Novice iz občine Maribor

Čeprav so zadnji dnevi spet bolj hladni, se obdobje, ko so tržnično dejavnost na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu opravljali pod šotorom, bliža koncu. Podjetje Expo Biro bo namreč v ponedeljek, 7. aprila, šotor pričelo podirati. Predvidevajo, da bodo šotor umaknili v enem dnevu. Spomnimo, šotor v izmeri 25 x 15 metrov so zaradi premostitve zimskega obdobja postavili 15. januarja letos, stroške montaže, demontaže in najema, ki skupaj znašajo 13.060,58 + DDV, je v celoti prevzelo podjetje Snaga kot upravljavec tržnične dejavnosti v Mestni občini Maribor.
Na osrednjo mariborsko tržnico se bodo od danes naprej postopoma vračali dežniki, skupaj jih bodo postavili 48. Proces ponovnega postavljanja dežnikov bodo izkoristili tudi za sanacijo raztrganih platen in uničenih tulcev, skupaj bodo zamenjali sedem platen in 23 tulcev. Predvidevajo, da bodo dežnike postavili najkasneje do 10. aprila, najkasneje seveda na mestu, kjer bo do 7. aprila še stal šotor.
Ob navedenih aktivnostih vztrajno iščejo tudi ustrezno trajno rešitev kritine na osrednji mariborski tržnici, pri čemer sodelujejo z vsemi vpletenimi akterji – Mestno občino Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Hypo Leasingom. Odločili so se, da za mnenje, kakšno tržnico si želijo, povprašajo tudi branjevke in branjevce. Na odprtem posvetu se bodo sestali v soboto, 29. marca, ob 12. uri, na tržnici in nadejajo se uporabnih smernic, kako prostor mariborske tržnice obuditi v mesto, kjer se bodo ljudje srečevali in ponovno sproščeno družili.
Tržnica bo ves čas trajanja del obratovala nemoteno in v običajnem delovnem času, hkrati pa naprošajo vse obiskovalce tržnice za potrpljenje v času podiranja šotora in nameščanja dežnikov ter jih vljudno vabijo, da nas obiščejo.

Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek v svetu, pri katerem sodelujejo posamezniki, podjetja, vlade in skupnosti, ki ob tej priložnosti poskrbijo, da se tisto uro, ki je določena v projektu, v njihovem okolju za eno uro ugasnejo luči in izvedejo različne okoljevarstvene aktivnosti.
Projekt Ura za Zemljo se letos predstavlja s sloganom »Uporabite svojo moč ob uri za Zemljo«.
Projektu se bo tudi letos pridružila Mestna občina Maribor, in sicer se bo v soboto, 29. marca 2014, med 20.30 in 21.30 sproti izklapljala javna razsvetljava na naslednjih lokacijah:
Ulice na desnem bregu Drave:
Tržaška cesta, okolica tovarne Swaty do centra Baumax, del Ljubljanske ulice, Igriška ulica, Borova vas, del Ceste proletarskih brigad, Dravograjska cesta od Ceste proletarskih brigad do Lackove ceste, Titova cesta od mostu do Linhartove ulice.
Ulice na levem bregu Drave:
Titov most, del Ulice kneza Koclja, Gosposka ulica, Slovenska ulica, Jurčičeva ulica, Vetrinjska ulica, Mladinska ulica, Maistrova ulica, Gregorčičeva ulica, Slomškov trg, Tomšičeva ulica.
Lep pozdrav,
Služba za protokol
Mestna občina Maribor
Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
www.maribor.si

Vabimo vas, da skupaj odločimo, kako lahko razpoložljiva sredstva najbolje prispevajo k razvoju našega kraja in k višji kakovosti življenja v njem. V vaši trgovini vas čakajo trije predlogi. Izberite enega izmed treh predlogov za izboljšanje vašega okolja. Tistega z največ prejetimi glasovi bomo uresničili.
Glasovanje poteka od 1. 4. 2014 do 30. 4. 2014.
Spisek vseh enot iz Pomurja, Koroške in Štajerske, katere so vključene v projekt:
RADI DELAMO DOBRO – MERCATOR
MARKET ROGATEC, Celjska cesta 31 A, Rogatec
1 Društvo žena Donačka gora, Donačka gora 4 A, 3252 Rogatec
2 PGD Rogatec, Celjska c. 9, 3525 Rogatec
3 Društvo upokojencev Rogatec, Steklarska ul. 10, 3252 Rogatec
MARKET RADLJE, Koroška cesta 61 a, Radlje ob Dravi
1 PGD Radlje ob Dravi, Partizanska ul. 18, 2360 Radlje ob Dravi
2 Vrtec Radlje ob Dravi, Koroška c. 15, 2360 Radlje ob Dravi
3 Društvo upokojencev Radlje ob Dravi, Mariborska c. 26, 2360 Radlje ob Dravi
MARKET RAVENKA BELTINCI, Ravenska cesta 2, Beltinci
1 Turistično društvo Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci
2 KUD Beltinci – folklora, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci
3 Društvo za varstvo in vzgojo ptic “Slavček” Beltinci, Kajuhova 14, 9231 Beltinci
MARKET MARJANCA , Mladinska ulica 2, Gornja Radgona
1 Prostovoljno gasilsko društvo, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona
2 Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, Kocljeva ul. 2, 9250 Gornja Radgona
3 Društvo diabetikov Gornja Radgona, Partizanska c. 5, 9250 Gornja Radgona
MARKET SLOVENSKA 40 MURSKA SOBOTA , Slovenska ulica 40, Murska Sobota
1 Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota, Kocljeva 4, 9000 Murska Sobo
2 Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 9000 Murska Sobota
3 Sonček -Pomursko društvo za cerebralno paralizo, Lendavska ulica 25/b, 9000 Murska Sobota
MARKET SELNICA, Gasilska ulica 2, Selnica ob Dravi
1 PGD Slemen, Spodnji Slemen 27, 2352 Selnica ob Dravi
2 KD Pavza, Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi
3 Turistično društvo Selnica ob Dravi, Slovenski trg 4, Selnica ob Dravi
MARKET RUŠE, Falska cesta 18, Ruše
1 Enota vrtec v sklopu OŠ Janka Glazerja Ruše, Lesjakova ul. 4, 2342 Ruše
2 Društvo upokojencev Ruše, Mariborska c. 13, 2342 Ruše
3 Planinsko društvo Ruše, Mariborska c. 5, 2342 Ruše
MARKET HOČE, Pohorska cesta 18, Hoče
1 Društvo upokojencev Hoče, Pohorska cesta 15 , 2311 Hoče
2 Društvo žena, občina Hoče-Slivnica, Glaserjev trg 2, 2311 Hoče
3 Vrtec Hoče, Šolska ulica 10, 2311 Hoče
MARKET GORIŠNICA, Gorišnica 61, Gorišnica
1 Športna zveza občine Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica
2 Društvo gospodinj Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica
3 PGD Gorišnica, Gorišnica 70, 2272 Gorišnica
MARKET RADGONSKA CESTA RADENCI, Radgonska cesta 9 f, Radenci
1 Turistično društvo Radenci, Radgonska cesta 27, 9252 Radenci
2 Vrtec Radenci, Titova c. 1, 9252 Radenci
3 Nogometni klub Slatina, Slatinska c. 2, 9252 Radenci
MARKET PRAGERSKO, Ptujska cesta 35, Pragersko
1 Turistično društvo Breza, Kacova ul. 12, 2331 Pragersko
2 PGD Pragersko, Ptujska c. 24, 2331 Pragersko
3 Športno društvo Pragersko, Pragersko
MARKET ČRNA NA KOROŠKEM, Rudarjevo 16, Črna na Koroškem
1 Smučarski klub Črna, Center 101, 2393 Črna na Koroškem
2 PGD Črna, Center 123, 2393 Črna na Koroškem
3 Društvo upokojencev Črna, Center 152, 2393 Črna na Koroškem
MARKET POLJČANE , Bistriška cesta 48, Poljčane
1 PGD Poljčane, Bistriška c. 91, 2319 Poljčane
2 Vinogradniško sadjarsko društvo Poljčane, Tovarniška 28, 2319 Poljčane
3 Društvo upokojencev Poljčane, Bistriška c. 70, 2319 Poljčane
MARKET JELKA ROGAŠKA SLATINA, Celjska cesta 38, Rogaška Slatina
1 Društvo upokojencev Rogaška Slatina, Ul. XIV divizije 16, 3250 Rogaška Slatina
2 Vrtec Rogaška Slatina, Ul. Kozjanskega odreda 2, 3250 Rogaška Slatina
3 Košarkaški klub Rogaška, mladinska šola, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina
MARKET CANKOVA , Cankova 23 a, Cankova
1 PGD Cankova, Cankova 30 A, 9261 Cankova
2 Vrtec Cankova, – OŠ Cankova, Cankova 27, 9261 Cankova
3 Turistično društvo Cankova, Cankova 30, 9261 Cankova
MARKET DOBROVNIK, Dobrovnik 246, Dobrovnik
1 PGD Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
2 KUD Petöfi Sándor, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
3 Turistično društvo Dobrovnik, Dobrovnik 279, 9223 Dobrovnik
MARKET MAJA, Vrbanska cesta 3, Maribor
1 Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Center Sonček Maribor, Cesta XIV divizije 48 A, 2000 Maribor
2 Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva ul. 15, 2000 Maribor
3 Društvo za avtizem Dan Maribor, Finžgarjeva ul. 21, 2000 Maribor
MARKET IZVIR SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, Ulica dr. Antona Korošca 1, Sv.Jurij ob Ščavnici
1 Enota vrtec v sklopu -Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici, Ul. Edvarda Kocbeka 4, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
2 Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, Ul. Dr. Antona Korošca 5, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
3 Društvo podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica doktor Antona Korošca 21, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
MARKET LENART , Partizanska cesta 1, Lenart v Slovenskih Goricah
1 Prostovoljno gasilsko društvo Lenart, Partizanska cesta 12, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
2 Enota Vrtec v sklopu osnovna šola Lenart – Gubčeva ulica 3, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
3 Društvo Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Lenart, Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Sl. goricah
MARKET BREG PTUJ , Zagrebška cesta 4, Ptuj
1 Društvo kmetic MO Ptuj, Ormoška 28, 2250 Ptuj
2 Vrtec Vijolica, Rogaška cesta 19, 2250 Ptuj
3 Klub soroptimist Ptuj, Jadranska 13, 2250 Ptuj

Zavetišče za živali Maribor v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Maribor prireja v soboto, 29. marca 2014, ob 16. uri, v sejni sobi Zavetišča za živali Maribor, Avtomobilska ulica 25, predavanje o oskrbi mačjih mladičev in sesnih mladičev. Predavala bo Vanja Knez, dr.vet.med.
Oskrba sesnih mladičev je veliko bolj zahtevna kot oskrba večjih mačk – mladičke je potrebno večkrat dnevno hraniti ob uri, jih masirati, da lahko izločajo, skrbeti za primerno temperaturo njihovega gnezda in podobno, zato potrebujejo nekoga, ki ima zagotovo dovolj časa, da jim lahko nudi primerno oskrbo. Zavetišče za živali Maribor se je vsako leto v tako imenovani sezoni mačjih mladičev, ki običajno traja od konca maja do konca septembra, po pomoč pri oskrbi sesnih in mačjih mladičev obrnilo na Društvo za zaščito živali Maribor in skupaj nam je uspelo, da veliko mačakov in muc danes uživa v svojih novih domovih, saj so bili prav v prvih dneh svojega življenja deležni pravilne oskrbe.
Seminar je brezplačen, namenjen pa je vsem, ki bi kot prostovoljci na svojem domu želeli pomagati pri oskrbi sesnih in mačjih mladičev, ki jih najdejo zavržene in prehoden dom najdejo v mariborskem zavetišču. Zaradi omejenega prostora v predavalnici vljudno prosimo, da zainteresirani svojo udeležbo sporočijo do petka, 28.3.2014 na elektronski naslov info@dzzz-mb.si.

Vabimo Vas na slovesno
PROMOCIJO DOKTORJEV ZNANOSTI, ki bo v petek, 4. aprila 2014, ob 11. uri v Veliki dvorani Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15 v Mariboru.
SEZNAM KANDIDATOV ZA PROMOCIJO, DNE 4. 4. 2014, OB 11. URI
1.
Ime in priimek: Eva Jakopin
Fakulteta: MF
Mentor: Prof. dr. Breda Pečovnik Balon
Doktorska tema: Pomanjkanje vitamina D pri bolnikih zdravljenih s kronično hemodializo in njegovo nadomeščanje z visokimi odmerki holekalciferola
2.
Ime in priimek: Mag. Meta Penko
Fakulteta: MF
Mentor: Prof. dr. Radovan Hojs
Doktorska tema: Srčni in žilni zapleti pri bolnikih po preboleli ishemični možganski kapi – pomen kronične ledvične odpovedi
3.
Ime in priimek: Maja Skerbinjek Kavalar
Fakulteta: MF
Mentor: Prof. dr. Mitja Košnik
Doktorska tema: Farmakogenomika in vrednotenje intermitentnega zdravljenja z antagonisti levkotrienov pri otrocih s persistentno astmo
4.
Ime in priimek: Mag. Andrej Kravos
Fakulteta: MF
Mentor: Prof. dr. Janko Kersnik
Doktorska tema: Enoletno spremljanje funkcijskega stanja bolnikov s periferno arterijsko boleznijo
5.
Ime in priimek: Mag. Benjamin Dvoršak
Fakulteta: MF
Mentor: Prof. dr. Radovan Hojs
Doktorska tema: Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki – incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence
6.
Ime in priimek: Mag. Petra Klemen
Fakulteta: MF
Mentor: Doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš
Doktorska tema: Vloga N- terminalnega možganskega natriuretičnega propeptida v kombinaciji s kapnometrijo ali ultrazvočno preiskavo pljuč pri predbolnišnični diagnostiki akutne dihalne stiske
7.
Ime in priimek: Primož Jelušič
Fakulteta: FG
Mentor: Prof. dr. Bojan Žlender
Doktorska tema: Modeli mehke logike in nevronske mreže za analizo geotehničnih konstrukcij
8.
Ime in priimek: Nadja Sadar
Fakulteta: FKBV
Mentor: Prof. dr. Tatjana Unuk
Doktorska tema: In-vivo časovna analiza dinamike razvoja kakovosti jabolk med zorenjem
9.
Ime in priimek: Branko Lukač
Fakulteta: FKBV
Mentor: Prof. dr. Vladimir Meglič
Doktorska tema: Primernost izbranih travniških zeli za siliranje, njihova sestava ter energijska vrednost za prežvekovalce
10.
Ime in priimek: Iris Merkač
Fakulteta: FF
Mentor: Prof. dr. Nenad Miščević
Doktorska tema: Od intuicije do trajnega znanja in višje gospodarske rasti: epistemologija matematične intuicije
11.
Ime in priimek: Ines Voršič
Fakulteta: FF
Mentor: Prof. dr. Irena Stramljič Breznik
Doktorska tema: Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika
12.
Ime in priimek: Jerneja Hercog
Fakulteta: FF
Mentor: Prof. dr. Milena Ivanuš Grmek
Doktorska tema: Razvijanje didaktičnega modela organizacije pedagoške prakse v prvem in drugem triletju osnovne šole pri likovni vzgoji
13.
Ime in priimek: Tanja Gologranc
Fakulteta: FNM
Mentor: Prof. dr. Boštjan Brešar
Doktorska tema: Primeri uporabe mostovnih grafov in njihovih posplošitev
14.
Ime in priimek: Mag. Nina Peršin
Fakulteta: FNM
Mentor: Prof. dr. Joso Vukman
Doktorska tema: Posebne funkcionalne enačbe na prakolobarjih
15.
Ime in priimek: Brigita Polanec
Fakulteta: FNM
Mentor: Prof. dr. Srečko Glodež
Doktorska tema: Model za sortiranje odpadkov pri proizvodnji trdnih goriv
16.
Ime in priimek: Iztok Urbančič
Fakulteta: FNM
Mentor: Prof. dr. Janez Štrancar
Doktorska tema: Odziv biomembranskih domen na zunanje dražljaje
17.
Ime in priimek: Mag. Marko Peršič
Fakulteta: EPF
Mentor: Prof. dr. Duško Uršič
Doktorska tema: Oblikovanje pozitivne organizacijske identitete pri umestitvi socialnega kapitala v učečo se organizacijo
18.
Ime in priimek: Mag. Janez Ekart
Fakulteta: FS
Mentor: Prof. dr. Niko Samec
Doktorska tema: Razvoj metodologije in postopkov proizvodnje trdnih goriv iz odpadkov
19.
Ime in priimek: Aida Kamišalić Lafitić
Fakulteta: FERI
Mentor: Prof. dr. Tatjana Welzer Družovec
Doktorska tema: Acquiring Temporal Knowledge for Making Decisions in Medical Processes

15. maja 2013 je župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec v Mariboru gostil predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek v Mariboru in ji predal predlog Posebnih ukrepov za Maribor – pobudo, da se območje Maribora razglasi za problemsko območje. Ti predlogi ukrepov so bili oblikovani na več delavnicah, v sodelovanju z gospodarstvom in podpornimi institucijami, aktivnimi v Mestni občini Maribor in so nastali po t.i. »bottom up« pristopu.
20. junija 2013 vlada RS sprejeme Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico, 10. oktobra 2013 pa Vlada RS sprejme Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018.
Kot je novi minister za gospodarstvo Metod Dragonja med svojim prvim obiskom v Mariboru 10. 3. 2013 obljubil, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) 21. 3. 2014 na svoji spletni strani objavilo »Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico«.
Župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec je z razvojem zadnjih dogodkov, povezanih z državno pomočjo problemskemu območju Maribor, zadovoljen,vendarle pa se
zaveda pomembnosti odprtosti subjektov problemskega področja Maribora tujemu kapitalu.Tako delegacija Mestne občine Maribor lahko s svojimi obiski v tujini, denimo na Kitajskem, poslovne priložnosti le trasira in zastavi okvirje, sodelovanje akterjev iz Slovenije pa je tisto, ki bo odločilo, ali se bodo tuji investitorji odločili za investicije v Mariboru in okolici ali ne.
Več o pravkar objavljenem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:
Namen javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij, kot posledica katerih bodo ohranjena nova delovna mesta oz. ohranjena delovna mesta na upravičenem območju 6 občin iz Podravja (Mestna občina Maribor ter občine Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica, Ruše in Selnica ob Dravi) ter 3 občin iz Koroške (Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju).
Razpis je objavljen za dve leti in sicer je MGRT razpisal za leto 2014 1.641.000 evrov, za leto 2015 pa 1.678.000 evrov.
Upravičeni prijavitelji bodo lahko zaprosili za subvencije v višini od 50.000,00 evrov do 500.000,00 evrov. Pri tem je treba upoštevati omejitve glede višine sofinanciranja upravičenih stroškov (50% upravičenih stroškov za mala podjetja, 40% za srednja podjetja in 30% za velika podjetja). To pomeni, da mora biti višina »neto« investicije za malo podjetje vsaj 100.000,00 evrov.
Med upravičene stroške spadajo nakup strojev in opreme, nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravi, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja pod pogojem, da se uporabljajo na upravičenem območju, gradbena dela ter nakup objektov in zemljišč (za zemljišča velja omejitev 10% upravičenih sofinanciranih stroškov).
Prejemniki sredstev bodo po zaključku izvedenega projekta svojo investicijo spremljali še 3 oz. 5 let.
Vprašanja v zvezi z razpisom lahko zainteresirani pošljejo na gp.mgrt@gov.si, z obvezno oznako št. 4300-86/2013, najkasneje do 18. 4. 2014 do 10.00 ure. Odgovori na vprašanja bodo objavljeni na spletni strani, zadnja vprašanja in odgovori so načrtovani 23. 4. 2014 do 15.00 ure.
Vloge bodo na MGRT sprejemali do 28. 4. 2014 do 12.00 ure. Enako velja, če bo vloga oddana do izteka tega roka priporočeno na pošti.
Povezava do razpisa na spletni strani MGRT:
»Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico«.
Več informacij o ukrepih, Programu in razpisih lahko najdete na:
Spletna stran: http://www.mra.si
Facebook: Mariborska razvojna agencija
Pišete lahko tudi na: ukrepimb@mra.si
Taja Kordigel
Predstavnica za odnose z
javnostmi
Mestna občina Maribor

V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je včeraj odvila slovesna podelitev Glazerjevih nagrad kot osrednjih priznanj mesta Maribor za dosežke na področju kulture. Nagrado za življenjsko delo bo prejel pesnik in publicist Andrej Brvar, ki je ostal zvest Mariboru na vseh področjih svojega javnega delovanja.
“V slovenskem prostoru se je uveljavil kot markanten pesnik z izrazito individualno poetiko, prodoren premišljevalec literarnih in kulturnih pojavov, zahteven urednik z jasno profilirano in prepoznavno uredniško politiko ter pobudnik odmevnih literarnih dogodkov,” med drugim piše v utemeljitvi nagrade.
Andrej Brvar, rojen leta 1945, se je po študiju v Ljubljani kot diplomirani komparativist in romanist zaposlil v Mariborski knjižnici, od leta 1989 do upokojitve pa je služboval kot urednik za izvirno leposlovje pri založbi Obzorja in Založbi Litera. Bil je član znamenite mariborske peterice, ki se je v zborniku Skupaj leta 1973 zavzela za kulturni policentrizem.
V obdobju od 1969 do 2013 je objavil 12 samostojnih pesniških zbirk za odrasle in štiri knjige za mladino. Leta 2007 je izbor njegove poezije in razmišljanj o pesništvu izšel v zbirki Kondor. “Nedvomno je, da je Andrej Brvar s svojimi umetniškimi stvaritvami na področju leposlovja, z dolgoletnim delom pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot in pomembnim prispevkom k razvoju sodobne kulturne teoretične misli pustil neizbrisen pečat na zemljevidu mariborske in celotne slovenske kulture,” še piše v utemeljitvi Glazerjeve nagrade.
Poleg osrednje nagrade v Mariboru vsako leto podelijo tudi največ tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh ali treh letih.
Marija Švajncer jo prejme za znanstveno monografijo Vpogled v azijsko duhovnost, ki po mnenju žirije “pomeni pomemben prispevek k razvoju filozofije in s tem sodobne teoretične misli na Slovenskem”.
Rok Vilčnik bo Glazerjevo listino prejel za zbirko dram Ameriška trilogija. To sestavljajo tri žanrsko, vsebinsko in slogovno različne igre, “ki jim je skupno to, da razgaljajo človekovo intimo, spregovorijo o družbenih tabujih – v tem gredo celo do skrajnosti – ter s svojo tenkočutnostjo pretresejo bralca”.
Glazerjevo listino za leto 2014 prav tako prejmejo Zdenka Semlič Rajh, Žiga Oman in Lučka Mlinarič za znanstveno monografijo in razstavo Maribor Mesto Hiše Ljudje, ki ju je v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 izpeljal Pokrajinski arhiv Maribor. “Z omenjeno monografijo je javnost dobila prvo celovito predstavitev razvoja in stanja hišnega oziroma stavbnega fonda na območju znotraj nekdanjega mestnega obzidja od poznoterezijanske dobe do leta 1941,” piše v utemeljitvi.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju (1893-1975), ki je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Mariboru. Podeljujejo jih od leta 1987, lani pa je Glazerjevo nagrado prejel igralec Vlado Novak. Med nagrajenci so bili tudi Peter Ternovšek, Stane Jurgec, Emil Baronik, Meta Gabršek Prosenc, Zmago Jeraj, Žarko Petan, Tone Partljič, Karolina Godič, Rado Pavalec, Jože Mlinarič in Drago Jančar.
Vir: STA

Ob zadnjem delovnem obisku, 4 – članske delegacije MOM v kitajskih mestih Chongqing, Shanghai, Hangzhou in Hong Kong so se pospešile že začete aktivnosti in hkrati vzpostavile nove. Z vodstvom podjetja Shihlien Apex so se za potrebe vzpostavitve tovarne baterij pregledale možne lokacije. V mesecu aprilu bo delegacija podjetja obiskala Maribor in ustanovila podjetje ter pričela z aktivnostmi za zagon proizvodnje, za kar bo potrebovala med 200 in 300 delavcev.
Najprej je bila za tovarno baterij za avtomobilsko industrijo in shranjevanje električne energije v domovih, ki bi zaposlovala od 200 do 300 delavcev, predvidena gradnja nove hale v Poslovni coni Tezno. A zaradi časovne stiske to po besedah Kovačiča ni izvedljivo, zato proučujejo možnosti najetja že obstoječih praznih hal, med drugim v Melju in na Pobrežju. Sredi aprila prihajajo predstavniki podjetja v Maribor, da dorečejo podrobnosti. Med obiskom na Kitajskem prejšnji teden je štiričlanska občinska delegacija opravila več kot 30 sestankov v mestih Chongqing, Šanghaj, Hangzhou in Hongkong. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Kovačič, je šlo večinoma za “konkretizacijo predhodno že nastavljenih poslov”.
Tako so poleg nadaljevanja pogovorov o gradnji tovarne baterij iskali tudi investitorja v 25 milijonov evrov vreden projekt predelave odpadkov v surovine v partnerstvu z občinskim komunalnim podjetjem Snaga Maribor. “Imeli smo več sestankov. Malo so težji pogovori, ker je naš pogoj, da obrat ostane v 100-odstotni javni lasti. Prepričani smo, da bomo v roku nekaj mesecev našli investitorja in bomo ta projekt lahko zagnali,” je povedal Kovačič. Na Kitajskem so našli interesenta za prevzem farmacevtskega podjetja Marifarm, ki bo prav tako aprila prišel v Maribor na pogovore. Za to podjetje se sicer zanimajo še investitorji iz drugih držav. Pomembna točka pogovorov je bilo mariborsko letališče, kjer so po besedah Kovačiča predvsem skušali promovirati načrtovani logistični center. “Chongqing išče železniško povezavo srednje in vzhodne Evrope do Jadranskega morja. Tu želimo izluščiti sodelovanje skupaj z Luko Koper, da bi se vzpostavila ta povezava,” je povedal Kovačič.
Kitajskim sogovornikom so predstavili ponudbo za nakup Aerodroma Maribor, ki so jo po besedah Kovačiča spisali lastniki tega podjetja. Eden od interesentov je tudi že podpisal pismo o nameri in za nakup tega podjetja ponudil pet milijonov evrov. Nadaljnji koraki in dinamika so odvisni od lastnikov podjetja, je povedal Kovačič. Na Kitajskem so iskali tudi investitorje v sanacijo javne razsvetljave v Mariboru ter nadaljevali pogovore o privabljanju kitajskih turistov in sodelovanju med univerzami, televizijskimi postajami in nogometnimi klubi. V letošnjem letu naj bi Maribor v obliki športnih kampov obiskalo več skupin mladih kitajskih nogometašev. Povezovanje s svetom, še posebej Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Rusijo, je po besedah župana Andreja Fištravca nujno, saj “samo z državno pomočjo Maribora ne bo mogoče dvigniti na višjo raven”. “Maribor potrebuje svež kapital,” je poudaril.
Vir: BK TV in STA

Začela se je pomlad, skladno s tem pa tudi Štajerska nogometna liga. Spremljali smo prvo tekmo spomladanskega dela med Radljami in drugouvrščenim Kovinarjem. Dobro pripravljeni Radeljčani so zadovoljili pričakovanja navijačev. Skozi celotno srečanje so bili boljši tekmec, pripravljali učinkovite priložnosti in zasluženo povedli z 1:0, potem ko je Jan Sredenšek zadel svoj deveti gol v sezoni.
Gostje so izenačili v drugem polčasu. Uspešen je bil Matevž Čater in zanesljivo izvedel enajstmetrovko. Želja in hrepenenje domačinov po zmagi nista usahnila niti po izenačenju. Dobro organizirani napadi so se jim končno obrestovali v zadnji minuti drugega polčasa, ko je Aleš Krel z izjemno natančnostjo premagal Aleksa Urha in Radeljčanom priboril zmagoslavni zadetek. Radlje trenutno zaseda četrto mesto Štajerske nogometne lige z zgolj eno točko zaostanka za drugouvrščenim Dravogradom.
1. polčas
2. polčas
Spremljajte najzanimivejše tekme Štajerske nogometne lige na BK TV ob ponedeljkih ob 20.00.

7. april, ki ga poznamo kot svetovni dan zdravja, se hitro približuje, zato se tudi v Študentskem svetu Univerze v Mariboru pripravljajo, da Vam približajo zdravje in z njim povezane aktivnosti. V preteklih dveh letih so izvedli projekt “Teden zdravja”, ki je doživel odličen odziv, zato so se letos odločili, da aktivnosti razširijo in cel mesec april posvetijo zdravju. Projekt so preimenovali v “Mesec zdravja”.
V “Mesecu zdravja” bodo pripravili različne aktivnosti, kjer bodo vključena izobraževanja, ki bodo na temo zdravja, zdrave prehrane, gibanja, ter športne aktivnosti, ki so priljubljene med študenti. Pripravili bodo skoraj 30 dogodkov, ob tem pa poudarijo, da bodo vsi BREZPLAČNI, tako da bo vsem študentom in ostalim obiskovalcem omogočen prost vstop.
Med dogodki posebej izpostavljajo predavanja in delavnice, ki bodo nosila naslednje naslove: “Sodobni vidiki motenj hranjenja” (asis. dr. Karin Sernec, dr. med., psihiatrinja in psihoterapevtka), “Veš, kaj ješ: prehranski profil živil” (Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije), “Delavnica jogijskih tehnik za zmanjšanje stresa” (izr. prof. Dejan Dinevski, društvo Joga v vsakdanjem življenju) in “Akademski doping” (doc. dr. Polonca Ferk). Pri športnih dogodkih izpostavljajo “Maraton aerobike” in “Finalni turnir Univerzitetne športne lige za pokal Leona Štuklja”.
Celoten urnik dogodkov je dosegljiv na spletni strani Študentskega sveta UM. Pridružite se nam tudi na Facebook strani Mesec zdravja, kjer so na voljo vse informacije o dogodkih ter galerija lanskoletnih dogodkov. Za vse dodatne informacije so Vam na voljo na spodaj navedenih kontaktih.
Vljudno vabljeni, da se udeležite dogodkov v sklopu “Meseca zdravja”, se informirate o pomenu zdravega življenja ter se razgibate v pestrem izboru športnih vsebin!

Strokovni direktorici Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Darji Arko 20. aprila poteče štiriletni mandat, a kot kaže, bo tudi v prihodnje zasedala to mesto. Na razpis za strokovnega direktorja UKC Maribor, ki so ga objavili konec januarja, se je namreč prijavila le ona. Svet zavoda bo o imenovanju odločal v četrtek.
Razpisna komisija na čelu s predsednikom sveta zavoda Bogdanom Čepičem je na seji 18. februarja ugotovila, da je na razpisano prosto delovno mesto strokovnega direktorja UKC Maribor pravočasno prispela le prijava Arkove, je razvidno iz gradiva za četrtkovo sejo sveta zavoda UKC Maribor.
Strokovni svet in direktor UKC Maribor Gregor Pivec sta k drugemu mandatu Arkove podala pozitivno mnenje. Zato razpisna komisija svetu zavoda predlaga, da Arkovo na četrtkovi seji ponovno imenuje za strokovno direktorico. Štiriletni mandat ji bo začel teči 21. aprila.
Darja Arko je bila za strokovno direktorico UKC Maribor prvič imenovana aprila 2010. Do takrat predstojnica oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk je v takratni predstavitvi med svojimi glavnimi cilji izpostavila bolniku prijazne zdravstvene storitve.
Po študiju medicine v Ljubljani je od leta 1989 delala na mariborskem oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk ter leta 1993 pridobila strokovni naslov specialistka ginekologije in porodništva.
Strokovni direktor zavoda vodi strokovno delo v bolnišnici in je odgovoren za strokovnost dela zavoda. Odgovoren je tudi za uresničevanje strokovnega razvoja bolnišnice v skladu z interesi in možnostmi bolnišnice in za strokovno povezovanje z drugimi bolnišnicami.
Od septembra 1999 je bil strokovni direktor bolnišnice Ivan Krajnc, ki ga je po izvolitvi za dekana novoustanovljene Medicinske fakultete Univerze v Mariboru oktobra 2004 nasledil Anton Crnjac.
Vir: STA

Raziskovalna postaja ZRC SAZU Maribor danes v Univerzitetni knjižnici Maribor prireja znanstveni simpozij o Mariboru in njegovih prebivalcih. Po besedah etnologinje Maje Godina Golija želijo osvetliti glavne značilnosti in dediščino tega mesta, ker menijo, da je to lahko dobra podlaga za njegov prihodnji razvoj.
“Želimo predstaviti glavne značilnosti življenja in kulture v mestu, medetičnih odnosov in nekaterih gospodarskih panog, ker se nam zdi, da je ta dediščina lahko velik potencial za razvijanje nekaterih sedanjih gospodarskih panog,” je povedala za STA.
Simpozij, ki sovpada z 850-letnico prve zgodovinske omembe Maribora, obsega 14 referatov, pri čemer se ne bodo osredotočili le na zgodovino, ampak tudi druga področja humanistike. Referenti so etnologi, zgodovinarji, muzikologi, slavisti in umetnostni zgodovinarji. “Rezultati teh raziskav so še kako zanimivi za zdajšnje življenje in razvijanje programov v mestu,” je dodala vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor, ki je začela delovati aprila 2010.
Zgodovinar Dragan Potočnik bo govoril o več kot 10.000 Primorcih, ki so v obdobju 1918-1941 pribežali v Maribor in pomagali zapolniti vrzel v gospodarstvu in upravi, ki je manjkala mariborskemu slovenskemu meščanstvu.
Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Marjan Toš bo predstavil lik mariborskega rabina Israela ben Petachie Isserleina (1390-1460), ki je pomembno zaznamoval dogajanje v Avstriji. Pomembna osebnost mariborske judovske skupnosti je bil tudi ustanovitelj več tekstilnih tovarn Marko Rosner (1888-1969), medtem ko bo zgodovinarka Mateja Ratej predstavila kavkaškega Rusa Ivana Timošenka, ki se je iz vojaka prelevil v karizmatičnega hišnika prestižnega Hutterjevega bloka.
Na simpoziju bodo govorili tudi o tujih glasbenih osebnostih, ki so zaznamovale kulturo Maribora. Med njimi je bil Franz Liszt, ki je imel junija leta 1846 koncert v Mariboru, nočil pa je v bližnjem gradu Viltuš.
Dragica Haramija se bo poglobila v tipične književne like, kot so Pohorci, vile, škopnik, jezernik, vodovnik in podobno. Etnologinja Jerneja Ferlež je raziskala pomen in razvoj mariborskih ognjišč skozi stoletja, Zdenka Semlič Rajh protipožarno obrambo mesta, Maja Godina Golija pa utrip osrednje mariborske tržnice. Andreja Rakovec pa se je vprašala, komu so Mariborčani postavljali spomenike.
Zaradi trenutnega gospodarskega zastoja v mestu bo umetnostna zgodovinarka Valentina Bevc Varl govorila o nekdaj zelo uspešnih gospodarskih panogah, kot je steklarstvo na Pohorju. Iz steklarn Benedikta Vivata (1786-1867) so izvažali izdelke po vsem svetu.
Posebej bodo izpostavili politično in kulturno življenje Mariborčanov v zadnjih letih Habsburške monarhije ter gospodarsko politiko v prvi polovici 20. stoletja. Sedanjosti se bo dotaknil etnolog Peter Simonič s prispevkom o mariborskih solidarnostnih ekonomijah, kot so skupnosti vrtičkarjev, hišni sveti, samoupravne četrtne skupnosti, zadruge in socialna podjetja.
Vir: STA

V Sloveniji danes obeležujemo materinski dan, ko so v središču pozornosti mame. Pri nas jih živi več kot 650.000. Praznovanje materinskega dne, ki se je po Evropi razširilo iz ZDA, se je pri nas uveljavilo po letu 1991. Slovenija pa je po podatkih statističnega urada edina država, ki ta praznik obeležuje 25. marca.
Kot pojasnjujejo na spletnih straneh Statističnega urada RS, materinski dan v ZDA praznujejo že od leta 1910. Za ta dan je značilno izkazovanje pozornosti materam, mnogi otroci jim v znak hvaležnosti podarijo cvetje ali druga darila.
Navada se je iz ZDA razširila tudi v evropske države, ponekod ta dan praznujejo že od konca svetovne vojne. Datum praznovanja pa se od države do države razlikuje.
V Sloveniji materinski dan praznujemo 25. marca, na dan krščanskega praznika Gospodovega oznanjenja. Gre za Marijin praznik, ki se obeležuje natanko devet mesecev pred božičem. V Katoliški cerkvi ob prazniku poudarjajo pomen materinske ljubezni in hvaležnost za materinsko poslanstvo.
Po podatkih statističnega urada se povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka zvišuje. Od leta 2000 do leta 2012 se je povečala s 26,5 na 28,9 leta. Štiri od petih žensk, ki so rodile v posameznem letu v tem obdobju, so bile stare od 25 do 39 let, med njimi jih je polovica materinstvo doživela prvič.
Vir: STA

V četrtek, 27. marca 2014, ob 19. uri, bo v Cineplexx Maribor potekala dobrodelna predpremiera filma Bela in Sebastijan, katere izkupiček bo namenjen mariborskemu zavetišču za živali. Film Bela in Sebastijan režiserja Nicolasa Vanierja je prisrčna zgodba o odraščanju v neokrnjeni naravi v Alpah, kjer se zdi, da se je čas ustavil.
Najbrž bi se, če ne bi v idilo posegla druga svetovna vojna in prihod nacistov. Tu z dedkom odrašča zadržani 6-letni Sebastijan, ki ga slučaj pripelje do velike bele pirenejske planinske ovčarke. Čeprav ju združujejo skoraj enake lastnosti, kot sta prijaznost in dobrotljivost, pa sta zaradi krutosti drugih pogosto na preizkušnji. Film je primeren ta vse starostne skupine, posebej pa bo navdušil ljubitelje živali. Svetovno premiero je doživel decembra lani v Franciji, doslej pa si ga je ogledalo že več kot tri milijone gledalcev po Evropi.
Dogodek se bo pričel s kratko predstavitvijo mariborskega zavetišča, ki ga bo predstavila vodja mag. Mojca Bandur Križanec, nadaljeval pa z atraktivno točko, ki jo pripravlja član Kinološkega društva Maribor, David Javornik in njegova dveletna psička Lu, ki trenirata agility in v tej disciplini tudi tekmujeta na domačih in tujih tekmah. Ker sta oba ambiciozna “atleta”, ki zmeraj iščeta nove izzive, ob katerih lahko preizkušata svoje fizične in umske zmogljivosti, se med drugim preizkušata tudi v disciplini CaniCross – gre za šport vlečnih psov, pri katerem pes nosi posebno oprsnico in s pomočjo elastične vrvi z vleko pomaga vodniku pri teku. Z željo po povezovanju in druženju sta tudi včlanjena v Slovenski klub vodnikov vlečnih psov, s čigar člani se večkrat udeležita skupnih treningov ali se podata na kak Doghiking v Sloveniji.
Vse obiskovalce na vhodu čaka tudi posebno presenečenje – kupon za 15% popust v trgovinah Mr.Pet, pasji piškotki Hov Hov in brezplačni izvod revije Moj pes.
Zavetišče za živali Maribor bo v preddverju kinematografa nastavilo tudi skrinjico, v kateri se bodo še štirinajst dni po predpremieri zbirali prostovoljni prispevki, ki bodo namenjeni zavetišču.
Foto: Wikipedia

Mariborski mestni svet je nocoj v okrnjeni sestavi sprejel proračuna mariborske občine za letošnje leto. Svetniki so uvodoma vztrajali, da občinska uprava pojasni stališča o vloženih amandmajih svetniških skupin, ki so jih podale svetniške skupine že na prvo branje mestnega proračuna, a so ostali brez odgovorov.
Po burni razpravi, v kateri so županu nekateri očitali, da se na sejo niso mogli pripraviti, saj so dobili županove amandmaje le 45 minut pred sejo, so sejo po odmoru zapustili predstavniki svetniških skupin: SDS, Županove liste, Liste za pravičnost in razvoj ter stranke Lipa, z izjemno svetnika Alfreda Lasetskega, ki je proračun podprl.
Svetniki SD so pojasnili, da bodo proračun sicer potrdili, a s cmokom v grlu, kot so se izrazili. DESUS in SLS sta proračun podprli, enako tudi svetnik Milan Eržen v imenu Liste gasilcev ter Valter Pristovnik v imenu Liste za Maribor. Proračun so podprle tudi nekatere manjše svetniške skupine. Svetniki, ki so ostali, teh je bilo 26, so proračun podprli z dodatnima sklepoma o trimesečnem rednem poročanju o izvajanju proračuna in da občinski svet mora najetje kredita pred tem odobriti.

Danes ob 16. uri se začne redna seja mestnega sveta na kateri bo najpomembnejša točka dnevnega reda sprejemanje proračuna MO Maribor. MO Maribor se trenutno financira na podlagi odloka župana po dvanajstinah lanskega proračuna. Letošnji proračun je predviden v obsegu približno 118,5 mio EUR, v zadnjih dveh mesecih pa ga je vodstvo MO Maribor dopolnilo s številnimi predlogi svetniških skupin. Po besedah direktorja mestne uprave so sprejeli vse predloge svetniških skupin, ki jih je bilo bodisi zaradi zakonskih ali vsebinskih razlogov mogoče sprejeti, tako da je letošnji proračun predvsem rezultat dokaj številnih dogovarjanj in kompromisov s svetniškimi skupinami.
“Glavni cilj vodstva MO Maribor je sprejetje letošnjega proračuna, zato smo se v zadnjih mesecih vseskozi pogovarjali tudi s svetniškimi skupinami. Pri tem smo poudarjali, da proračun vsebuje nekatere pomembne investicije, ki bodo pripomogle tako h kakovostnejšemu življenju ljudi, kot tudi odprle možnosti za nekatera nova delovna mesta. Brez sprejetega proračuna se Maribor ne bi mogel prijaviti na javne razpise za državna ali EU sredstva, kar bi še bistveno zavrlo nekatere projekte in postavilo mesto in občanke ter občane v še slabši položaj v primerjavi z drugimi občinami. V proračunu so predvidene zelo pomembne investicije, denimo izgradnja vrtca v Pekrah, izgradnja kanalizacije v Limbušu, ureditev vodovodnega sistema Jelovec – Srednje in Poslovno-izobraževalno središče Prizma 50+, ki bo zajemalo programske vsebine na področju aktivnega staranja in upravljanja s starostno raznoliko delovno silo.
V proračunu v primerjavi z lanskim letom se povišujejo sredstva za gospodarske dejavnosti, za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost, za zaščito in reševanje, za šport in za varstvo okolja in narave, znižujejo pa se sredstva za delo urada župana, službe za razvojne projekte in investicije, sekretariata za splošne zadeve ter kulturo in mladino. Pri odločanju svetnikov o podpori proračunu mora biti pomembno tudi dejstvo, da bo ob sprejetem proračunu družbi Veolia mogoče izplačati odškodnino, ki ji jo je prisodilo sodišče zaradi preteklih napačnih odločitev vodstva občine, na podlagi za MO Maribor ugodnejšega sporazuma, ki ga je doseglo sedanje vodstvo. Sicer občini grozi izvršba v višini preko 7 mio EUR, kar bi lahko ogrozilo številne za letos predvidene investicije,” je pred začetkom seje poudaril Marko Žula, direktor uprave MO Maribor.
“Za Maribor je zelo pomembno, da proračun sprejmemo. V zadnjih nekaj mesecih smo se zato s sodelavci pogovarjali in dogovarjali z vsemi svetniškimi skupinami. Sedanji predlog je rezultat teh dogovorov in v vodstvu MO Maribor upamo, da bodo mestni svetniki ravnali odgovorno do ljudi ter proračun, ki so ga v veliki meri sooblikovali s svojimi predlogi in pripombami, na seji tudi podprli. Iskreno upam, da strankarske politične kalkulacije tokrat ne bodo prevladale, saj bi to za občanke in občane Maribora lahko pomenilo še poslabšanje njihovega položaja,” je poudaril pred sejo mestnega sveta župan MO Maribor dr. Andrej Fištravec.

Psihošprint je vsakoletni večdnevni projekt Društva študentov psihologije Maribor (DŠPM), ki poteka z namenom zainteresirani javnosti predstaviti specifično področje psihologije. Pretekla Psihošprinta sta potekala na temo izgorelosti in psihologije medijev, tokratna tema pa bo »Freud in psihoanaliza«.
S tem organizatorji jadrajo nekoliko izven klasične psihologije ter poskušajo naslavljati vprašanja, za katera verjamejo, da so dandanes bistvena. Med 31. marcem in 5. aprilom 2014 se bo tako na Filozofski fakulteti UM in v Kulturno – glasbenem brlogu zvrstila serija dogodkov – vse od predavanj, okrogle mize, dramske igre pa do ostalega dogajanja na fakulteti – ki bo poskušala zajeti dobro znan moto: nazaj k Freudu.
Med predavatelji in gosti okrogle mize so Peter Praper, Dušan Rutar, Damijan Sever, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar in Janko Bohak, v okviru projekta pa bo izvedena tudi originalna dramska igra, pri kateri DPŠM sodeluje z dramaturginjo Tanjo Lužar.
Projekt je tudi dobrodelno obarvan, saj si DŠPM prizadeva, da se tekom tedna zberejo prostovoljni prispevki, ki jih bodo nato predali humanitarni organizaciji Šent, katere poslanstvo je varovanje človekovih pravic in dostojanstva uporabnikov služb za duševno zdravje ter psihosocialna, zaposlitvena in psihiatrična rehabilitacija in ustvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive osebe.
Projekt bo otvorila dramska igra, predavanja in okroglo mizo bo popestrilo vsakdanje dogajanje na Filozofski fakulteti UM, zaključili pa ga bo ekskurzija na Freudov Dunaj. Projekt koordinirajo Tomaž Praprotnik, Aljaž Jelenko in Aleš Korošec.
Projekt so podprli: Študentski svet FF UM, Filozofska fakulteta UM, Zbornica kliničnih psihologov, Društvo psihologov Slovenije, Založba cf, Študentski svet UM, Društvo študentov psihologije Maribor.
Več o programu na spletni strani projekta.

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 21.03.2014 objavilo Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico. Rok za oddajo dokumentacije je 28.04.2014.
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanja ali ohranjanja delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
Investicija se mora izvajati na območju občin Kungota, Hoče-Slivnica, mestne občine Maribor, Pesnica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi.
Višina sredstev
Okvirna višina razpisanih sredstev za leto 2014 znaša 1.641.000 evrov, za leto 2015 pa 1.678.000 evrov.
Višina sofinanciranja
Višina sofinanciranja upravičenih stroškov začetnih investicij mora biti najmanj 50.000,00 evrov. Najvišji znesek sofinanciranja je lahko največ 500.000,00 evrov.
Višina sofinanciranja v nobenem primeru ne sme preseči:
- 50 % vrednosti upravičenih stroškov za mala podjetja,
- 40 % vrednosti upravičenih stroškov za srednja podjetja in
- 30 % vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja.
Upravičeni prijavitelji
Na razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njihovo pravno obliko in velikost, razen pravnih oseb v večinski javni lasti in:
- so na dan oddaje vloge na ta javni razpis vsaj 18 mesecev registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah
- imajo na dan oddaje vloge na ta javni razpis vsaj 6 mesecev sedež podjetja ali njegov registriran del (obrat, podružnica, ipd) na upravičenem območju in
- bodo izvedla investicijo na upravičenem območju.
Upravičeni projekti
Upravičeni projekti so projekti, ki izpolnjujejo pogoje in merila razpisa in vključujejo naslednje stroške:
- nakup strojev in opreme ( tudi rabljenih za mala in srednja podjetja)
- nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja,
- gradbena dela,
- nakup objektov in zemljišč.
Obdobje za porabo sredstev
Obdobje za katerega so namenjena razpisana sredstva sta proračunski leti 2014 in 2015. MGRT bo sofinanciral le upravičene stroške nastale od vročitve sklepa o sofinanciranju do najkasneje 24.10.2014 za pogodbeno dogovorjeno sofinanciranje v letu 2014 in upravičene stroške nastale od vročitve sklepa o sofinanciranju do najkasneje 23.10.2015 za pogodbeno dogovorjeno sofinanciranje v letu 2015, v primeru dvoletnih pogodb oziroma enoletnih pogodb sklenjenih za sofinanciranje v letu 2015.
Rok za prijavo
Rok za prijavo je 28.04.2014.
Podrobnejše inpormacije najdete na povezavi.

Ta petek so predstavili nov predlog proračuna za letošnje leto, potem ko so svetniki pred dobrim mesecem dni točko druge obravnave proračuna umaknili z dnevnega reda seje. Mariborski župan sedaj napoveduje, da bodo svetniki na ponedeljkovi seji proračun sprejeli.
Tokratni predlog proračuna za drugo obravnavo je težak dobrih 118 milijonov 550 tisoč evrov. V primerjavi s prvo obravnavo je sicer višji za 1,9 milijona, a je za 0,7 milijona nižji od predloga za drugo branje, ki so ga svetniki takrat umaknili z dnevnega reda. Sedaj so v mestni upravi prepričani, da ga bodo sprejeli. Od tega poziva pa je odvisno financiranje številnih projektov, v mestu in okolici. Mariborski župan napoveduje, da tokrat proračun ne bo padel. Z SDSom se niso mogli uskladiti, z SD so sklenili več denarja nameniti socialnemu podjetništvu, LPR so delno ugodili pri eni od treh zahtev: zagotovili so 50 tisoč evrov za projekt mestne hranilnice, z Nsi pa so obravnavali pojdetniški inkubator.
Podrobnosti sledijo v današnji oddaji Občinski informator, ob 18.30, na BK TV.

Na Šolskem centru Maribor so danes otvorili Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), s katerim bodo omogočili boljše pridobivanje strokovnih izobraževanj in usposabljan za trg dela na področju strojništva.
MIC je samostojna organizacijska enota Šolskega centra Maribor z namenom povezati poklicno izobraževanje in usposabljanje z gospodarstvom in obrtjo v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in širšem mednarodnem prostoru. Zaradi vse večjega povpraševanja po kadrih s specialnim znanjem in spretnostmi na področju strojništva, ki jih v formalnem izobraževanju pridobijo delno ali sploh ne, je MIC ustanova, ki lahko skupaj z gospodarskimi partnerji, zbornicami in drugimi ustanovami pripomore k izobraževanju kadrov in s tem posredno vpliva na gospodarski razvoj, povečanje konkurenčnosti in zmanjšanju brezposelnosti.
Prostori MIC – a so nastali na temelju šolskih delavnic Srednje strokovne in poslovne šole Maribor. Finančna sredstva za obnovo prostorov in nabavo nove opreme so bila pridobljena na podlagi projekta “Pridobivanje poklicnih in socialnih kompetenc”, s katerim so se prijavili na javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v Medpodjetniške izobraževalne centre MIC II, ki je potekal v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 – 2013, razvojne prioritet: “Gospodarska razvojna infrastruktura”; prednostne usmeritve: “Gospodarska razvojna logistična središča”. Skupna vrednost projekta je znašala 2.361.977,70 EUR skupaj z DDV. Sredstva v višini 1.800.000,00 so bila pridobljena z javnim razpisom, preostali del sredstev v višini 561.977,70 EUR pa je zavod zagotovil iz lastnih sredstev.
Otvoritev pa so obeležili s pestrim kulturnim programom in druženjem.
Več o prispevku sledi v oddaji Občinski informator, v ponedeljek 24.3.2014, ob 18.30 na BK TV.

Tema letošnjega mednarodnega dneva za odpravo rasne diskriminacije je vloga voditeljev v boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1966 21. marec razglasila za mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve ob tem poudarjajo, da pojavu diskriminacije pogosto botrujejo zaostrene socialne in ekonomske razmere ter revščina, ki pahnejo ljudi na rob obupa in povečajo stopnjo nestrpnosti.
Pred tem ni imuna nobena država, ne glede na sprejeto nacionalno zakonodajo, saj igra pomembno vlogo tudi družba, predsodki in kulturna ozadja. Zavreči je treba kakšne koli ideje ali sovražni govor, ki poziva k rasni diskriminaciji, ksenofobiji, nestrpnosti. Tudi v Sloveniji se krepijo predsodki, diskriminacija, sovražni govor in nasilje nad tujci ali tistimi, ki jih dojemamo kot “drugačne”. Temu pojavu so najbolj izpostavljene ranljive skupine, ki predstavljajo najboljši pokazatelj in preizkus učinkovitosti pravne države. V zadnjem času se vse pogosteje govori o človekovih pravicah migrantov. Države morajo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami za učinkovito odpravo rasne diskriminacije v vseh njenih oblikah in pojavih. Pomembno preventivno vlogo igra tudi izobraževanje za človekove pravice, je še zapisano v sporočilu za javnost MZZ.
MZZ je ob tem še napovedal, da se bo Slovenija kot kandidatka za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018 v okviru ZN, Sveta Evrope, EU in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi še naprej zavzemala za uresničevanje regionalnih in univerzalnih mednarodnopravnih instrumentov za boj proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti.
Spomnili so še, da Slovenija vsaki dve leti skupaj z Belgijo v okviru Generalne skupščine ZN vlaga resolucijo o mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Letošnje leto je še posebej pomembno, saj Slovenija pripravlja nacionalno periodično poročilo po mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki ga mora posredovati v obravnavo odboru ZN za odpravo rasne diskriminacije.
Vir: STA

DVORANA UNION
5. koncert Cikla za mlade
SPOZNAVAJMO GLASBILA IN GLASBENE ZASEDBE
četrtek, 3. april, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Orkester Mandolina Ljubljana
Dirigent: Andrej Zupan
Spored:
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5
Elliot Goldenthal: Lebdeča postelja
Kerry Livgren: Prah v vetru
Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana
Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija
Aram Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gayanne
Cena vstopnic: 5,00 €
V naši koncertni sezoni bomo spoznali še eno brenkalo; po zgodovini in značilnostih mandoline, katere zametki segajo v 18. stoletje, nas bodo vodili člani Orkestra Mandolina Ljubljana z dirigentom Andrejem Zupanom na čelu. Predhodnik Orkestra Mandolina Ljubljana je bila manjša mandolinska skupina, ustanovljena pod okriljem Zveze borcev NOV leta 1974. Do nedavnega mandoline niso poučevali na glasbenih šolah, zato so člani orkestra svoje igranje izpopolnjevali na številnih mandolinskih seminarjih v tujini. Orkester med svoje največje dosežke šteje številna zlata priznanja in nagrade Srečanj tamburašev in mandolinistov Slovenije, zmage na treh mednarodnih tekmovanjih (leta 2000 v Falkensteinu pri Frankfurtu na Maini, leta 2005 in 2011 v hrvaškem Imotskem) ter udeležbo na pomembnih mednarodnih mandolinskih festivalih v Bambergu (Nemčija), Logrognu (Španija), Remiremontu (Francija), Pazardjiku (Bolgarija) in drugod. S svojim klasičnim in popularnim programom bodo člani orkestra našim abonentom pripravili zabavno učno uro o mandolini in dokazali, da je to glasbilo primerno tudi za povsem sodobno glasbo.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Boris Kobal, Branko Završan: PO MOJEM SLOVENCI…
nedelja, 6. april, 17.00 – za IZVEN in red POPOLDANSKI
nedelja, 6. april, 20.00 – za IZVEN in red NEDELJA
Igra: Boris Kobal
Glasbena spremljava: Polona Janežič (klavir)
Priredba besedil: Giorgio Gaber; glasba: Giorgio Gaber, Polona Janežič
KUD Pod Topoli, Ljubljana
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
»Slovenci in Slovenija … ni nujno, da se ta dva pojma vedno ujemata. Med njima je vedno prihajalo do konfliktnih situacij. In to ne po krivdi Slovenije. Ona je tam od vedno, uradno šele dobrih dvajset let, nič hudega sluteč in ni Slovenija kriva, da je fasala Slovence. Ta narod, ki si želi biti po nemško discipliniran, po drugi strani pa balkansko razposajen. Ta narod zdaj ne ve, kaj bi sam s sabo. Po mojem Slovenci …, Slovenci ne marajo Hrvatov, razen julija in avgusta.
Po mojem Slovenci …, Slovenci se v gostilni pogovarjajo kot najboljši politiki. Škoda, da se, ko pridejo v parlament, pogovarjajo kot v gostilni.«
Predstava Po mojem Slovenci … je pripoved o človeku, ki trči v najrazličnejše situacije današnje stvarnosti. Skuša razmisliti o našem vsakdanu in si ustvariti svoje mnenje, a se izkaže, da je to presneto težko delo, saj se znajde v labirintu kontradikcij in hudomušnih rezultatov.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Goran Vojnović: TAK SI
ponedeljek, 7. april, 20.00 – za IZVEN in red KOMEDIJA
sobota, 19. april, 20.00 – za IZVEN in red SOBOTA
Igrata: Tadej Toš, Klemen Slakonja
Režija: Aleksander Popovski
SiTi Teater BTC in Kreker
Kostumi: Tina Pavlović; scena: Urša Vidic, Meta Grgurević; glasbena oprema: Dejan Batoćanin; luč: David Andrej Francky; maska: Luka Mirjan Simšič; partner projekta: Radio Slovenija
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, bivši gej, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma?
TAK SI je nestrpna komedija, ki na navidezno lahkoten način raziskuje, koliko predsodkov se skriva v našem smehu, v našem vsakdanjem neresnem izmenjavanju besed, koliko prikritega sovraštva je v nas in od kod vse to izvira.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Komedija
POŠTAR JAKEC
četrtek, 10. april, 17.00 in 19.30 – za IZVEN
Avtor teksta: Tonček Žumbar
Organizator: KUD Veseli oder Ptuj
Cena vstopnic: 10,00 €
Prodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim, Narodni dom Maribor, na dan predstave od 16. ure naprej v avli Narodnega doma
Zgodba govori o družini Pisker, ki živi v hribovski vasici Gornja Bukev. Micka išče novega moža. V vasi ga ni, saj so pravi fantje že poročeni. Zato ga išče preko poročne agencije. Ker ne želi, da bi njena družina vedela za njeno početje, se z Agencijo dogovori, da ji pisma pošiljajo priporočeno na njen naslov, vendar na ime njenega bivšega. Z vaškim poštarjem pa se dogovori, da priporočeno pošto izroča samo njej. Vse teče gladko, dokler se stari poštar nekega dne ne poškoduje in ga upokojijo …
MALI ODER NARODNEGA DOMA
Jazz v Narodnem domu
BRÖTZMANN & NOBLE (GER, GBR)
sobota, 12. april, 20.30 – za IZVEN
Peter Brötzmann, saksofoni, klarineti; Steve Noble (bobni)
Cena vstopnic: 9,00 €; 7,00€ – študentje
Po več kot 40-letni glasbeni karieri, sodelovanjih z ikonami kot so Herbie Hancock, Carla Bley, Don Cherry in Bill Laswell ter več kot 200 albumih, so za Petra Brötzmanna v resnici šele devetdeseta leta pomenila preboj k širokemu občinstvu. Danes, pri svojih sedemdesetih letih, Brötzmann nesporno sodi med ključne glasbenike jazza, saj v svoji spontani igri zmore hkrati biti lirično melodičen ter zažgati peklenski ogenj, na način kot ga zna le on. Duet saksofonov in bobnov je njegova stalnica in hkrati osnova za vse ostale skupine (legendarni so dueti s Hanom Benninkom in Hamidom Drakeom). Aktualni duet z britanskim tolkalcem Stevom Nobleom prikaže Brötzmanna v nenavadno popolni luči, saj zmore koncertni lok razpeti med baladno, bluesovsko občutenje in nezaustavljiv orkanski drnec.
Od Brötzmannove prve plošče (»For Adulphe Sax«) mineva skoraj 50 let in vse do danes glasbena scena ni našla besed, ki bi opisale njegovo prvinskost, neposrednost in intenzivnost, zato za koncert v živo ni zamenjave.
»Njegova glasba je odigrana z elementarno silo, kot izbruh, ki daje vtis, kot da bi lahko mrzle jazzovske kleti s saksofonom zažgal v divjem ognju. Brötzmann se ne čuva – polovičnosti niso njegova stvar. Na koncertih gori, se razdaja – in to tako zelo, da človek pomisli, da bi moral vsak čas omedleti in pasti. A ne pade. Brötzmann stoji!« (Bert Noglik)
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
6. predstava cikla Kekec
Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
nedelja, 20. april, 17.00 – za IZVEN in red KEKEC
SLG Celje
Igrajo: Liza Marija Grašič, Vid Klemenc / Blaž Setnikar, Tanja Potočnik, Minca Lorenci, Tarek Rashid, Branko Završan, Renato Jenček
Režiserka: Anđelka Nikolić
Dramaturginja:Tatjana Doma; scenografinja: Vesna Popović; kostumografinja: Maja Mirković; avtor glasbe: Boštjan Gombač; avtor glasbe songa Zbogom najdražja Pika: Blaž Setnikar; koreografinja: Bojana Mišić; lektor: Jože Volk; avtorica poslikave Pikinih nogavic: Nevena Kragić
Cena vstopnic: 6,50 €
Po predstavi Kekčeve poustvarjalnice: otroške kreativne delavnice na temo predstave
Pika Nogavička je ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig na svetu. Pika se priseli v vilo Čira čara, družbo ji delata opica gospod Ficko in njen konj, ki si ga za šalo zavihti čez rame. Pika je nenavadna deklica. Živi sama, saj je oče kapitan Nogavička izgubljen nekje na morju, mama pa je v nebesih. Sosedova otroka Tomaž in Anica sta nad Piko navdušena, odrasle pa Pikina drugačnost moti. Odločijo se, da bodo Piko namestili v otroško zavetišče. Seveda se navihana Pika s tem ne strinja in odraslim povzroči številne preglavice.
Pika Nogavička živi po lastnih pravilih, ne uboga, ne uklanja se svetu odraslih, ne sprejema njihovi pravil. Sveta odraslih ne jemlje kot samoumevnega, ampak vedno zahteva pojasnila. Zato je za odrasle moteča, saj jih sili k razmišljanju in preoblikovanju njihovega vrednostnega sistema. Je svobodna, odraža vse otroške želje, poštena in pravična ter to zahteva tudi od odraslih. S svojo neposrednostjo, trmo, neugnanostjo in pozitivnostjo prisili odrasle, da se začnejo do otrok obnašati drugače, da jih ne jemljejo več kot otroke, temveč kot sebi enake sogovornike.
Zgodba o Piki Nogavički je zgodba o edinstvenosti, svobodi in pogumu, ki se skrivata v vsakem posamezniku, je zgodba o tem, kako barvito je življenje, če nikoli ne pozabimo, kako je biti otrok. Pika Nogavička je poosebljenje vseh otroških želja in fantazij in bo s svojimi vragolijami navdušila otroško publiko, odrasle pa opozorila, naj ne pozabijo, da so tudi sami nekoč bili otroci.
Informacije in prodaja vstopnic:
Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor: vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo. Prireditve v Unionski dvorani: uro pred vsakim dogodkom na blagajni dvorane Union.
Tel.: (02) 229 40 11 • 229 4050 • 031 479 000 • 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si • spletna prodaja vstopnic: http://nd-mb.kupikarto.si/
APRIL V NARODNEM DOMU MARIBOR
GLASBA
MALI ODER NARODNEGA DOMA
Jazz v Narodnem domu
BRÖTZMANN & NOBLE (GER, GBR)
sobota, 12. april, 20.30 – za IZVEN
Peter Brötzmann, saksofoni, klarineti; Steve Noble (bobni)
Cena vstopnic: 9,00 €; 7,00€ – študentje
GLEDALIŠČE
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Boris Kobal, Branko Završan: PO MOJEM SLOVENCI…
nedelja, 6. april, 17.00 – za IZVEN in red POPOLDANSKI
nedelja, 6. april, 20.00 – za IZVEN in red NEDELJA
Igra: Boris Kobal
Glasbena spremljava: Polona Janežič (klavir)
Priredba besedil: Giorgio Gaber; glasba: Giorgio Gaber, Polona Janežič
KUD Pod Topoli, Ljubljana
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Goran Vojnović: TAK SI
ponedeljek, 7. april, 20.00 – za IZVEN in red KOMEDIJA
sobota, 19. april, 20.00 – za IZVEN in red SOBOTA
Igrata: Tadej Toš, Klemen Slakonja
Režija: Aleksander Popovski
SiTi Teater BTC in Kreker
Kostumi: Tina Pavlović; scena: Urša Vidic, Meta Grgurević; glasbena oprema: Dejan Batoćanin; luč: David Andrej Francky; maska: Luka Mirjan Simšič; partner projekta: Radio Slovenija
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Komedija
POŠTAR JAKEC
četrtek, 10. april, 17.00 in 19.30 – za IZVEN
Avtor teksta: Tonček Žumbar
Organizator: KUD Veseli oder Ptuj
Cena vstopnic: 10,00 €
Prodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim, Narodni dom Maribor, na dan predstave od 16. ure naprej v avli Narodnega doma
ZA MLADE
DVORANA UNION
5. koncert Cikla za mlade
SPOZNAVAJMO GLASBILA IN GLASBENE ZASEDBE
četrtek, 3. april, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Orkester Mandolina Ljubljana
Dirigent: Andrej Zupan
Spored:
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5
Elliot Goldenthal: Lebdeča postelja
Kerry Livgren: Prah v vetru
Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana
Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija
Aram Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gayanne
Cena vstopnic: 5,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
6. predstava cikla Kekec
Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
nedelja, 20. april, 17.00 – za IZVEN in red KEKEC
SLG Celje
Igrajo: Liza Marija Grašič, Vid Klemenc / Blaž Setnikar, Tanja Potočnik, Minca Lorenci, Tarek Rashid, Branko Završan, Renato Jenček
Režiserka: Anđelka Nikolić
Dramaturginja:Tatjana Doma; scenografinja: Vesna Popović; kostumografinja: Maja Mirković; avtor glasbe: Boštjan Gombač; avtor glasbe songa Zbogom najdražja Pika: Blaž Setnikar; koreografinja: Bojana Mišić; lektor: Jože Volk; avtorica poslikave Pikinih nogavic: Nevena Kragić
Cena vstopnic: 6,50 €
Po predstavi Kekčeve poustvarjalnice: otroške kreativne delavnice na temo predstave
Informacije in prodaja vstopnic:
Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor: vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo. Prireditve v Unionski dvorani: uro pred vsakim dogodkom na blagajni dvorane Union.
Tel.: (02) 229 40 11 • 229 4050 • 031 479 000 • 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si • spletna prodaja vstopnic: http://nd-mb.kupikarto.si/

V nedeljo, 23. 3. 2014 med 12. in 19. uro, bodo policisti na območju
celotne Policijske uprave Maribor, izvedli poostren nadzor nad vozniki
enoslednih motornih vozil.
Policisti bodo nadzor izvajali tudi s službenimi motornimi kolesi
Poostren nadzor bodo usmerili v ugotavljanje kršitev voznikov enoslednih
motornih vozil na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste
udeležencev cestnega prometa največja (ceste v naseljih, regionalne in
glavne ceste). Policisti bodo usmerjeni predvsem v ugotavljanje
prekoračitve hitrosti, nepravilnega prehitevanja, nepravilne strani in
smeri vožnje, neuporabe zaščitnih čelad, tehnične brezhibnosti vozil,
vožnje pod vplivom alkohola in mamil, izsiljevanja prednosti v križiščih in
vožnji v rdečo luč.
Pri delu bodo policisti uporabljali tudi službena motorna kolesa ter
civilna vozila z video nadzornim sistemom PROVIDA
Na območju Republike Slovenije in tudi na območju Policijske uprave Maribor
policisti izvajajo poostrene aktivnosti za večjo varnost voznikov
enoslednih motornih vozil. Navedene aktivnosti bomo izvajali do 28. 3.
2014.