Aktualne oddaje

    FOTO in VIDEO: B...

    V tokratnem Zimskem pogovoru na Štajerski sivki na BK TV smo gostili svežega upokojenca – nekdanjega alpskega smučarja Boštjana Klineta. Boštjan Kline, nekdanji slovenski smučarski as, je pred kratkim uradno napovedal konec svoje tekmovalne kariere. Po več kot dveh letih od poškodbe, ki mu je spremenila življenje, je zdaj sprejel odločitev, da se umakne iz […]

    The post FOTO in VIDEO: Boštjan Kline: “Ko je bila odločitev uradna, ko je šlo obvestilo ven, sem bil precej čustven.” appeared first on Lokalec.si.

    14. redna seja o...
    V videu si oglejte 14. redno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 19. 12. 2024. The post 14. redna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si oglejte 16. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si lahko ogledate 16. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 19. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.

Na pobudo Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju so se danes med Jezernikovimi dnevi sestali tisti, ki se udeležujejo njihovih aktivnosti, ter uporabnice in uporabniki ruške enote VDC Polž Maribor. Skupaj so preživeli aktivno dopoldne, polno kleta, športnih in družabnih iger.

Danica Hriberšek, direktorica Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju, je povedala, da je njihova želja, da bi se čim več družili. Samo srečanje med Jezernikovimi dnevi pa je postlao že tradicija, vsako leto se veselijo tega. Prvo uro so se zbirali in se posedli za mize, tako da so obudili spomine na prejšnja srečanja ter obnovili znanstva ali pa se na novo spoznali.

Da je druženje izjemno pomembno tudi za njihove uporabnike, pa je povedala Nataša Hiter Ravnjak vodja enote Ruše iz VDC Polž Maribor. Druženje je ena največjih vrednot, zato jo negujejo in ohranjajo, prav tako tudi igranje raznih iger, ki so jih imeli tudi na tokratnem srečanju.

Udeleženci so se preskusili v kegljanju z vrvico, balinanju, podajanju žoge. Prav tako so imeli na voljo tudi badminton, karte Ena in rekvizite za druge igre. Po vsem igranju in rekreaciji pa so imeli še skupno kosilo.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V Lovrencu na Pohorju so sinoči zaradi namočenosti terena v Puščavskem Pruhu izvedli tekmovanje v plezanju po steni kar v telovadnici Osnovne šole Lovrenc na Pohorju. Otroci so tekmovali za Jezernikov pokal.

Predsednik Planinskega društva Lovrenc na Pohorju Anžej Bečan je dejal, da tudi sicer celo leto pležejo v telovadnici, ko pa je poleti v Pruhu v Puščavi suho, pa pležejo tam. Tako da so načrtovali plezanje tam, a le nekaj ur pred tem je ploha razmočila teren.

Plezanje po naravni in umetni steni se sicer razlikuje, a otroci so že plezali po obeh. Tokratno tekmovanje je po njegovih besedah temeljilo na druženju in gibanju. Razdelili so jih po kategorijah.

Težavnostne stopnje po steni pa so bile različne. Že samo pogled na različne oprimke je pokazal to. Na tej steni so težavnostne stopnje od tri do pet, najde pa se tudi sedem, je še dejal Bečan in tudi, da so za motivacijo otrok na vrhu dali zvonček, s katerim so pozvonili, ko so prišli na vrh. Dobra motivacija za tiste, ki na sredini poti nekoliko omahujejo in razmišljajo, ali bodo nadaljevali.

Otroci so bili zadovoljni. Nekateri so že večkrat plezali, tudi tekmovali že. Sami so tudi občutili razliko med plezanjem po naravni in po umetni steni. Med njimi pa so bili tudi taki, ki so med ogrevanjem pred tekmovanjem poskusili, kako je sploh plezati, in prejeli prve napotke.

Celotno tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, hkrati pa seveda je marsikateri razmišljal, da gre vendarle tudi za tekmovanje, pri katerem se mora še posebej izkazati, da ne samo prideš na vrh, ampak da si tudi med najhitrejšimi.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Danes popoldan je Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju odprlo vrata svojega doma in povabilo občane na malico, zaigrala sta tudi domača pihalna godba in ansambel Lovrenških šest.

Danes je bilo prav veselo pred Čebelarskim domom v Lovrencu na Pohorju, ko so domači čebelarji, združeni v Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, pripravili za tiste, ki so jih prišli obiskat nekaj hrane in pijače. Obenem so pokazali tudi svoj čebelarski dom, ki je bil pred kratkim posodobljen. Imeli so tudi srečelov.

Za dobro glasbo je najprej poskrbela Pihalna godba Lovrenc na Pohorju, nato pa je na oder stopil še ansambel Lovrenških šest. Ta je sicer moral kaj hitro tudi zaključiti nastop, saj je s Koroške strani prišel dež. Močan naliv je prekinil veselico, a dobri ljudje iz Lovrenca na Pohorju se niso pustili pregnati.

Čebelarji in nekaj obiskovalcev so se namreč pred dežjem skrili v sam dom in tam nadaljevali veselo druženje brez žive glasbe. Kleni Lovrenčani so tudi tako pokazali, da se dežju ne pustijo odgnati.

Angela Obrulj, predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, se je v pogovoru z nami spomnila, da je društvo pred kratkim praznovalo 100-letnico, in poudarila, kako pomembno je, da so ohranili čebelarski dom in da so vsa ta leta ostali povezani – ne samo čebelarji med seboj, ampak tudi s skupnostjo.

Prav tako je čebelarje pohvalil lovrenški župan Marko Rakovnik. Strinjal se je s tem, da dobro sodelujejo s skupnostjo, z občani in pohvalil tudi dan odprtih vrah Čebelarskega doma Lovrnec na Pohorju, ki so ga čebelarji pripravili prav v času Jezernikovih dni.

Pri Čebelarskem domu imajo sicer še vedno učni čebelnjak, ki so ga postavili leta 2020 za čebelarski krožek.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V Lovrencu na Pohorju je nastopil Vlado Kreslin

Vlado Kreslin je v Lovrencu na Pohorju navdušil občinstvo s svojo izjemno karizmo in čutno interpretacijo pesmi. S svojim prepoznavnim glasom in iskrenim nastopom je ustvaril intimno vzdušje, kjer se je publika počutila kot del nečesa posebnega.

Njegov repertoar je bil preplet starejših klasik in novejših skladb, ki so izzvale nostalgične spomine ter ganile srca poslušalcev.

Spremljevalna glasbena zasedba je s prefinjenimi aranžmaji še dodatno obogatila koncert, kar je ustvarilo nepozaben glasbeni večer, ki bo domačinom še dolgo ostal v spominu.

Več pa v intervjuju v Občinskem informatorju na BK TV.

V Lovrencu na Pohorju je v organizaciji Mihe Oroža potekal turnir manj znanega športa, ki se imenuje spikeball oz.roundnet.

To je zunanji šport, ki je mešanica ameriške trampolin žoge in odbojke. Med igro med seboj tekmujejo štirje igralci v dveh ekipah, cilj pa je žogo prek okrogle mreže do nasprotnika spraviti tako, da jo nasprotnik ne ve odigrati nazaj.

Namen je popularizirati tovrstni šport, ki ga igrajo predvsem mladi in je v Sloveniji dokaj neznan.

Roundnet je igra z žogo, ki jo je leta 1989 ustvaril Jeff Knurek in se zgleduje predvsem po konceptih iz odbojke. Igra se med dvema ekipama, običajno s po dvema igralcema. Igralci se najprej postavijo v vrsto okoli majhne mreže, podobne trampolinu, na začetku točke in začnejo s servisom ene ekipe drugi.

Izjemne ustvarjalke, ki so združene v ročnodelski krožek Pikapolonice v Lovrencu na Pohorju, so v eni od učilnic Osnovne šole Lovrenc na Pohorju pokazale več svojih izdelkov.

Znani so že njihovi pleteni copatki, ki jih podarijo mamicam v porodnišnicah za njihove novorojenčke, prav tako razni veliki in manjši prti, zdaj pa so pokazale še oblačila, ki jih je ena od članic posodobila ali pa naredila na novo.

Prav oblačila, ki ji je naredila Dragica Kunčnik, ki se je v Lovrenc na Pohorju preselila iz Gorenjske, so tokrat v ospredju razstave Pikapolonic. Povedala nam je, da je nekatera oblačila, ki jih je dobila od drugih, spremenila tako, da so ji ne samo prav, ampak tudi tako, da so dobila nov pridih.

Zanimiv je tudi predpasnik, ki ga je naredila iz starih kravat. Prav tako tudi mnoga krila, majice, bluze in razni brezrokavniki. Domišljiji je dala prosto pot in iz starega podloženega nedrčka naredila priročno, majhno torbico, v katero se lahko spravi mobilni telefon ali pa polnilec zanj, ne nazadnje tudi kaj drugega.

Dejala je, da je začela ustvarjati, ko je dobila oblačila od drugih, nato pa je s tem nadaljevala in vse bolj nadgrajevala svoje znanje.

Marija Perklič iz ročnodelskega krožka Pikapolonice pa je povzela, kaj še imajo na razstavi. Tudi tokrat ni šlo brez spletenih copatkov, ki jih že nekaj časa pletejo za otročke, ki se rodijo v mariborski in murskosoboški porodnišnici. Podarijo pa jih tudi tistim lovrenškim mamicam, ki se oglasijo pri njih. Do zdaj so naredile že več kot 1.700 parov copatk. Pravi, da je to njihova rdeča nit.

Pokazale pa so tudi več prtov in prtičkov, ki so jih naredile z različnimi tehnikami. Pa ne samo to, marsikateri je tudi pisan, ne samo bel. Take prtičke dela tudi njihova članica Jožica Petrič.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Vse do cerkve v Puščavi v občini Lovrenc na Pohorju so romali sodelavci in prostovoljci Karitas mariborske nadškofije. Tam je vodil mašo mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Spomnili so se tudi vseh del, ki so jih kot prostovoljci opravili v tem in prejšnjem letu.

Generalni tajnik mariborske nadškofijske Karitas Darko Bračun je povedal: “Ko govorimo mi o prostovoljcih nadškofijske Karitas, to niso navadni prostovoljci. Mi največkrat uporabljamo izraz sodelavci, kajti oni so se zavezali, da prihajajo redno, ne samo takrat, ko imajo čas, ali takrat, ko jim dovoljuje notranji vzgib. Ampak to je neka vrsta služenja enkrat tedensko ali enkrat mesečno. ‘Takrat pridem in takrat pomagam človeku v stiski.’ In zato pravimo sodelavci v Karitas.”

V tem okviru je več kot 90 župnijskih karitas, v katerih nudijo pomoč skoraj 20.000 ljudem v stiski. V lanskem letu so naredili prostovoljci več kot 120.000 prostovoljskih ur, kar je Bračun označil kot velik prispevek v vsej veliki stiski, ki se pojavlja na njihovem področju.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl

Največ dela opravijo na terenu, vloga mariborske nadškofijske Karitas pa je, da povezuje vse to delo in da pomaga tam, kjer so stiske največje, izpostavil je lanske poplave.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V četrtek 15. avgusta, je v Puščavi potekalo tradicionalno romarsko srečanje ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Verniki, ki so prišli od blizu in daleč, so se udeležili slovesnega bogoslužja, ki je potekalo ob 8.30 in 10. uri. Obenem so imeli priložnost tudi za sveto spoved.

Obisk cerkve Sv. Marije v Puščavi je za mnoge že dolga leta ustaljena tradicija. Poleg duhovnega doživetja je romarjem na voljo tudi široka izbira izdelkov na stojnicah. Med ponudbo se najdejo medenjaki, domači bonboni, medeni izdelki, čaji, domače kreme, leseni izdelki, ročno izdelan nakit, otroška oblačila in domače testenine, kar dodatno popestri dogodek.

Po maši so se obiskovalci zbrali pri gostilni Kores, kjer je sledilo prijetno druženje. Gostilna je za ta poseben dan pripravila lep ambient, ki je lepo zaokrožil dogajanje in poskrbel za prijetno vzdušje med romarji.

V četrtek 15. avgusta, je v Puščavi potekalo tradicionalno romarsko srečanje ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Verniki, ki so prišli od blizu in daleč, so se udeležili slovesnega bogoslužja, ki je potekalo ob 8.30 in 10. uri. Obenem so imeli priložnost tudi za sveto spoved.

Obisk cerkve Sv. Marije v Puščavi je za mnoge že dolga leta ustaljena tradicija. Poleg duhovnega doživetja je romarjem na voljo tudi široka izbira izdelkov na stojnicah. Med ponudbo se najdejo medenjaki, domači bonboni, medeni izdelki, čaji, domače kreme, leseni izdelki, ročno izdelan nakit, otroška oblačila in domače testenine, kar dodatno popestri dogodek.

Po maši so se obiskovalci zbrali pri gostilni Kores, kjer je sledilo prijetno druženje. Gostilna je za ta poseben dan pripravila lep ambient, ki je lepo zaokrožil dogajanje in poskrbel za prijetno vzdušje med romarji.

Andrej Voje bo v torek, 13. 8. 2024, ob 19. uri v kulturnem domu v Lovrencu na Pohorju s slikami in posnetki pokazal nekaj potopljenih skrivnosti v Jadranskem morju.

Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje

Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje je lansko leto razkrival podvodni svet v projekciji Podvodni svet okoli sveta, v nadaljevanju svoje trilogije pa se posveča podvodnim skrivnostim. “Jaz s kratkimi filmi in fotografijami predstavljam potopljene ladje in avione v Jadranskem morju, tiste, ki sem jih raziskoval pri potapljanju. Predstavljam pa tudi njihove nesrečne zgodbe,” nam je dejal in poudaril, da se ni samo potapljal v njihovi bližini, ampak je raziskoval, kakšne so zgodbe, kaj se je dogajalo.

Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje

Najpomembnejše pa mu je, da je pri tem sodeloval s hrvaškimi podvodnimi arheologi. “Nek splet okoliščin je nastal tako, da se je pokazala luknja, manjša kot šivankino uho, priložnost sodelovati z njimi. In to priložnost sem lepo izkoristil. Z njimi sem se tako potapljal na določenih lokacijah, ki so zaprte za rekreativne potapljače, torej za splošno javnost,” nam je zaupal in dejal, da je njihovo delo posnel od blizu. In tako bo na potopisu v Lovrencu na Pohorju pokazal njihovo delo, vse pasti in izzive ter tudi, kaj so odkrili.

Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje
Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje

Obiskovalci bodo tako lahko videli filme in fotografije z najdbišč nekaj brodolomov, tako takih, ki so se zgodili v oddaljeni preteklosti, kot tudi novodobnih. Ne bodo manjkale niti besede in slike o razbitinah ladij, parnikov, prav tako tudi letal.

Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje
Potopljene skrivnosti. Avtor: podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje

Včerajšnja Lovrenška nedelja, ki se v Lovrencu na Pohorju tradicionalno obeležuje na god Sv. Lovrenca, je bila tudi letos polna veselja in druženja. Po slovesni maši in “mini” sejmu, kjer so domači in tuji ponudniki predstavili izdelke, se je dogajanje v večernih urah nadaljevalo z druženjem ob živi glasbi zasedbe Kafe Teater, ki so koncertirali na dvorišču okrepčevalnice Urbanc v Lovrencu na Pohorju.

Praznovanje se je začelo s slovesno mašo v cerkvi sv. Lovrenca, kjer so se verniki zbrali, da počastijo god zavetnika kraja. Po maši so se zbrani preselili na trg pred cerkvijo, kjer je potekal “mini” sejem. Na stojnicah so domači ponudniki ponujali lokalne dobrote, ročna dela, izdelke iz medu in domače pijače. Sejem je bil priložnost za nakup izvirnih spominkov in okusnih lokalnih izdelkov ter za podporo domačim obrtnikom.

Vrhunec dneva pa je prišel v večernih urah, ko je v gostišču Urbanc nastopila priljubljena skupina Kafe Teater. Glasbena skupina je znana po svojem edinstvenem žanrskem prepletanju elektropopa in rocka, fantje pa prihajajo iz marirskega in koroskega območja, trije od njih so se šolali na mariborskem konzervatoriju, zdaj pa glasbenih akademijah v Sloveniji in na tujem.

Lovrenška nedelja, ki za domačine pomeni tudi praznovanje Jezernikov dni, je znova dokazala, kako pomembno je ohranjanje tradicije in povezanosti med krajani, ki so tudi letos dokazali, da znajo skupaj praznovati in se zabavati.

Sinoči je v Lovrencu na Pohorju potekal koncert priljubljene skupine Prifarski muzikanti, ki so v okviru Jezernikovih dni ponovno dokazali, zakaj veljajo za eno najbolj cenjenih slovenskih glasbenih skupin.

Na prireditvi, ki je privabila številne obiskovalce, so s svojim značilnim slogom povezovanja tradicionalne slovenske glasbe z modernimi aranžmaji poskrbeli za nepozaben večer.

Zbrane je prevzela njihova virtuoznost, saj so na odru prikazali vrhunske izvedbe tako starejših uspešnic kot novejših skladb. Občinstvo je uživalo v prepletanju zvokov harmonike, violine, kitare in drugih inštrumentov, ki so skupaj ustvarili čarobno glasbeno doživetje.


Jezernikovi dnevi, tradicionalna prireditev, ki povezuje prebivalce Lovrenca na Pohorju in obiskovalce iz bližnje okolice, so tudi tokrat s koncertom Prifarcev dokazali, da lahko s kvalitetnim programom navdušijo širok spekter publike.

Zagotovo bo koncert Prifarcev še dolgo ostal v spominu vseh, ki so se sinoči zbrali v Lovrencu na Pohorju.

V Lovrencu na Pohorju so se pričeli 31. Jezernikovi dnevi. Včerajšnji dan pa so pričeli športno in sicer s tradicionalnim pohodom na Lovrenška jezera. Prvi pohodniki so se na pot na 1520 metrov nadmorske višine podali že ob rani 7. uri zjutraj.

Na jubilejni 30. pohod na Lovrenška Jezera, ki ga že tradicionalno prirejajo v času Jezernikovih dni člani Planinskega društva Lovrenc, se je podalo več sto pohodnikov.

Družine, prijatelji, posamezniki so že ob rani 7. uri podali izpred Kulturnega doma Lovrenc. “V planinskem društvu smo najprej začeli z izletom na Lovrenška Jezera, po tistem, ko so se začeli Jezernikovi dnevi pa smo se tudi mi priključili s Pohodom na Lovrenška Jezera. Jezernikovi dnevi potekajo 31. leto, pohod pa 30 in uspevamo to tradicijo ohranjati. Na to sem izjemno ponosen,” je povedal vodja pohoda Lovro Paradiž.

Pot je potekala v smeri Lovrenc – Vrelenk – Lovrenška jezera – Jezerc – Pruh – Okrepčevalnica Sgerm – Lovrenc. Podali so se na srednje zahteven pohod, ki traja 7 ur, z namenom, da preživijo čas v naravi, se rekreirajo in podružijo.

 

Lovrenc na Pohorju bo ta mesec v znamenju – med drugim tudi – bogatega kulturnega dogajanja, ki bo privabilo tako ljubitelje gledališča, kot glasbene navdušence. Društvo upokojencev (DU) Lovrenc je že tradicionalno priredilo gledališko predstavo ob odprtju dogajanja z naslovom  Jezernikova gostilna, zvečer pa je v tamkajšnjem šotoru zbrane zabavala skupina Sam’s Fever.

Gledališka predstava Jezernikova gostilna

Dogajanje se je začelo z gledališko predstavo Jezernikova gostilna. Člani DU upokojencev so poskrbeli za nepozabno izkušnjo, ki je gledalce popeljala skozi zgodbo polno humorja in življenjskih spoznanj. Gledališka zasedba je priredila igro, ki bo pritegnila tako mlade kot starejše obiskovalce. Tokrat so dogajanje popestrili tudi člani skupine samotarji iz občine Hoče – Slivnica.

Sam’s Fever: Poklon Elvisu Presleyu

Po gledališki predstavi se je dogajanje preselilo pod šotor pri prireditvenem centru, kjer je občinstvo uživalo v koncertu skupine Sam’s Fever. Skupina, ki slovi po avtentičnih interpretacijah največjih uspešnic Elvisa Presleya, je poskrbela za nepozabno glasbeno doživetje. Od klasikov, kot so “Jailhouse Rock” in “Can’t Help Falling in Love”, do bolj energičnih uspešnic, kot je “Hound Dog”, je bil večer posvečen legendi rock’n’rolla in je navdušil vse generacije.

V občini Lovrenc na Pohorju se trudijo, da tradicijo peljejo naprej in tako je tudi z Jezernikovimi dnevi, ki se bodo začeli 9. avgusta, z Lovrenško nedeljo.

Program je vsako leto dobro sprejet, saj vedno poskrbijo, da so dogodki res za vse generacije. Pripravili so ne le glasbene, temveč tudi športne, kulturne in druge družabne dogodke. Med dogodki so takšni, ki so stalni, pa tudi nekaj novosti. Župan je ponosen na društva, ki tako dobro delujejo in se povezujejo, kar je ključnega pomena.

Dogajanje se bo zaključilo 31. avgusta s slavnostno sejo z glasbenim nastopom Adija Smolarja.

Več v prispevku.

Izpostavljamo nekaj dogodkov, ki jih nikakor ne smete zamuditi:

  • Koncert Prifarskih muzikantov z gosti (Sobota, 10. 8. ob 20.30)
    Začetek festivala bo v velikem slogu z izjemnim koncertom Prifarskih muzikanotov, ki bodo z gosti poskrbeli za čudovit glasbeni večer. Pridite in se prepustite melodijam, ki bodo napolnile zrak z energijo in veseljem.
  • Rock koncert Vlada Kreslina in Malih bogov (Sobota, 17. 8. ob 20.30)
    Legendarni Vlado Kreslin in Mali bogovi bodo s svojimi nepozabnimi uspešnicami ustvarili nepozabno rock vzdušje. To je priložnost, da doživite izjemen koncert pod zvezdami, ki bo zagotovo navdušil vse generacije.
  • Stand up: Slovenska Vicoteka – King Kong Teater (Ponedeljek, 19. 8. ob 20.00)
    Za obilico smeha bo poskrbel stand-up nastop Slovenske Vicoteke in King Kong Teatra, ki vas bodo nasmejali do solz. Pripravite se na večer poln smeha in dobre volje.
  • Muzikarjada: glasbena skupina Batista Cadillac (Petek, 23. 8. ob 20.00)
    Muzikarjada bo s skupino Batista Cadillac prinesla energičen glasbeni večer, poln ritma in veselja. Pridite in zaplešite ob zvokih te izjemne skupine, ki bo poskrbela za nepozaben večer.

Glede na raznolikost programa, ni izgovora, da ne bi obiskali Lovrenc na Pohorju, zato vljudno vabljeni. Več TUKAJ.

 

 

Letošnje aktivne počitnice, ki jih je organizirala Občina Lovrenc na Pohorju, so presegle vsa pričakovanja – tako po številu udeležencev, izvedenih delavnicah kot tudi po bogati vsebini.

Aktivnosti je povprečno obiskovalo 40 otrok, pri čemer je rekordna udeležba dosegla kar 61 otrok. Nekateri otroci so bili prisotni vsak dan, drugi so se udeležili posameznih delavnic, spet tretji pa so prihajali glede na potrebe staršev po varstvu ali zaradi družinskih počitnic.

Že tretje leto zapored občina uspešno sodelujejo z lokalnimi društvi, zavodi in posamezniki, ki se vedno znova izjemno potrudijo in delijo svoj prosti čas z našimi najmlajšimi. Letos so izvedli kar 23 tematsko obarvanih delavnic, na katerih so spoznali mnogo novega, obudili pa tudi veliko že poznanega.

“Velika hvala vsem akterjem, ki s svojim iskrenim pristopom naredijo delo lahkotno. To je unikum malih, tesno povezanih skupnosti, ki si ga moramo šteti kot privilegij. V sodelovanju in sprejemanju se skriva gonilna sila napredka in rasti. Lovrenške aktivne počitnice so posebne. Dogajajo se v našem kraju, z našimi društvi, na domačih prizoriščih. Ne, niso samoumevne, so dodana vrednost. »Plačujejo« se z nasmehi, iskrivo – zadovoljnimi očmi in veseljem. Neprecenljivo,” so zapisali na straneh občine Lovrenc na Pohorju.

Lovrenc na Pohorju je bil danes priča izjemnemu dogodku, ko je Slovenska bakla, simbol solidarnosti, enotnosti in športnega duha, prispela v kraj.

“Tudi letos nosimo olimpijske sanje, tudi letos imamo začrtano pot do njih! Ne le do Pariza, kjer se bodo 26. julija začele Igre XXXIII. olimpijade moderne dobe, naša pot je natančno začrtana tudi po Sloveniji. Skupaj z našo slovensko baklo bomo tudi letos širili vrednote olimpizma, povezovali ljudi iz vseh koncev države in navduševali vse udeležence trimesečne poti. S tem želimo našim športnikom in športnicam, ki bodo v času iger zastopali barve Slovenije, vliti dodano moč in motivacijo še pred otvoritveno slovesnostjo,” so zapisali organizatorji.

Pričakali so jo številni navdušeni domačini in obiskovalci

Osrednje prizorišče dogajanja je bilo igrišče pri Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju. Tam so se zbrali učenci, učitelji, starši in drugi prebivalci, da bi pozdravili prihod bakle.

Po dogodku se je začel v roundnetu oziroma spikeballu. Spikeball je dinamična in zabavna športna igra, ki jo pogosto primerjajo z odbojko. Igra se na prostem ali v zaprtih prostorih in vključuje dva para igralcev (skupno štiri igralce), ki se med seboj izmenjujejo v udarjanju žoge na posebno mrežo, postavljeno na tleh.

Na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju smo obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.

Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci. Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.

Medgeneracijsko sodelovanje 

Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev. Občudovanje in pohvale obiskovalcev so pričale o kakovosti in predanosti vseh sodelujočih.

Razstava je pritegnila kar nekaj obiskovalcev, med katerimi so bili tudi starši, stari starši in lokalni prebivalci. Skupaj so ustvarili prijetno in spodbudno vzdušje, ki je še dodatno spodbudilo sodelovanje in izmenjavo idej.

V zaključku je treba poudariti, da razstava ročnih del krožka Pikapolonice ni le prikaz izjemnih spretnosti, temveč tudi simbol povezanosti in skupnega ustvarjanja. Takšni dogodki dokazujejo, da se lahko z medsebojno pomočjo in deljenjem znanja dosežejo čudoviti rezultati, ki obogatijo življenje vseh vpletenih.

Več pa v spodnjem prispevku.

V nedeljo, 26. marca, smo na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.

Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci.

Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.

Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev.

V Lovrencu na Pohorju so danes slovesno namenu predali novi del zdravstvenega doma namenu.

V prizadevanju za izboljšanje dostopnosti do osnovnih zdravstvenih storitev, so v občini prostorsko obremenjenemu zdravstvenemu domu dodali moderno stavbo, ki bo močno olajšala delo zaposlenim in zagotovila višjo kvaliteto storitve za uporabnike, vse občane Lovrenca na Pohorju.

Nova stavba je zasnovana z mislijo na funkcionalnost in udobje, ter vključuje najnovejšo medicinsko opremo, ki bo omogočila učinkovitejšo in hitrejšo obravnavo pacientov.

Slovesna otvoritev, po kateri se so občani in občanke lahko tudi sprehodili po novih prostorih je bila danes, v petek, 24. maja, ob 14. uri pri Zdravstvenem domu Lovrenc na Pohorju. Na otvoritveni slovesnosti so bili prisotni predstavniki občine, zdravstveni delavci ter številni občani, ki so izrazili zadovoljstvo in ponos nad tem pomembnim dosežkom.

 

Lovrenc se tako širi, da pospešeno nastajajo tudi nove ulice. V večini primerov gre sicer za rekonstrukcijo že obstoječe infrastrukture, ki se jim dodajajo novi odseki cest v Lovrencu, kjer se pospešeno gradi.

Pred dnevi se je začela se je druga faza rekonstrukcije cest. “Dela se bodo pričela izvajati na križišču Delavske in Vozniške poti. Zaradi del bo prihajalo do delnih in popolnih zapor cest, obvozi bodo urejeni,” so sporočili iz občine Lovrenc na Pohorju.

Prosimo za vaše razumevanje, so še dodali na občini.

Ustanovitelji Regijskega parka Pohorje so Vlada Republike Slovenije ter občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Ker gre za soustanoviteljstvo zavarovanega območja, so morali akt o zavarovanju območja poleg vlade sprejeti tudi pristojni organi lokalnih skupnosti. Občinski sveti navedenih občin so omenjeni akt sprejeli, s čimer je regijski park ustanovljen.

Območje zavarovanja predstavlja ovršni del Pohorja v velikosti 52 kvadratnih kilometrov površine, za katerega je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Območje je z naravovarstvenega vidika izjemno pomembno.

Najpomembnejši cilji zavarovanja območja Pohorja so:

ohranitev naravnih vrednot,
ohranitev posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000),
ohranitev biotske raznovrstnosti,
ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov in
ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.
S tem ko je vlada 31. januarja 2024 sprejela Uredbo o Regijskem parku Pohorje in 25. aprila 2024 še zadnja od šestih občin sprejela Odlok o Regijskem parku Pohorje, je akt o zavarovanju tega območja začel veljati. Zakon o ohranjanju narave namreč določa, da morajo akt potrditi vse soustanoviteljice.

Pred sprejemom akta o zavarovanju na vladi je Ministrstvo za naravne vire in prostor opravilo večletno zahtevno usklajevanje z različnimi deležniki v prostoru, pri čemer so aktivno sodelovale tudi občine.

Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka

Zavarovano območje je priložnost za okrepljeno sodelovanje javnih služb z različnih področij z občinami in lokalnim prebivalstvom. Namen je izboljšanje ravnotežja med varstvom narave in ekonomskim razvojem, povečanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za domačine in prebivalce na širšem območju parka.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu. Upravljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost različnih deležnikov in za z naravo skladen razvoj, ob enem pa bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih in naravi naklonjenih projektih, omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.

Ker želijo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uničevale potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Ker se zavedajo, da so naravo na Pohorju s sonaravno rabo ohranili vestni kmetje in gozdarji, se v regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Gozd se bo, enako kot do sedaj, ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z motornimi vozili izven dovoljenih cest in za to določenih območij.

Ozadje dolgoletnih prizadevanj za zavarovanje Pohorja

Prva prizadevanja za zavarovanje območij na Pohorju sicer segajo že več kot 100 let v preteklost, prvo območje je bilo zavarovano leta 1967 (50 hektarov gozdnega rezervata ob Lobnici), največ območij pa je bilo zavarovanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo z občinskimi odloki zavarovanih več gozdnih rezervatov in barjanskih površin.

Pobudo županov šestih občin za zavarovanje Pohorja so prejeli leta 2017. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je pripravil strokovne podlage za zavarovanje in začeli so z aktivnostmi za ustanovitev regijskega parka. Vsebine akta o zavarovanju so v vsem tem času aktivno usklajevali s številnimi deležniki v prostoru in ministrstvi, opravili dvomesečno javno predstavitev ter na vse prejete pobude in predloge sprememb pripravili pisna stališča, ki so bila poslana tudi občinam, s čimer so bile v postopke ves čas vključene.

Lovrenc se tako širi, da pospešeno nastajajo tudi nove ulice. V večini primerov gre sicer za rekonstrukcijo že obstoječe infrastrukture, ki se jim dodajajo novi odseki cest v Lovrencu, kjer se pospešeno gradi.

Trenutno so že od lani odprta dela na Delavski in Vozniški poti, kjer se bo obnova letos tudi zaključila. Istočasno so dela odprta tudi še na Šolski ulici. Povsod gre za prenovo infrastrukture, obnovo meteornih in fekalnih kanalov, obnovo vodnih priključkov in nove javne razsvetljave.

Hkrati se s koncem leta načrtuje še nove projekte, in sicer rekonstrukcija Oglarske poti skupaj z dograditvijo pokopališča, kjer bo nastal nov žarni zid in prostor za raztros, posodobljeno parkirišče in istočasno za urejen vstop v bližnji Užitni park, o katerem smo na našem portalu tudi že poročali.

Tudi Lovrenc so v minulem letu prizadele ujme, ki v primerjavi z drugimi deli Slovenije niso bile tako zastrašujoče, a so vseeno zahtevale veliko več sanacij, kot v predhodnih letih. Potrebnih je bilo preko petdeset intervencij.

Uničena je bila določena cestna infrastruktura, sprožilo se je dobrih dvajset plazov, od tega en zares obsežen, ki se nahaja na relaciji Činžat – Fišer Žaga. Plaz v dolžino meri približno 180 metrov, gre za podor visok 80 metrov, ki s svojimi 10.000 kubičnimi metri še vedno ogroža cesto na tej relaciji. A župan je razložil, da so bile geomehanične meritve že opravljene in da je bil finančni predujem, ki ga je dala država, porabljen samo za to sanacijo, a se še čaka na rešitve projektantov, da se zgradi zaščito in plaz ne bo zdrsnil na cesto.

V petek, 26. 4. 2024, vas ob 16. uri vabijo na Tržnično ploščad pred Manco.

“Za vas pripravljamo Tržnični dan s prodajo sadik Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Namestili bomo tudi stojnico za izmenjavo starih predmetov (s seboj prinesite stare predmete, ki jih ne potrebujete več oz. na katerih sem vam nabira prah in mogoče najdejo novega lastnika),” so sporočili na občini.

Seveda pa ne bodo manjkali lokalni ponudniki.

Ena od dolgo pričakovanih velikih investicij v Lovrencu na Pohorju je zdaj že končani nov zdravstveni dom, za katerega se je že novembra lani pridobilo uporabno dovoljenje.

Sedaj se čaka le še na preselitev dejavnosti v nove prostore in slovesno uradno otvoritev, ki bo letos enkrat v maju. Župan Marko Rakovnik je vesel, “da je za delo, za Lovrenc pomembne pridobitve, delo potekalo nemoteno. Občina je počrpala vsa sredstva, ki jih je dobila s strani države in zgradila nove prostore zdravstvenemu domu, ki so še lepi na pogled.”

Župan občine Lovrenc na Pohorju, Marko Rakovnik.

Celotna vrednost obnove je stala 1,25 milijona evrov, od tega je 250.000€ prispevala država, preostali milijon evrov pa sama občina Lovrenc na Pohorju.

Dograditev ZD Lovrenc na Pohorju

V novem zdravstvenem domu bo poleg že obstoječih storitev družinskega zdravnika umeščena še izvajalka pomoči na domu. Občina se dodatno pripravlja tudi na pridobitev dodatne zobozdravstvene koncesije z željo, da dobijo občani še dodatno možnost zobozdravstvene oskrbe v domači občini.

Dostop v prostore zdravstvenega doma je omogočen tudi gibalno oviranim osebam, je moderno opremljen in ima tudi sodobno dvigalo ter urejeno parkirišče.

V Lovrencu na Pohorju je ena od nastajajočih novitet tudi t. i. Užitni park, ki bo s pestrostjo različnih dreves, grmovnic in zelišč služil za uživanje na prostem tako domačim kot tujim obiskovalcem kakor tudi lokalnim društvom.

Gre za območje ob robu pokopališča, ki je v občinski lasti in je bilo pred tem travnik. Župan Marko Rakovnik nam je razložil: “Tam sedaj nastaja sproščujoča oaza sredi Lovrenca, ki je sicer že sam po sebi zelen in gozdnat, ampak smo s tem trajnostno uredili to površino z namenom, da tja v prihodnje umestimo različne delavnice, izobraževanja na prostem, druženja.” Prostor bo na razpolago ponujen tudi domačim društvom, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so tej zasaditvi podobne, npr. zeliščarjem in čebelarjem.

Ko se mimo urejene mrliške vežice sprehodimo po parku, lahko opazimo različna sadna in druga drevesa (jablane, češnje, hruške, marelice, kostanje, orehe …) ter grmovnice. Površina je tako tudi medonosna. V večini gre za avtohtone vrste, ki so že in še bodo posajene na površini v velikosti približno 4.400 kvadratnih metrov.

V neposredni bližini stoji tudi lovrenška kulturna znamenitost t.i . “pajštva”, kjer se suši sadje. Zato bo eden od namenov novega parka tudi ta, da se bo plodove visokostebelnih rastlin iz neposredno bližnjega parka v sušilnici posušilo in lahko ponudilo za prodajo kot lokalni proizvod.

V tem trenutku za Užitni park skrbi režijski obrat. “Glede na to, katera društva bodo v parku videla možnost za njihov prostor, bodo lahko pristopila zraven in skupaj z občino sourejala ta kotiček,” je še dodal župan.

Užitni park bo na razpolago tudi domači šoli in vrtcu, saj gre za zares prijeten, a hkrati poučen kotiček. Pomenljivo je, da bo del parka namenjen tudi obeležitvi novih rojstev v občini Lovrenc na Pohorju. Na prireditvi enkrat na leto se bo namreč zasadilo nove rastline, tako bo s tem park redno dodatno zasajen z novimi sadikami, namenjenimi novim generacijam. V parku se bo lahko tudi posedelo in uživalo ob opazovanju rasti rastlin.

Turistično društvo Lovrenc na Pohorju vabi na spomladanski izlet na Kozjansko.

Izlet bo v soboto, 20. 4. 2024 in sicer z odhodom ob 8. uri izpred Prireditvenega centra Občine Lovrenc na Pohorju.

Več podrobnosti najdete v priloženi datoteki TUKAJ.

Skrb za gozdove je ob lepem vremenu na letošnjo vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove privabila rekordno število udeležencev. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je akcijo organizirala že petič, ocenjujemo, da se je sadnje udeležilo med 800 in 900 prostovoljcev, ki so skupaj posadili okoli 10.000 dreves 14 različnih drevesnih vrst. Odlična udeležba je spodbuda gozdarjem, da bomo tovrstne akcije organizirali tudi v prihodnje.

Sadnja dreves je bila organizirana na petih lokacijah: na Kočevskem, v Lovrencu na Pohorju, ob Bohinjskem jezeru, v Velenju in v Trnovskem gozdu. Gozdarjem SiDG so se na vseh lokacijah pridružili kolegi gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki so pomagali pri usmerjanju sodelujočih prostovoljcev. Največ udeležencev se je tokrat zbralo v Velenju, kjer je pri obveščanju občanov pomembno vlogo odigrala tudi Mestna občina Velenje.

VIR: Slovenski državni gozdovi

Na Pohorju celo zaigrala harmonika

Ocenjujejo, da je v Velenju sadilo okoli 250 prostovoljcev. Hitro so s sadnjo zaključili tudi v Bohinju in Kočevju, kjer je bilo po njihovih ocenah po okoli 200 prostovoljcev. Na vseh lokacijah se je delovne akcije udeležilo tudi več organiziranih skupin, kot so taborniki, skavti, osnovnošolci, dijaki, študenti, civilne iniciative in podjetja. Ker je sadnja enostavno opravilo, je bilo kot vsako leto danes v gozdovih tudi veliko družin.

Sadnja je na vseh lokacijah potekala v sproščenem vzdušju, ki ga je na Pohorju popestrila celo harmonika, po zaključku pa so bili prostovoljci zadovoljni, da so naredili nekaj dobrega za naravo.

“Glavni namen prostovoljske akcije sadnje dreves je ozaveščati širšo javnost o pomenu gozdov, o tem, da lahko prav vsi s sadnjo prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov, in da moramo skupaj ohraniti gozdove za prihodnje generacije. Želja organizatorja je prispevati k večji okoljski odgovornosti naše celotne družbe. Do vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, namreč lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. Dogodek pa je bil kot vsako leto tudi priložnost za druženje ljudi, ki jim ni vseeno za naravo,” sporočajo iz Slovenskih državnih gozdov.

VIR: Slovenski državni gozdovi

Gozdne površine, ki so bile vključene v sadnjo s prostovoljci, je v zadnjih letih prizadel vetrolom, ki so mu sledili še napadi podlubnikov.

Izjema je lokacija v Lovrencu na Pohorju, kjer gre za sadnjo na študijskem objektu – proučuje se nove nabore zaščitnih gozdnogojitvenih ukrepov za zaščito mladja pred objedanjem rastlinojede divjadi.

Od sredine leta 2016, ko je bila ustanovljena družba SiDG, do konca leta 2023 so sicer v državnih gozdovih skupaj posadili že preko 3,5 milijona sadik na skupaj 1.700 hektarjih gozdnih površin. Največ sadik so posadili v letih 2019 (650.000) in 2020 (880.000) , kar je bila posledica hudega vetroloma, ki je gozdove prizadel konec leta 2017. V letu 2022 so na primer posadili 530.000 sadik, lani pa 435.000 sadik. Načrti za letos so podobni. Družba SiDG je za gojitvena, varstvena in biomeliorativna dela, ki zajemajo veliko več kot samo sadnjo dreves, v osmih letih skupaj namenila preko 22 milijonov evrov.

Danes, v  soboto, 30. marca je bil v Lovrencu na Pohorju tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja.

Opravili so tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja, s katerim potem verniki pokadijo in blagoslovijo svoje domove. Domačini – moški so navsezgodaj zjutraj z lesnimi gobami, seveda govorimo o neužitnih gobah, ki rastejo na bukovih drevesih, prišli do cerkve, jih zakurili v blagoslovljenem ognju in nato ta ogenj odnesli domov.

VIR: Občina Lovrenc na Pohorju

Gobe pred tem sušijo dlje časa, morajo namreč biti dovolj suhe, da ogenj ne ugasne, saj ga namreč po blagoslovu raznesejo po domovih po župniji. Tudi letos je blagoslov ognja, ki se ga vedno udeleži veliko Lovrenčanov, potekal pri obeh lovrenških cerkvah.

Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Med obredi je najbrž najbolj znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ima posebno simboliko.