Pred glavno železniško postajo v Mariboru so postavili kolesarnico, imenovano kolesodvor. Po besedah predsednika Mariborske kolesarske mreže Josipa Rotarja je namenjena daljšemu hranjenju koles, kar je še posebej primerno za uporabnike železniškega prometa.

Vsi, ki se z vlakom odpravijo iz mesta, bodo tako lahko pustili svoje kolo na varnem, vse dokler se spet ne vrnejo v mesto. Na ta način želijo spodbujati ljudi, da avtomobile puščajo doma. “S tem želimo tudi omogočati uporabo več prevoznih sredstev na enem potovanju,” je danes ob uradnem odprtju objekta povedal Rotar.

V kolesodvoru je trenutno prostora za okoli 20 koles. Kako natančno bo tekel postopek oddaje kolesa in koliko bo treba za to plačati, se z občinskimi službami še dogovarjajo. Po ocenah Rotarja bo sistem nemoteno stekel v roku dveh tednov.

V sklopu postavitve kolesodvora – njegovo odprtje sovpada z Evropskim tednom mobilnosti – so obnovili parkirišča in uredili ploščad pred železniško postajo. Ukrepi spadajo v nabor aktivnosti uvedbe t. i. mehke mobilnosti, kar je zaveza lani sprejete celostne prometne strategije. V njej se je mesto zavezalo, da bo na področju trajnostne mobilnosti izvajalo tudi določene ukrepe za vzpodbujanje kolesarjenja, pešačenja in javnega potniškega prevoza.

Gradbena dela, vredna nekaj manj kot 72.000 evrov, je izvedlo lokalno podjetje Nigrad. Sama dobava kolesarnice in druge urbane opreme je stala 24.000 evrov.

Vir: STA

Kandidat LDS za župana Maribora Rok Maltarski se na volitve podaja z mislijo na mlade brez dela, kakršen je tudi sam. Po njegovih ocenah je treba izboljšati življenjske pogoje mladih v Mariboru, med drugim s subvencijami za zaposlovanje mladih za nedoločen čas in privabljanjem tujih investitorjev, ki bodo mladim nudili delovna mesta.

Zavzemal se bo tudi za izboljšanje možnosti prostočasnih aktivnosti v mestu, med drugim z ureditvijo kolesarskih stez, parkov in druge športne infrastrukture. Delovna mesta bi ustvarjal s poenostavitvijo postopkov za odpiranje podjetij, ugodnimi zemljišči v industrijskih predelih Maribora ter oddajo občinskih prostorov v najem mladim podjetnikom.

29-letni tehnolog prometa in ekonomski tehnik je najmlajši med skupno 17 kandidati za župana Maribora in doslej, razen članstva v LDS, še nima političnih izkušenj. Zaveda se, da ima malo možnosti za zmago na oktobrskih volitvah, a meni, da se morajo na političnem parketu gibati tudi mladi.

“Rad bi naredil nekaj za mlade ljudi, za tiste, ki so v enaki skupini kot jaz, torej stari do 30 let in nimajo službe ali pa so prvi odpuščeni v podjetju, ko to izgubi naročila,” je povedal na današnji novinarski konferenci. “Treba je mesto obrniti na pravo stran, torej da bodo ljudje zadovoljni, zaposleni in lahko preživljali prosti čas v športu, kulturi in svojih hobijih,” je dodal.

Maltarski je tudi nosilec liste LDS za volitve v mariborski mestni svet, takoj za njim na seznamu pa je prav tako mlada Tina Jagodič, “ki noče biti tako kot kolegi, ki se samo pritožujejo nad stanjem v mestu, sami pa ne naredijo ničesar”.

Med drugim se bo zavzemala za boljše pogoje za male podjetnike, boljšo turistično promocijo mesta, vzpostavitev logističnega centra na mariborskem letališču, oživitev starega mestnega jedra s podaljšanjem obratovalnega časa tamkajšnjih lokalov ter podaljšanje Festivala Lent čez vso poletje.

Vir: STA

Univerza v Mariboru je doslej že osemkrat nadvse uspešno organizirala vseevropsko Noč raziskovalcev. Četudi letos ni uspela na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za financiranje projekta, so se zaradi izjemno pozitivnih izkušenj raziskovalci odločili nadaljevati s popularizacijo poklica raziskovalca in zabavnega druženja ob eksperimentih in drugih delavnicah. Tako bo zadnji septembrski petek na tradicionalnem prizorišču v Raziskovalnem mestu Europark zabavno raziskovati, odkrivati, spoznavati novo. Temeljno sporočilo prireditve je promocija poklica raziskovalca, pomena tega poklica za širšo družbo, kako postati raziskovalec in priložnost preizkusiti se kot raziskovalec na različnih področjih.

Letošnja prireditev se bo začela že ob 9. uri, saj organizatorji pričakujejo, da se bodo prireditve lahko udeležili tudi skupine s posameznih šol. Stalnica je tudi predstavitev najuspešnejših raziskovalnih in inovativnih nalog gibanja Mladi za napredek Maribora.

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj ob začetku letošnje prireditve Noč raziskovalcev pravi: »Nadaljujemo s tradicijo, saj so izkušnje preteklih let izjemno pozitivne, dogodek sam je med obiskovalci visoko cenjen pričakovan in zaželen. Številne dejavnosti, Univerze v Mariboru, ki smo jih vpeljali v preteklih letih, so dobile svoje mesto, svoj čas in svojo publiko, ki je čedalje številčnejša. Tudi s to prireditvijo pomembno prispevamo k prepoznavnosti Univerze v Mariboru tako v mestu kot regiji, s tem pa postajamo atraktivnejši tudi za mlade, ki ne glede na krizne čase želijo nadaljevati svojo življenjsko, delovno in strokovno pot kot nadvse radovedni raziskovalci. Krepiti moramo zavedanje, da aksioma družbe znanja ne moremo zaobiti. Postati mora naša temeljna misel in napotilo za nadaljnja prizadevanja, s širjenjem zavesti o tem, da se bomo samo z dobrim znanjem kot podlago za odlične raziskovalne dosežke lahko enakovredno podali v svet konkurenčnosti na področju znanosti, raziskovanja in inovativnosti.«

Smisel tradicionalne prireditve je še vedno približati poklic raziskovalca širši javnosti, predvsem mladim, je priložnost, ki nudi vpogled v razvoj lastne osebnosti in kariere na zelo različnih področjih. Da pa je raziskovanje sila zabavno, vedo povedati tudi najmlajši, ko raziskujejo svet okoli sebe – približati jim realno raziskovalno okolje pa je lahko prav poseben izziv.

Za tiste, ki se že odločajo za svojo nadaljnjo izobraževalno pot, je obisk tradicionalne prireditve zadnji petek v mesecu septembru imenitna priložnost, da na enem mestu obiščejo in podoživijo številna raziskovalna področja, in tako ugotovijo, kje bodo najlažje uresničili svoje sposobnosti, želje in pričakovanja.

O programu si lahko obiskovalci preberejo tudi na spletnih straneh: www.um.si/noc-raziskovalcev.

Te dni v mestni četrti Tabor poteka razstava zelišč, ki jo prireja Društvo zeliščarjev Maribor.

V okviru razstave je predstavljenih več kot 110 različnih rastlin in zelišč, ki jih lahko najdete v Sloveniji. Večina zelišč se še danes uporablja pri lajšanju številnih tegob in blažjih zdravstvenih težav. Kako jih uporabimo in katere tegobe si z zelišči lahko lajšamo pa vam bodo z veseljem povedali predstavniki društva, če jih obiščete na razstavi.

Policisti so odkrili ukradeno vlečno vozilo.

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so 20. 9. 2014, okoli 13.20, na počivališču Lormanje ob avtocesti A5 Maribor – Lendava, kontrolirali 39-letnega Romuna, ki je vozil vlečno tovorno vozilo, znamke MAN, tip TGA 18.530, romunskih registrskih oznak, kateremu je bilo pripeto še priklopno tovorno vozilo. Policisti so ugotovili, da je bilo vlečno tovorno vozilo 22. 2. 2012 ukradeno v Italiji. Priklopno tovorno vozilo ni bilo ukradeno. Voznika so policisti pridržali, mu tovorno vlečno vozilo zasegli in ga bodo kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.

Minulo soboto so ob Stari trti v Mariboru krstili najmlajšega splavarja doslej – Roka Rajzmana.

Rok Rajzman je star komaj 13 let, na splavu pa je prvič stal pred štirimi leti. Njegov boter ob splavarskem krstu je bil mariborski župan Andrej Fištravec, ki je za darilo mlademu splavarju podaril ročno uro, s katero se bo le ta lahko potopil kar 6 metrov v globino.

Včasih je bilo splavarjenje pomembno, saj so s pomočjo splavov po rekah prevažali les, danes pa se splavarjenje ohranja kot del slovenske kulture, zanimive preteklosti, s katero Slovenci vzbujamo zanimanja pri turistih, ki nas obiskujejo.

V okviru evropskega tedna mobilnosti so kandidati za župana to soboto kolesarili po ulicah mesta Maribor.

Med kolesarjanjem so se pogovarjali o nujnosti kolesarskih stez, ki bi jih še bilo potrebno narediti, da bi kolesarjem zagotovili varno kolesarjenje po celotnem Mariboru.

Godalni kvartet Feguš, ki deluje od leta 1992, bo danes izvedel svoj 500. koncert. Pod arkadami pri prvem ribniku v Mestnem parku v Mariboru bo na koncertu, ki so ga poimenovali Pod zvezdami, odigral izbrani program klasične glasbe.

Koncert na prostem priznanega mariborskega kvarteta bratov Feguš so sprva načrtovali na mariborskem griču Piramida, a so ga zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavili v park pod njim, so pojasnili v društvu Subkulturni azil Maribor. Maribor namreč letos obeležuje 850-letnico prve pisne omembe gradu na Piramidi, ki je mestu dal ime.

Godalni kvartet Feguš sestavljajo Filip Feguš in Simon Peter Feguš na violini, Andrej Feguš na violi in Jernej Feguš na violončelu.

Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in bili leta 2001 sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno zasebno šolo Scuola di Musica di Fiesole v Firencah. Tam so do leta 2007 študirali pod mentorstvom Milana Škampe in Piera Farullija ter Andrea Nannonija.

Pred dvema letoma so zaključili magistrski študij komorne glasbe na Univerzi za glasbo in odrske umetnosti v avstrijskem Gradcu pri Stephanu Goernerju.

Znanje so izpopolnjevali na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri članih znanih kvartetov. Koncertirali so po Sloveniji, Evropi in ZDA.

Posebno priznanje jim je dalo tudi domače mesto, ki jim je podelilo mestni pečat Maribora ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. V Piranu pa so bili nagrajeni za najboljšo izvedbo Tartinijevega dela.

Vir: STA

Lutkovno gledališče Maribor, ki letos obeležuje 40 let, danes podarja svojim obiskovalcem ves dan lutkovnih doživetij. “Lutkovna sobota zato, ker je to stereotipni mariborski dan za lutke. Šli bomo skozi čas, skozi različne žanre in formate predstav, od tistih za najmlajše do tistih za odrasle,” je povedala direktorica Mojca Redjko.

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo ustanovljeno 8. decembra 1973 z združitvijo dveh ljubiteljskih lutkovnih gledališč v mestu. Začetek rednega delovanja predstavlja premiera predstave Leteča krava v režiji prvega direktorja tega gledališča Bojana Čebulja 28. novembra 1974.

Letošnji jubilej obeležujejo z vrsto manjših dogodkov skozi vse leto, med drugim z obnovitvijo ene najuspešnejših predstav Žogica Marogica iz leta 1994 v režiji Tineta Varla z izvirnimi lutkami Antona Jezovška ter s prostorsko intervencijo Rusice na fasadi stavbe gledališča, ki so jo pod vodstvom Manice Klenovšek Musil in Teje Kovač Lozar izdelali mariborski šolarji.

Vrhunec praznovanja pa predstavlja današnja Lutkovna sobota, ki jo bodo začeli z nagovorom nekdanjega mariborskega župana in predsednika sveta LGM Alojza Križmana. Ves dan se bodo vrstile lutkovne predstave in posnetki predstav, pripravili pa so tudi “nenavaden sprehod po samostanu z lutkami in lutkarji”.

LGM je imel prej sedež na Rotovškem trgu, konec leta 2010 pa se je preselil v prenovljeni minoritski samostan na Lentu. Tam so letos odprli tudi zunanji avditorij, kjer je med drugim potekal Poletni lutkovni pristan.

Vir: STA

Več zainteresiranih deležnikov za rešitev finančnih težav Športnega centra Pohorje je združilo moči in bo skušalo delovati znotraj konzorcija. Ta bo najprej skušal najeti, nato pa od Družbe za upravljanje terjatev bank še odkupiti za Maribor pomembno turistično podjetje. V konzorciju sta tudi oba ponudnika, ki sta oddala nezavezujoči ponudbi.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal župan Andrej Fištravec, bosta oba ponudnika, preko Nigrada občinsko podjetje Nipa in zasebna skupina Up, za katero stoji tuj kapital, pripravila skupno ponudbo.

Ob tem nastaja tudi konzorcij podjetij, ki so zainteresirani za rešitev letošnje zimske sezone. Po Fištravčevih besedah je pogoj za kaj takega, da DUTB sprejme njihovo ponudbo za najem podjetja v višini že vplačane are. V projekt so pripravljene vstopiti tudi Terme Maribor, ki so pripravljene prevzeti trženje vseh prostih nočitvenih zmogljivosti na Pohorju ter vložiti svoja sredstva v stroške trženja.

“Pripravljenost na sodelovanje pa so pokazali tudi drugi ponudnikih nočitvenih in gostinskih storitev na Pohorju, ki so se povezali v Društvo Pohorje. Skupaj razpolagajo s 500 do 600 posteljami, ki so že zdaj prodane za večji del zime. Zato je za njih vitalnega pomena, da deluje vsaj del naprav na Arehu, kjer so pripravljeni sodelovati za njihov zagon,” je še dodal Fištravec in povedal, da so še naprej odprti tudi za druge pobude.

Predstavnikov Term Maribor na novinarski konferenci ni bilo, je pa direktor Borut Rojs v pisnem sporočilu zatrdil, da je njihova družba kot največji ponudnik hotelskih zmogljivosti v mestu neposredno povezana s Pohorjem. Potrdil je, da so že večkrat doslej izrazili pripravljenost za pomoč pri reševanju problematike upravljanja in prodaje v ŠC Pohorje, od katerega je odvisna tudi njihova celotna zimska sezona.

Predstavnik ostalih gostincev in hotelirjev Miro Križman pa je dejal, da imajo ti skupaj 80 zaposlenih, ki jih v primeru nedelovanja žičniških naprav čaka enaka usoda kot delavce ŠC Pohorje v primeru stečaja. Svoje objekte imajo za zimo že rezervirane, večinoma s šolami, od koder naj bi v šolo v naravi prišlo okoli 3500 otrok.

“Mi smo pripravljeni vzeti v upravljanje smučišča na Arehu, vložiti lastna sredstva za pripravo vlečnic na sezono. S tem bi rešili naših 80 delovnih mest ter hkrati zaposlili določeno število delavcev ŠC Pohorje. A dolgo več ne bomo mogli čakati,” opozarja Križman.

Da si bo tudi DUTB očitno vendarle prizadevala najti rešitev, po mnenju občinskih predstavnikov morda vendarle kaže dejstvo, da so zaposleni ta teden dobili neto plače, čeprav podjetje denarja naj ne bi imelo, prav tako naj bi državni večinski lastnik menda poravnal račune za elektriko. Zaposleni so se kljub temu, da jim delodajalec ni plačal tudi prispevkov in ostalih dajatev, za zdaj odločili, da ne bodo stavkali.

Kljub temu pa so iz DUTB danes še pred novinarsko konferenco javnosti sporočili, da Nipa in z njo Mestna občina Maribor z reševanjem podjetja očitno ne mislita resno. To po njihovem dokazuje tudi nezavezujoča ponudba, pri kateri so pričakovali, da bo ponudnik v ta namen že imel zagotovljena finančna sredstva. V tem primeru bi po njihovem mnenju posel lahko relativno hitro zaključili, z oddajo nepopolne ponudbe pa je proces prodaje upočasnjen.

Županov svetovalec Marko Kovačič je v zvezi s tem pojasnil, da razpis DUTB finančnih zagotovil ni zahteval pred oddajo končne zavezujoče ponudbe. Skupaj z deset milijonov evrov visoko ponudbo so oddali možne oblike financiranja, med njimi sta možnost najema kredita ali iskanje strateškega partnerja, slednjega pa so zdaj našli prav v skupini Up. Zdaj so DUTB zaprosili za podatek, katere dokumente točno želijo in te jim bodo pripravili v naslednjem tednu.

Vir: STA

Energetska agencija za Podravje v okviru evropsko sofinanciranega projekta ELEKTRIČNA MOBILNOST DELUJE (EMOBILITY WORKS), je v četrtek, 18. septembra 2014, na Trgu Leona Štuklja v uporabo Mestni občini Maribor, in sicer Uradu za komunalo, promet in prostor, predala električno kolo.

Električno kolo je okolju bolj prijazno in varčno prevozno sredstvo, ki ne povzroča hrupa in izpušnih plinov. Z električnim kolesom lahko opravimo večina naših poti in je dobra alternativa motorjem in skuterjem. Za to prevozno sredstvo ne potrebujete registracije ali vozniških dovoljenj. Polnimo ga lahko kar prek navadne električne vtičnice v udobju našega doma. Primeren je za mestno vožnjo, vožnjo po podeželju in hribovitih območjih, vožnja v klanec je veliko bolj udobna in lažja kot z navadnim kolesom. Električno kolo je tudi primerno za starejše ljudi, srčne bolnike in ljudi s šibkejšim zdravjem. Vsakodnevna vožnja na krajše razdalje je veliko boljša z električnim kolesom kot z osebnim avtomobilom, saj se na ta način izognemo zastojem, iskanju parkirnega mesta, raznim stroškom in ne vplivamo negativno na okolje.

Direktorica Energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj je predala električno kolo v uporabo županu Mestne občine Maribor dr. Andreju Fištravcu in ta posredno vodji Sektorja za komunalo in promet na Uradu za komunalo, promet in prostor Urošu Kosiju. Predano kolo je znamke Cruiser REEF, model pedal-assist, ki ima moč motorja 250 W. Kolo lahko doseže maksimalne hitrosti 25 km/h in z enim polnjenjem povprečno prevozi okoli 50 km. Mestna občina Maribor s tem želi postati zgled svojim občanom in promovirati trajnostne oblike transporta, ki so za okolje in naše zdravje bolj prijazne.

Uvajanje električne mobilnosti v občine in podjetja se izvaja v okviru projekta – EMOBILITY WORKS (Integration of e-mobility in European municipalities and businesses), ki je sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Inteligentna energija Evrope. V projektu sodeluje 10 partnerskih držav: Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Grčija, Finska, Estonija, Romunija, Španija in Slovenija. Cilji projekta so analiza obstoječega stanja in vzpostavitev lokalnih omrežij e-mobilnosti, izdelava akcijskega načrta za električno mobilnost, izvajanje akcijskega načrta za električno mobilnost v občinskih upravah in podjetjih, kar vodi do povečanega števila e-vozil v regiji. To vključuje analizo stroškov in koristi različnih tipov vozil, vključno s subvencijami, testne dogodke za seznanitev z e-vozili, preverjanje organizacijskih pravil o poslovnih potovanjih, notranjih pravil za oddajo javnih naročil za vozila in oskrbo z energijo in organizacijo informativnih aktivnostih o e-mobilnosti.

Če bi vsak Mariborčan postal Soseskar, bi letno skupaj privarčevali skoraj 650 tisoč evrov.

V tritedenskem obdobju projekta Varčna soseska je šest vključenih družin skupaj privarčevalo 73,2 kWh električne energije. Maribor šteje okoli 42.000 gospodinjstev. Če bi se takšni energetsko varčni dieti pridružila vsa, bi skupaj privarčevali 361.200 kWh električne energije, kar znaša 37.369 evrov in 303,7 ton izpustov CO2. Na letni ravni bi to pomenilo skoraj 650 tisoč evrov in skoraj 5.300 ton izpustov CO2 manj.

Več o projektu si lahko preberete na tej povezavi.

Sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru je enemu od aretiranih na tretji mariborski vstaji, ki je pritrdil obtožbi, da je na protestu vrgel granitni kocki v policiste, danes prisodila sedem mesecev zapora, ki jih lahko odsluži z delom v splošno družbeno korist. V kazen se mu bo vštelo 26 dni, ki jih je takrat komaj polnoleten prebil v priporu.

20-letni dijak Nathan Tkalec je bil edini, ki je na četrtkovih predobravnavnih narokih za obtožene napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, na protestu 3. decembra 2012, priznal krivdo. Tožilstvo mu je v primeru priznanja ponudilo sedem mesecev zapora v obliki dela v splošno družbeno korist, in ponudbo je mladenič sprejel.

Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je sledila predlogu tožilstva ter fantu na današnjem izreku sodbe naložila sedem mesecev družbenokoristnega dela in ga oprostila plačila stroškov kazenskega postopka.

Tkalec ni dajal izjav za medije, redkobeseden je bil tudi njegov odvetnik Tarek Naji. “Nathan je že pretrpel dovolj, enako vsa njegova družina, tako da je bil to edini možen zaključek celotne zadeve,” je bilo edino, kar je povedal odvetnik.

Predobravnavni naroki so bili v četrtek razpisani za devet aretiranih na tretji Mariborski vstaji. Dva se naroka nista udeležila, pet jih je krivdo zanikalo, enemu pa je sodnica dala še nekaj časa za razmislek, saj se še ni mogel odločiti, ali bo krivdo priznal ali ne.

Obtožnica deveterico bremeni suma storitve kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Po besedah okrožnega državnega tožilca Darka Simoniča je šest od njih metalo granitne kocke v policiste. Eden je vrgel trd predmet in nato poskušal vreči še kocko, a mu je bilo to preprečeno. Eden je proti policistom vrgel steklenico, eden pa je z rokami tolkel po dveh policistih, je povedal tožilec.

Začetek glavne obravnave za zdaj še osem obtoženih bo predvidoma oktobra. Še prej bo potrebno opraviti predobravnavne naroke za dva doslej odsotna ter obdolženega, ki se v četrtek še ni izjasnil o krivdi.

Vir: STA

Si želite nadgraditi svoje tekaško znanje in se kar najbolje pripraviti na prihajajoči Volkswagen 19. Ljubljanski maraton? Pridružite se prvemu mariborskemu adidas tekaškemu kampu, ki se bo odvil jutri pod Pohorjem pri Hotelu Arena, z začetkom ob 9. uri. Kamp je popolnoma brezplačen, na njem pa bodo udeleženci izvedeli vse o primerni prehrani, tekaški opremi in načrtovanju treningov, hkrati pa bodo preizkusili tudi svojo pripravljenost. Tekaške navdušence bo presenetil tudi poseben gost, eden izmed stebrov obrambe NK Maribora Marko Šuler.

Mestna občina Maribor vas obvešča, da so bila 17. septembra 2014, zaključena dela na projektu izgradnje montažnega krožnega križišča med Streliško in Kardeljevo cesto v Mariboru. Krožno križišče bo zagotavljalo varnejše vključevanje vozil s Kardeljeve na Streliško cesto.

Z izgradnjo krožnega križišča je tako izveden učinkovit ukrep za umirjanje prometa oziroma zniževanje hitrosti vožnje vozil na Streliški cesti v Mariboru.

MKC Maribor in Plesna izba Maribor vabita na Festival Performa / Platforma ki bo potekal od 1. do 5. oktobra 2014 v organizaciji MKC Maribor in Plesne izbe Maribor, letos na devetih prizoriščih, v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor in GT22.

Festivala Performa in Platforma sodobnega plesa letos z roko v roki v znamenju ranljivosti

Rezultat prepleta konceptualnih zasnov dveh festivalov Performa in Platforma sodobnega plesa ter sinergija sodelovanja med dvema institucijama, Plesno izbo Maribor in Mladinskim kulturnim centrom MKC Maribor, bosta letos od 1. do 5. oktobra, prikazana na Festivalu Performa/Platforma 2014.

Platforma sodobnega plesa letos že osmič zapovrstjo ponuja oder slovenskim in tujim ustvarjalcem, ki se, tudi v mednarodnem prostoru, ukvarjajo s sodobnim plesom. Performa, festival sodobnih performativnih praks, pod svojo streho že 19 let združuje performanse z različnih nekonvencionalnih umetniških področij.

Več o festivalu si lahko preberete na tej povezavi.

V Mariboru se danes začne 14. Festival Stare trte, ki kot novost predstavlja nabor degustacij v lokalnih restavracijah in gostilnah. Še posebej svečano bo v soboto, ko bodo z vrsto dogodkov na Dravi in ob njej izvedli 30. Splavarski krst.

Prvi splavarski krst, kjer splavarji krstijo mladega splavarja, se je zgodil leta 1985. Po besedah predsednika Turističnega društva Maribor Zlatka Jesenika je glavni namen prireditve ohraniti pred pozabo splavarjenje, nekoč značilno transportno in tovorno dejavnost na reki Dravi. “Tudi po zaslugi teh prireditev je danes splavarjenje dosti bolj poznano kot nekoč,” je povedal za STA.

Letošnji jubilej so začeli obeleževati že na začetku tega meseca, ko so v Sodnem stolpu na Lentu odprli razstavo o splavarjenju in zgodovini Lenta. Osrednji dogodek bo v soboto, ko bodo krstili doslej najmlajšega splavarja, 13-letnega Roka Rajzmana. Čez ves dan se bodo vrstile dejavnosti, med drugim srečanje vseh slovenskih splavarjev, tekmovanje za zlato ranco in večerno spuščanje otroških miniatur splavov po Dravi.

Tradicija splavarjenja sega v drugo polovico 13. stoletja, najbolj dejavni pa so bili splavi na Dravi med prvo in drugo svetovno vojno. Nastali so tako, da so les, ki ga je kmet hotel prodati, zvezali v plavajoči objekt, nanj naložili še več lesa in ga s pomočjo splavarjev spustili po reki. Les so prodali na Hrvaškem in se domov vrnili po kopnem. Ko so na Dravi zgradili hidroelektrarne, je splavarjenje izumrlo, vse dokler ga niso pred tremi desetletji ponovno obudili v turistične namene.

Splavarji se že vrsto let predstavljajo v okviru Festivala Stare trte, ki v Mariboru poteka v čast najstarejši trti na svetu. Festival predstavlja vrhunec celoletnega dogajanja, ki se prične z rezom trte spomladi ter zaključi z martinovanjem pozno jeseni.

Za letošnji Festival Stare trte, ki se bo zaključil s svečano trgatvijo 28. septembra, so mariborski gostinci pripravili nabor degustacij, ki prepletajo kulinarične in vinske užitke. “Letos smo pozvali gostince k skupni festivalski ponudbi. Štirinajst gostincev nam je uspelo prepričati, da do konca oktobra svojim gostom ponudijo osem vinsko-kulinaričnih dobrot po enotni ceni,” je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher.

Stara trta na Lentu je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Od 35 do 55 kilogramov letnega pridelka žametovke oziroma modre kavčine ustekleničijo in uporabijo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.

Vir: STA

Vseh 17 kandidatov za župana Maribora med svojimi prednostnimi nalogami izpostavlja pomoč pri ponovnem zagonu lokalnega gospodarstva. Poleg vprašanja o treh prioritetnih projektih so jim zastavili še vprašanji, kako bodo zagotovili denar zanje in kako bodo v mesto privabljali vlagatelje.

Borut Ambrožič, 44 let, univerzitetni diplomirani pravnik (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)

Med prednostnimi projekti, ki jih bo izvedel v primeru izvolitve za župana, je ureditev cestne, kolesarske in sprehajalne infrastrukture mesta in neposredne okolice. Prav tako so zanj ključni družbeno odgovoren management občinskih prostorov in zemljišč, gospodarski in socialni preboj mesta ter izboljšanje poslovnega okolja. Ključ uspeha po njegovih ocenah leži v pravi in pravočasni identifikaciji projekta, ki ga je moč s soudeležbo financiranja prijaviti na ustrezen evropski razpis, ali sklepanju javno-zasebnih partnerstev. Pri privabljanju vlagateljev mora biti cilj vodstva občine povečanje prepoznavnosti Maribora nasploh, predvsem pa kot priložnostne lokacije za investitorje, na primer z ugodnostmi pri nakupu zemljišč, nudenjem ustrezne infrastrukture in odpravo administrativnih ovir, je prepričan.

Stojan Auer, 50 let, diplomirani ekonomist (Lista za pravičnost in razvoj)

V primeru izvolitve za župana bo Maribor za slovensko vlado enakopraven sogovornik, med svojimi prvimi nalogami pa navaja še ukinitev “fištravčevega davka na dež” in zmanjšanje položnic komunalnih podjetij. Vlada mora po njegovem prepričanju Mariboru zagotoviti 600 milijonov evrov, kolikor je po oceni mariborskih gospodarstvenikov potrebno za rešitev pred propadom, priložnost za financiranje načrtovanih projektov pa vidi tudi v sredstvih iz finančne perspektive EU 2014-2020, ki se morajo deliti v Mariboru, projekti pa se morajo izvajati v štajerski regiji. Za večjo privlačnost mesta tujim investitorjem namerava zmanjšati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za 30 odstotkov, organizirati pisarno za tuje investicije ter takoj pristopiti k izvedbi cargo-logističnega centra v sklopu mariborskega letališča, ki lahko zagotavlja okoli 3000 delovnih mest.

Melqart Mohamad Berro, 63 let, zdravnik (Zelena koalicija Slovenije)

Za prednostne naloge si je zadal ureditev podobe mesta z obnovo talnih površin in zanemarjenih fasad, zaščito naravnih virov ter sanacijo vseh vodovodnih instalacij. Ključno se mu zdi še spodbujanje socialno-zelenega podjetništva ter izgradnja centra za paliativno oskrbo z zmogljivostjo za vso severovzhodno regijo. Slednji se lahko po njegovem mnenju financira iz občinskega denarja, ministrstva za zdravje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in evropskih skladov. Za investitorje bi zmanjšal birokracijo in omogočil hiter dostop do dokumentacije. Trajnostni projekti so po njegovem prepričanju vedno zanimivi za investitorje, tudi iz tujine.

Dragan Bosnić, 56 let, profesor biologije (ZaAB)

V primeru izvolitve za župana želi najprej vrniti ljudem samozaupanje, samospoštovanje in veselje do življenja v Mariboru. Primarnega pomena zanj je, da ljudje ponovno posvojijo mesto, ki jim je bilo odtujeno. Med njegovimi prioritetami so še Športni center Pohorje, oživljanje Drave in Start up ekosistem. Glede možnosti financiranja projektov poudarja, da pozna zgolj interpretacijo finančnega stanja občine in da bo šele napovedana zunanja revizija poslovanja občine dala neko realno osnovo za racionalno odločanje. Tuji investitorji po njegovem mnenju niso rešitev mariborskih zagat, saj kapital potrebuje poceni delovno silo in okoljevarstveno “toleranco”. Rešitev vidi v malih podjetjih, protokooperaciji, zadružništvu, start upih, spin offih, coworkingu in podobnem.

Peter Tomaž Dobrila, 51 let, producent v kulturi (Solidarnost)

Med njegovimi prednostnimi nalogami so povezovanje kulture, športa in gospodarstva, vključitev vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti v podobo mesta, ureditev prometne infrastrukture za kolesarje in pešce ter usposobitev letališča. Priložnost za finančne prilive vidi v pridobivanju EU sredstev strukturnih, regionalnih, socialnih in kohezijskih skladov, posebnih programih zaposlovanja ter brezplačni oddaji praznih prostorov v lasti občine novim vsebinam, najboljšim programom in najustreznejšim poslovnim načrtom. Tuja vlaganja bo privabljal z aktivno mednarodno dejavnostjo in vključitvijo vseh svojih povezav in konzorcijev, z naslavljanjem konkretnih ljudi in nosilcev funkcij v kulturi, športu, gospodarstvu in politiki ter s konkretnimi projekti s pobratenimi mesti, regijskimi, čezmejnimi in evropskimi pobudami in delovanjem v mrežah.

Metod Dolinšek, 43 let, razvojni ekonomist (SD)

Če bo izvoljen za župana, si bo prizadeval za ustanovitev socialnega podjetja, ki bo kupovalo lokalne kmetijske pridelke in jih distribuiralo v šole in vrtce, viške pa humanitarnim organizacijam. Zadal si je še uresničitev projekta Invest in Maribor ter raziskovalno-razvojnega inkubatorja Teslova agencija Maribor. Kot razvojni ekonomist bo vzpostavil močno strukturo za razvoj projektov, ki bo sposobna pridobivati zasebna in javna razvojna sredstva v mednarodnem prostoru ter uspešno pridobivati sredstva EU. Z učinkovitim upravljanjem javnih zavodov in javnih podjetij pa bodo ustvarjeni tudi potrebni viri za lastno sofinanciranje. Novega zadolževanja ne bo, pravi. V okviru projekta Invest in Maribor bo po napovedih vzpostavil primerno poslovno okolje ter oblikoval konkretne ponudbene pakete za domače in tuje investitorje, kot to poznajo v mednarodni praksi. Z angažmajem mednarodno uveljavljenih strokovnjakov za privabljanje tujih investicij bo zagnal proces, ki bo kontinuirano predstavljal blagovno znamko Maribor potencialnim investitorjem.

Andrej Fištravec, 57 let, doktor sociologije (skupina volivcev)

Med prednostnimi nalogami v novem županskem mandatu izpostavlja nova delovna mesta, obnovo infrastrukture in oživljanje mestnega jedra. Mestna občina Maribor (MOM) bo pod njegovim vodstvom kandidirala na razpisih, privabljala tuje investitorje za zagon gospodarstva, proračun pa bo bistveno bolj razvojno naravnan kot v prejšnjih mandatih. Glede privabljanja tujih vlagateljev pa pravi, da se konkretni ukrepi že izvajajo – v Mariboru bo samo na račun tujih investicij – kuvajtskih, kitajskih, nemških, ruskih in drugih – na voljo nekaj sto stabilnih in dobro plačanih delovnih mest.

Franc Jesenek, 71 let, mehanik za tirna vozila (Stranka slovenskega naroda)

Najpomembnejši projekti so mu kompostarna in sortirnica komunalnih odpadkov, komunalna opremitev Poslovne cone Tezno v skladu z novim občinskim prostorskim načrtom, obnova cest in semaforjev ter izgradnja avtocestnega počivališča Zrkovci. Denar za te projekte namerava pridobiti s črpanjem evropskih sredstev, namenskimi sredstvi iz proračuna MOM, dolgoročnimi bančnimi krediti Evropske investicijske banke, kohezijski skladi in investitorji iz tujine. Slednje bo privabljal z osebnimi stiki v Avstriji, prodajo zemljišč investitorjem in spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva.

Tomaž Kancler, 53 let, arhitekt (SDS)

Najprej bo znižal stroške delovanja javnih gospodarskih služb, okrepil turistično-športno-rekreacijske projekte kot samostojne gospodarske panoge, obnovil in oživel staro mestno jedro ter s temi ukrepi zagotovil mestu pomen širšega regijskega centra v trikotniku Ljubljana-Zagreb-Gradec. Denar za projekte bi zagotavljal z odgovornim izvajanjem javnih naročil, s projektnim vodenjem in črpanjem EU sredstev ter oblikovanjem sklada za financiranje lastnega deleža, s preusmerjanjem izkazanih dobičkov javnih gospodarskih služb v nižanje življenjskih stroškov občanov ter s priznavanjem javno-zasebnega partnerstva kot zagotovilom razvoja. Po izpolnjenih robnih in formalnih pogojih bo zagotovil eno vstopno točko, ki bo olajšala prihod tujim investitorjem. Tujim partnerjem bo predstavljal mesto kot center regijskega trikotnika, poudarjal pozitivne izkušnje že prisotnih tujih naložbenikov ter osebno aktivno vodil mednarodne odnose.

Franc Kangler, 49 let, pravnik (Županova lista)

Napoveduje takojšnje reševanje problema zimske sezone v Mariboru in sanacijo ŠC Pohorje. V celoti želi počrpati sredstva iz finančne perspektive EU 2014-2020 za projekte, kot so Mariborska knjižnica, Akvarij – Terarij, Umetnostna galerija Maribor, Ljudski vrt. Glede financiranja se zaveda, da je Slovenija in s tem tudi občine v gospodarski in socialni krizi in ni denarja za investicije, zato je potrebno investicijski ciklus občine prilagoditi novi finančni perspektivi. Glede na zakonske možnosti je po njegovih ocenah mogoče v slovenske občine privabiti investitorje tako, da se prostorske akte hitro, učinkovito in zakonito prilagodi trenutnim investicijskim potrebam. Pričakuje tudi sodelovanje vlade, da spremeni nekatere zakone, ki bodo omogočali olajšave za investitorje in učinkovitost znotraj občin.

Anton Krajnc, 63 let, univerzitetni diplomirani ekonomist (SMC)

Med prednostne naloge uvršča oživitev gospodarstva, malega gospodarstva in povečanje zaposlenosti, sanacijo komunalnih podjetij, cest, ulic, trgov in prometno ureditev. Denar za to je po njegovem mogoče zagotoviti s prečiščevanjem proračunskih postavk, znižanjem manj potrebnih in ne nujnih postavk, povečanjem prihodkov iz vseh naslovov, znižanjem stroškov in obveznosti ter brez dodatnega zadolževanja. Za privabljanje vlagateljev so nujne spremembe zakonodaje s področja gospodarskih družb, davčnih in drugih predpisov, na občini pa bi izdelali zazidalne načrte s komunalno opremljenimi zemljišči za domače in tuje investitorje, pravi. Z gospodarstvom želi skupaj pripravljati projekte za črpanje EU sredstev na raznih področjih ter izdelati načrte aktiviranja vseh praznih stavb in zemljišč na območju propadlih podjetij v Mariboru.

Danilo Filip Križman, 57 let, magister tehniških znanosti (Stranka mladih – Zeleni Evrope)

Ključno se mu zdi gospodarstvo, pri tem pa računa tudi na privabljanje strokovnjakov iz tujine, povezovanje Maribora in Gradca na vseh področjih ter posnemanje sosedov. Za dobre projekte je po njegovem prepričanju v svetu dovolj finančnih virov, privabljeni podjetniki jih bodo našli sami. Sredstva za ustvarjanje ugodnih pogojev bo potrebno pridobiti iz vseh možnih virov, to pa so ta trenutek obljubljena pomoč vlade, kohezijska in druga evropska sredstva, morda tudi zasebne investicije. Za slednje so na voljo nepremičnine vseh vrst, sposobna delovna sila, kakovosten les, voda, geotermalna energija, podtalnica. Priložnost vidi tudi v komunalnih, zelenih in bio odpadkih, neizoliranih hišah in potrebi po kogeneracijah na biomaso.

Rok Maltarski, 29 let, tehnolog prometa (LDS)

Kot prednostne naloge si je zastavil reševanje brezposelnosti vseh ljudi, določene olajšave za podjetnike z uresničevanjem projektov, reševanje ŠC Pohorje in na splošno smučarske sezone. Ključno se mu zdi urejanje prostora, npr. večnamenske dvorane, kjer bi ljudje lahko ustvarjali, igrali svojo glasbo in se razgibavali. Uredil bi kolesarske poti in pešpoti med Mariborom in okolico ter obnovil nekatera nogometna igrišča. Ti projekti z izjemo reševanja ŠC Pohorje po njegovi oceni niso tako dragi in bi sredstva morala biti zagotovljena. Investitorje iz tujine bi pritegnil predvsem z ugodnimi najemninami za proizvodnjo, obrt in gostinstvo. Proizvajalcem bi ponudil tudi subvencije za zaposlovanje ter prostore v industrijski coni bivšega Tama.

Bernard Memon, 41 let, magister državnih in evropskih študij (NSi)

Ustvaril bi pogoje, da bo Maribor postal podjetniško mesto. Znižal bi stroške občanov (komunala, cene parkirišč izven strogega centra, avtobusni prevoz…), oživil mesto in staro mestno jedro ter za 50 odstotkov povečal število turistov, tudi z obnovo obrežja Drave. Sredstva za večje projekte bi zagotovil s pospešitvijo pridobivanja evropskih sredstev, vključitvijo zasebnega kapitala in vstopom strateških investitorjev. Ne izključuje lastnih investicij, predvsem tistih v javnem interesu. S spremembo občinskega prostorskega načrta bi določil dele mesta, kjer se želi Maribor odpreti industriji, obrti in podjetništvu. Tam bi uredil komunalno opremljenost, znižal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vzpostavil konkurenčne cene komunalnih storitev in na ravni države dosegel posodobitev komunikacijskih povezav in izboljšanje logističnih zmožnosti. Mesto se lahko po njegovem mnenju investicijam odpira tudi z javno-zasebnimi partnerstvi in skupnimi investicijami s sosednjimi regijami.

Peter Rižnar, 55 let, magister znanosti s področja managementa (Združena levica)

Izboljšal bi transparentnosti poslovanja mestnih oblasti, vključno s podjetji v večinski lasti občine, zmanjševal tveganje korupcijskih dejanj ter izboljšal sodelovanja med občino, mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi na podlagi participatornega proračuna. Evropska sredstva so po njegovem mnenju ena zelo pomembnih možnosti za zagotavljanje finančnih virov za realizacijo projektov, računa pa tudi na sodelovanje NKBM, ki mora služiti predvsem mestu, njegovim potrebam po sredstvih za zagon gospodarstva in posledično ustvarjanje novih delovnih mest. Glede privabljanja investitorjev meni, da je najprej potrebno ustvariti zaupanje med prebivalci in mestno oblastjo ter odpraviti vplive korupcijskih tveganj in politiko klientelizma.

Andrej Šiško, 45 let, inženir informatike (Gibanje Zedinjena Slovenija)

Prizadeval si bo za ustanovitev Štajerske deželne banke za brezobrestno podporo investicijam v lokalno gospodarstvo, uvedbo vzporedne lokalne valute “mariborčan” in ustanovitev vsaj treh podjetij za zaposlitev več tisoč brezposelnih Mariborčanov. Sredstva za projekte bo pridobil s korenito spremenjenim občinskim proračunom, ki bo investicijsko naravnan, z dodatnimi investicijskimi sredstvi nove Štajerske deželne banke ter “z vrnjenim nakradenim premoženjem”. Investitorjem bi zagotovil ustrezno infrastrukturo, hitro rešeno dokumentacijo in načrtne davčne olajšave za odpiranje novih delovnih mest. Pripravil bi predlog zakona o posebnem položaju MO Maribor na ravni Slovenije, ki bi omogočil razvoj mesta.

Oton Štrucl, 67 let, upokojenec (Krščanski demokrati)

Med drugim napoveduje prizadevanje za večjo učinkovitost občinske uprave ter preglednejšo in preudarnejšo porabo sredstev iz občinskega proračuna. Med njegovimi načrti so še znižanje najemnin občinskih prostorov v starem mestnem jedru, poostrena merila in večji nadzor pri podeljevanju različnih koncesij in obratovalnih dovoljenj v občini ter nižja cena vodarine, toplotnega ogrevanja in kanalščine. Na vprašanje, kako bi te projekte financiral in privabljal vlagatelje, ni odgovoril.

Vir: STA