, zato nimajo motivacije za udeležbo na takšnih sejmih. Zato smo jim ponudbo pripeljali sem in upamo, da jim bomo dali vedeti, da je dobro, da čim prej začnejo navezovati stike z bodočimi delodajalci,” je pojasnil Šajnović.

Letos se predstavlja 17 podjetij, ki študentom ponujajo možnosti za štipendije, pripravništvo, prakso, delo na projektu ali zaposlitev. Osredotočili so se na profile s področij tehniških ved, naravoslovja in ekonomije.

Med sodelujočimi podjetji je le eno slovensko, ostala so iz Avstrije. “Avstrijska podjetja prepoznavajo pomembnost lastne predstavitve na takšnih dogodkih. V slovenskih verjetno ni potreb po novih zaposlitvah,” je ocenil Šajnović.

Po njegovih besedah imajo avstrijska podjetja zelo dobro mnenje o slovenskih študentih. “Pravijo, da so slovenski študenti v znanju zelo dobro podkovani. Hkrati se v Avstriji zavedajo nujnosti usposabljanja. Vsak začetnik dobi svojega mentorja v podjetju, ki ga uči, in kasneje lahko postopoma napreduje.” Avstrijska podjetja so pripravljena vlagati v mladega, medtem ko slovenska podjetja iščejo predvsem že usposobljene in izkušene delavce, pri čemer mladi avtomatično izpadejo, je dodal.

Dobre izkušnje z delavci iz Slovenije je potrdila tudi Sabine Neumeister iz avstrijske družbe Salomon Automation. “Zelo cenimo tukajšnje izobraževanje in si močno prizadevamo priti v stik s slovenskimi študenti. Opažamo, da so sicer nekoliko sramežljivi, a zelo sposobni. Veseli smo vsakršne prijave z njihove strani,” je povedala.

Na sejmu se predstavlja tudi gospodarsko združenje avstrijske dežele Vorarlberg. Po besedah njihove predstavnice Alexandre Giesinger iščejo delavce za več podjetij z njihovega območja. “Pri nas je težava, da nimamo univerze, zato vsi naši študenti gredo na Dunaj, v Gradec ali v tujino in tam tudi ostanejo. Zato nimamo dovolj tehničnega strokovnega kadra in ga zdaj iščemo tudi v Sloveniji,” je povedala.

Vir: STA

Upravna enota Maribor razgrinja volilne imenike za območje Upravne enote Maribor, sestavljene za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 2014, ki so razgrnjeni in volivcem na vpogled od 16. 3. 2014 do vljučno 9. 5. 2014, na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, soba št. 27, v času uradnih ur.

Slika je simbolična

Mariborska mestna uprava je lani razpisala tri natečaje, s katerimi je iskala vodje urada za gospodarske dejavnosti, urada za komunalo, promet in prostor in urada za šport. Med 300 prijavljenimi kandidati so zaenkrat našli ustreznega le za vodenje urada za gospodarske dejavnosti, kar so z marcem poverili Ryanu Hartnerju.

Zanimanje za razpisana delovna mesta je bilo, tudi glede na visoko stopnjo brezposelnosti v občini, veliko. Na javni natečaj za vodjo urada za komunalo, promet in prostor se je prijavilo 72 kandidatov, za vodjo urada za gospodarske dejavnosti 101 kandidat in za vodjo urada za šport 127 kandidatov, so danes sporočili z občine.

Po zavrnitvi pritožb neizbranih kandidatov se je februarja uspešno zaključil javni natečaj za vodjo urada za gospodarske dejavnosti in marca je začel z delom magister pravnih znanosti Ryan Hartner. Na občini izpostavljajo predvsem njegove izkušnje na področju razpolaganja z evropskimi sredstvi, postopkov javnih naročil in razpisov ter vključenosti občin v sisteme regionalne razvojne politike.

Ostala dva razpisa še nista prinesla rezultata. Ker prijavljeni kandidati po ocenah komisije “niso pokazali dovolj poglobljenega znanja” s tega področja, so razpis za vodjo urada za komunalo, promet in prostor razveljavili in zaenkrat še ni znano, ali ga bodo ponovili. Postopek za razpisano mesto vodje urada za šport pa še poteka, saj se še preučuje pritožbe neizbranih kandidatov.

Po drugi strani so na podlagi razpisa za vodjo urada za gospodarske dejavnosti našli še dva nova sodelavca. S svojo izkušenostjo in znanjem sta natečajno komisijo in mestno upravo poleg Hartnerja prepričala še Zvonko Es in Iztok Dovečar. Zato je občina z njima sklenila podjemni pogodbi, da bosta “pomagala soustvarjati primerno in potrebno okolje za že identificirane tuje investitorje”. Takšno pogodbo je občina pred kratkim podpisala še z dvema zunanjima sodelavcema.

Kadrovanje župana Andreja Fištravca, ki si je županski stolček priboril na nadomestnih volitvah pred natanko letom dni, je v javnosti deležno veliko pozornosti, saj je bil velik kritik politike zaposlovanja svojega predhodnika Franca Kanglerja. Kritiki mu očitajo, da sam ravna podobno, ko je v svoj kabinet pripeljal novo ekipo.

Na občini pa poudarjajo, da so nove zaposlitve nujne za doseganje gospodarskega preboja mesta. “Župan od vseh, ki jim je bila na ta način zaupana pomembna naloga za mesto, pričakuje maksimalni angažma. V kolikor pričakovani rezultati ne bodo upravičili finančnega vložka občine, omogočajo sklenjene podjemne pogodbe hitro prekinitev sodelovanja,” so poudarili.

Fištravec se je namreč enkrat že opekel. Gre za primer svetovalcev Bartola Lampreta in Gregorja Kosija, ki ju je ob prevzemu županovanja aprila lani zaposlil na zaupanje, zdaj, ko med njimi ni več zaupanja, pa ju ne more odpustiti. Nov poskus za njuno odpustitev predstavlja spremenjen kadrovski načrt v okviru predloga občinskega proračuna, ki bo šel v drugo branje na seji mestnega sveta prihodnji teden.

Kadrovanje župana Fištravca, ki si je županski stolček priboril na nadomestnih volitvah pred natanko letom dni, je v javnosti deležno veliko pozornosti, saj je bil velik kritik politike zaposlovanja svojega predhodnika Franca Kanglerja. Kritiki mu očitajo, da sam ravna podobno, ko je v svoj kabinet pripeljal novo ekipo. Na občini pa poudarjajo, da so nove zaposlitve nujne za doseganje gospodarskega preboja mesta.

Tudi sicer Fištravec leto dni po izvolitvi za župana med svoje glavne cilje postavlja ustvarjanje okolja, ki bo privlačno za investitorje, in skrb za ustvarjanje oz. ohranjanje delovnih mest. “V preteklosti nobeno županstvo ni smatralo, da je to njegovo poslanstvo. Propadali so veliki sistemi, kot je TAM, Metalna, Elektrokovina …, kot tudi majhni, vendar nihče ni dojel, da je tudi reševanje gospodarskih razmerij v mestu stvar županstva,” je danes zapisal na spletnem omrežju Facebook.

Zadeve se v Mariboru po njegovih ocenah že obračajo na bolje. “Investitorji, kot na primer Kuvajtčan Hilal Arnaout in kitajsko podjetje za proizvodnjo baterij Shihlien Apex, so prve lastovke, ki kažejo na konec zime,” je dodal.

Vir: STA

Na Srednji ekonomski šoli (SEŠ) Maribor se vsako leto spomnijo žrtev genocida, le da letos malo drugače.

Tako so si zadali cilj, da bi iz odpadnega papirja naredili 6 milijonov ladjic, ki bi jih tako ali drugače postavili kot inštalacijo in s tem fizično ponazorili to število. Število ladjic ob koncu projekta se giblje v številki 2.419.104.

Ob koncu projekta pa bo ves papir končal v reciklaži in tako bomo simbolično ponazorili usodo ljudi z usodo teh ladjic. Zato in za prenos denarja od reciklaže v Indijo k indisjkim otrokom za izgradnjo njihove šole pa bo poskrbela gospa Jordan evroposlanka. Približno številka ton iz številke 2.419.104 je 8 ton papirja.

Projekt SEŠ -s je dobil nepredstavljivo razsežnost. Sodeluje 175 organizacij: vrtci, osnovne šole, srednje šole, starostni domovi, podjetja, športni klubi, kulturne ustanove, plesne skupine, mladinski domovi, vzgojno varstveni domovi, dijaški domovi, fakultete, psihiatrični oddelki, splošne bolnice, krajevne skupnosti in številni posamezniki. Tudi iz tujine so dobili mnogo ladjic; iz Avstrije, Hrvaške, Ajzerbedžana, Madžarske, Nemčije, Srbije.

V Sloveniji ni niti ene regije od koder ne bi prišla ladjica.

Projekt se je začel v tretjem tednu septembra in tako traja že 6 mesecev. Inštalacija zbranih ladjic pa je trajala 1 mesec (22.2-22.3).

Omenjena inštalacija bo potekala od ponedeljka, 17.3 do petka 21.3., ko bo tudi uradni konec našega projekta – na dan vseh vrst genocidev. Ura za oglede pa je od 10h pa do 18h. Inštalacija je razstavljena na˝ KLINIKI ZA FAUŠIJO˝. Inštalacijo so pripravili študenti in študentke arhitekture ter oblikovanja z pomočjo dijakov ter zaposlenih na Srednji ekonomski šoli v Mariboru. V sredo 19.3.2013 pa bo tudi prireditev v veliki dvorani SNG Maribor.

Foto: SEŠ Maribor