Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so v četrtek predstavili prvo nagrajeno rešitev arhitekturnega natečaja za umestitev Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Obenem pa na razstavi prikazali predloge sedmih elaboratov od skupno osmih, ki so jih obravnavali na natečaju.  Toda pojavlja se vprašanje, ali je prvonagrajena rešitev skladna z Občinskim prostorskim načrtom in ali bodo zanjo dobili gradbeno dovoljenje, saj se mnenja o tem razlikujejo.

Projekt kampusov tehničnih fakultet sestavljajo obnova dveh fakultet in novogradnja drugih dveh fakultet. “Obnavljata  se oziroma dograjujeta se Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  ter Fakulteta za arhitekturo, prometno inženirstvo in gradbeništvo. Povsem na novo pa se postavljata Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za strojništvo na severno stran, tako imenovano severno stran Smetanove ulice. To je del tako imenovanega projekta INNOVUM, ki se financira z evropskimi sredstvi,” je sicer povedal Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru.

Na natečaj je prispelo deset vlog

Razpisali so arhitekturni natečaj za pridobitev ustrezne rešitve umestitve obeh fakultet na severni strani Smetanove, nato pa prejeli deset vlog. “V samem postopku ocenjevanja je bilo uvrščenih osem vlog in sestavljena ocenjevalna komisija je potem izmed njih izbrala tri vloge, ki so pravzaprav bile potem tudi ustrezno finančno nagrajene in predstavljajo tiste, ki prihajajo v obzir do končne izbire,” je dejal Kačič in dodal: “Seveda, najprej za prvo pogajanja in potem nekako dogovor, ali se lahko umesti v okvir razpoložljivih sredstev. V nasprotnem pa gremo potem na drugo in tretjo, ampak jaz verjamem, da bo že tudi s prvo, ki je bila ocenjena s strani strokovne komisije,, v kateri so bili tudi predstavniki obeh fakultet, ocenjena kot najboljša in smo izjemno zadovoljni s to rešitvijo.” Prvonagrajeno rešitev so na četrtkovi predstavitvi tudi predstavili.  Kačič je za naš medij na koncu dejal: “Po naši oceni najbolje zadošča pričakovanjem fakultet glede zagotovitve prostorskih kapacitet, tako izobraževalnih kot tudi raziskovalnih, in seveda izpolnjuje vse tiste elemente, ki so zahtevani glede na umeščanje v zelo gosto že naseljeno mestno središče.”

Kačič pravi, da je prvonagrajena rešitev skladna z veljavnim občinskim prostorskim načrtom

Vprašali smo ga tudi, ali je ta izbrana prvonagrajena rešitev tudi skladna z veljavnim občinskim prostorskih načrtom. Zatrdil je: “Ja, je skladna, vsekakor, ja.” Na naše ponovno vprašanje pa je še rekel: “Vseskozi je bila torej komunikacija tudi z Mestno občino pri urejanju vseh potrebnih okvirov, ki omogočajo potem umeščanje v teh dveh izbranih rešitev.” Prav tako nam je trdil, da je možno pridobiti gradbeno dovoljenje. “Tako. Mi smo ves čas, kot rečeno, v procesu, v stiku z Mestno občino, upravno enoto in pričakujemo, da tukaj ne bi smelo biti večjih zapletov.” Prav tako je dejal, da ni neskladnosti, ki bi jih bilo moogče nasloviti do izdaje gradbenega dovoljenja.

Na Uradu za komunalo, promet in prostor pa zatrjujejo, da rešitev ni skladna z občinskim prostorskim načrtom in da gradbenega dovoljenja zanjo ne bo mogoče pridobiti

Toda na Uradu za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor pravijo drugače. Namreč njihov odgovor na naša vprašanje je: “Območje, kjer je z natečajem predvidena novogradnja, prostorsko ureja Odlok o ureditvenem načrtu za del območja S – 8 (del PPE Rt6-KIS območje med Strossmayerjevo in Prežihovo ulico ter med Gosposvetsko in Koroško cesto) (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/05, 21/05 – popr.) – v nadaljevanju URN. Načrtovana rešitev ni skladna z določili prostorskega akta, kar pomeni, da gradbenega dovoljenja ne bo mogoče pridobiti.”

Na Uradu še izpostavljajo, da so Univerzo v Mariboru opozorili na robne pogoje, ki jih načrtovana rešitev ne upošteva

In če je Kačič nam še dejal, da je vseskozi potekala komunikacija tudi z Mestno občino Maribor pri urejanju vseh potrebnih okvirov, ki omogočajo potem umeščanje v teh dveh izbranih rešitev, pravijo na Uradu za komunalo, promet in prostor, da so Univerzo v Mariboru opozorili že pred pripravo natečaja: “Z Univerzo v Mariboru smo že pred pripravo natečaja usklajevali pogoje iz prostorskega akta in kljub razmeroma širokim tolerancam v URN, opozorili na robne pogoje, ki jih je nujno treba upoštevati, pa jih načrtovana rešitev žal ne.”

Dve ponudbi so izločili, ker je bila pri njih kršena anonimnost

Naj spomnimo, v okviru natečaja so prejeli deset rešitev, a dveh nato niso obravnavali. “V samem procesu obravnave teh ponudb je bilo ugotovljeno, da je bila pri dveh kršena  anonimnost. Zato sta bili tako, kot je po pravilniku, tudi izločeni. In obravnavanih je  bilo osem ponudb. Po izbranem prvonagrajenem predlogu  je bila podana tudi na državno revizijsko komisijo pritožba s strani ponudnikov, ki so bili izločeni,” je še dejal Kačič in dodal: “Državna revizijska komisija je odločila v prid Univerze v Mariboru, kar pomeni, da so postopki oziroma pravilnost postopkov potrjena in da je tudi izbira pravnomočna.”

Na predstavitvi ni bilo predsednika ocenjevalne komisije

Na sami predstavitvi nagrajenih elaboratov pa ni bilo predsednika ocenjevalne komisije Gašperja Medveška. Zanimalo nas je, zakaj ga ni bilo, pa nam je rektor Zdravko Kačič dejal, da Medvešek ni prišel zaradi osebnih razlogov, Gašper Medvešek pa nam je pisno odgovoril: “Včerajšnje predstavitve se nisem udeležil, ker so mi s strani univerze sporočili, da moram spremeniti izjavo za javnost, poleg opisa prvonagrajene rešitve in splošnega dela natečaja je v zadnjem odstavku izpostavila arhitekturne kvalitete elaborata, ki je moral biti izločen, z utemeljitvijo, da gre za mojo osebno stališče in ne mnenje celotne komisije.”

Pokazali tudi druge elaborate

Kot rečeno, so na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, predstavili prvonagrajeno rešitev, pri kateri se lahko upravičeno vprašamo, ali je skladna z občinskim prostorskim načrtom ali ne, glede na to, da na Uradu za komunalo, promet in prostor, pravijo, da ni. Pred predavalnico pa so pokazali še druge elaborate, ki so jih obravnavali. “V sami predstavitvi smo podrobneje predstavili prvonagrajeno. Vse ostale so pa zunaj v avli predstavljene z gradivi, na način, da lahko obiskovalci vidijo osnovne značilnosti posameznih rešitev,” nam je dejal Kačič. Razstavo si lahko obiskovalci, študenti in zaposleni ogledajo še v naslednjih dneh.

The post Ali je prvonagrajena rešitev arhitekturnega natečaja za novogradnji dveh mariborskih fakultet skladna z Občinskim prostorskim načrtom? appeared first on Lokalec.si.

Na območju Glavnega trga je Javno podjetje Nigrad včeraj izvedlo postavitev montažne hitrostne ovire, ki so zasnovana tako, da omogočajo nemoten in udoben prehod avtobusnega prometa.

Ukrep je bil uveden z namenom dodatnega umirjanja prometa ter izboljšanja prometne varnosti na tem območju, so sporočili s PU Maribor.

Pobuda zanj izhaja iz številnih predlogov prebivalcev Glavnega trga in mestnih svetnikov

Ob zagonu aplikacije Naš Maribor smo tudi dobili pobudo občana, ki je opozoril na potrebo po umirjanju prometa na tem območju. Na Mestni občini Maribor smo tako prisluhnili pozivom in pobudam in namestili montažne ovire, ki pa kljub vsemu omogočajo nemoteno vožnjo.

“Z izvedenimi ukrepi želimo povečati varnost pešcev in kolesarjev ter omejiti nevarne oblike vožnje, kot je dirkanje. Na območju Glavnega trga tako nadaljujemo z uvajanjem rešitev za umirjanje prometa in izboljšanje splošne prometne varnosti,” so zapisali v sporočilu za javnost.

The post Na območju Glavnega trga postavljene montažne hitrostne ovire za izboljšanje prometne varnosti appeared first on Lokalec.si.

Na današnji točki Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bila obravnavana pobuda glede stališča občine do projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE Kozjak) ter načrtovane daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor, ki jo je predstavil predlagatelj gradiva Željko Milovanovič iz Liste kolesarjev in pešcev.

“Mestna občina Maribor ne more neposredno odločati o državnem prostorskem načrtu. Lahko pa jasno izrazimo svoje stališče, zastopamo interese naših občank in občanov ter od države zahtevamo dodatne strokovne presoje in preveritev alternativnih rešitev,” je dejal. Namen razprave je po njegovih besedah bilo predvsem prisluhniti pobudam krajanov, ki že dlje časa opozarjajo na problematiko načrtovane daljnovodne trase, saj ta neposredno posega v njihov bivalni prostor, ter jim omogočiti, da svoje argumente predstavijo tudi v okviru mestnega sveta.

Predstavnica civilne iniciative za Kozjak, Katja Bakos, je dejala: “Najprej bi želela poudariti, da smo samo zaskrbljena in prizadeta javnost, ne pa nekdo, ki bi bil proti razvoju, proti elektriki, in ostalih, to, kar se včasih sliši. Prav tako ni nas samo pet, ali tri, tudi to se kar precejkrat sliši. Smo ljudje, ki stanujemo na tem območju.”

Izrazila je pomisleke in opozorila glede projekta ČHE Kozjak ter starega državnega prostorskega načrta, za katerega meni, da ni več skladen z današnjo ustavo, okoljsko zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi zaradi spremenjenih okoljskih standardov, tehnologije in podnebnih razmer v zadnjih 16–17 letih. Opozarja tudi na domnevne kršitve pravice do zdravega okolja, pitne vode in dostopa do informacij ter na pomanjkljivo vključevanje javnosti in strokovnih institucij v postopke. Izpostavlja tudi nejasnosti glede okoljskih vplivov projekta, nedostopnost ključnih informacij ter zadržanost oziroma zaskrbljenost nekaterih strokovnih deležnikov, vključno z Zavodom za gozdove.

“Ali je življenje v neposredni bližini daljnovoda res zdravo?”

Opozorila je na načrtovani posek približno 150 hektarjev gozdov za projekt ČHE Kozjak, pri čemer naj bi jih bilo okoli 120 trajno izgubljenih, ter na možne okoljske posledice, kot so zmanjšanje proizvodnje kisika, povečana plazovitost območja in ogrožanje vodnih virov.

Na tem mestu je dejala, da predlaga, da se na naslednjo sejo mestnega sveta povabijo investitorji in strokovna javnost, da predstavijo svoja stališča in odgovorijo na odprta vprašanja glede projekta ČHE Kozjak in trase daljnovoda, ter da se hkrati celovito preverijo alternativne rešitve, vključno z umestitvijo v obstoječe koridorje in možnostjo vkopanega kablovoda.

“Seveda smo za razvoj, ne pa za čisto vsako ceno na račun ljudi”

Davorka Pregel . Gibanje Svoboda, je poudarila, da je projekt ČHE Kozjak in daljnovodne povezave nastajal v okviru državnega prostorskega načrta in potrebne dokumentacije za njegovo umestitev, da so vprašanja civilne iniciative legitimna ter da je zato smiselno, da se projekt obravnava na seji mestnega sveta, kjer naj ga predstavijo pristojni investitorji in institucije (MNU, MUP, ELES in DEA), z namenom jasnejše razjasnitve projekta in njegovih ciljev v kontekstu posodabljanja energetskih objektov v okolju.

“Celotna reka Drava ima 21 hidroelektrarn. 10 v Avstriji, 8 v Sloveniji, in 3 na Hrvaškem”

Aljaž Bratina .- Arsenovič za Maribor, je zavrnil trditev, da je gradnja hidroelektrarn predvsem interes kapitala, poudaril pomen hidroenergije kot obnovljivega vira ter energetsko izpostavljenost države in potrebo po njenem nadaljnjem razvoju, primerjal slovenski sistem z Avstrijo in sosednjimi državami ob Dravi ter izpostavil, da hidroelektrarne v tujini praviloma ne povzročajo večjih prostorskih težav, zato je pozval k razumnemu pristopu in podpori projektom zelene energije v korist prebivalcev.

“Naše stališče je, da več kot 15 let stare strokovne podlage za tako velik poseg niso dovolj”

Vladimira Cokoja – Klub samostojnih svetnikov, je povedala, da Maribor v sedanji obliki ne more podpreti projekta ČHE Kozjak in trase daljnovoda, ker ključna vprašanja glede varnosti, vplivov na prostor in vključevanja javnosti niso ustrezno rešena. Poudarila je potrebo po novih in neodvisnih strokovnih podlagah, resni presoji alternativ (zlasti znotraj obstoječih koridorjev in možnosti vkopanega kablovoda) ter večji vključenosti javnosti, preden se projekt lahko nadalje obravnava.

Auer: “Ne morem si primerjati vzporednic med sežigalnico in tem projektom, tudi pri sežigalnici ni ničesar jasno, pa bi kar umestili v prostor brez, da bi imeli kakršnokoli strokovno podlago”

Stojan Auer – LPR, je povedal, da ima projekt ČHE Kozjak dolgo “brado”, saj se z njim v Mariboru ukvarjajo že od leta 2007, ko je bil na pobudo mestnega sveta ustanovljen poseben delovni oziroma mediacijski odbor, ki je približno dve leti iskal možne rešitve in usklajevanja. Spomnil je, da je bila že takrat kot ena izmed strokovnih alternativ predlagana možnost vkopanega kablovoda v strugo Drave, ki naj bi bila okoljsko manj obremenjujoča, a se danes po njegovih besedah ta rešitev premalo omenja. Izrazil je tudi pomisleke glede umeščanja daljnovoda nad poseljena območja ter poudaril pomen strokovnih podlag in usklajevanja interesov ljudi in prostora.

 Jurišič: “Takšno sevanje ni niti najmanj nevarno, če se z njim srečujemo občasno, torej mi se lahko pod takim daljnovodom vsak dan peljemo desetkrat ali pa stokrat, pa ne bo nikomur nič. Ampak pod takim daljnovodom spati, živeti je pa druga zgodba.”

Igor Jurišič iz Stranke Mladi Zeleni Evrope je poudaril, da črpalnim hidroelektrarnam načeloma ne nasprotujejo, vendar opozarja, da je načrtovana trasa daljnovoda problematična zaradi negativnih vplivov na okolje in predvsem prebivalce. Izpostavil je razliko med električnim in magnetnim sevanjem ter opozoril, da naj bi dolgotrajna izpostavljenost magnetnemu sevanju lahko vplivala na zdravje in kakovost življenja ljudi, še posebej pri stalnem bivanju pod daljnovodi, zato meni, da bi bilo treba vplive trase obravnavati bistveno bolj previdno.

Iskra: “Kar je mene najbolj dotaknilo, je tale res zelo minimalna razdalja od predvidene trase daljnovoda in vseh teh negativnih vplivov”

Alenka Iskra – SD, je poudarila potrebo po pridobitvi vseh relevantnih informacij od investitorjev in ministrstva, saj na številna odprta vprašanja še ni odgovorov, ter izpostavila skrb glede bližine načrtovane trase daljnovoda naseljem in s tem povezanih vplivov na prebivalce. Ocenila je, da je bil DPN sprejet v drugačnih časovnih in okoljskih okoliščinah, zato danes morda ne odraža več vseh strožjih standardov, hkrati pa je izrazila podporo legitimnosti civilne iniciative.

Mikl: “Takrat, ko so se prve študije delale do zdaj je kar nekaj let preteklo, tehnologija gre naprej”

Milan Mikl – SDS, pa je povedal, da bodo podprli vse sklepe, ki župana zavezujejo k preverjanju odprtih vprašanj z investitorjem ter k večji transparentnosti in varnosti projekta. Dodal je, da pričakuje pojasnilo župana o dosedanjih aktivnostih v zvezi s sklepi krajevnih zborov in upoštevanje mnenja lokalne skupnosti.

Medved: problem tega projekta je državni prostorski načrt

Peter Medved – Arsenovič za Maribor, je povedal, da je projekt umeščanja trase že določen z državnim prostorskim načrtom, zato ga bo zelo težko spreminjati, pri čemer poudarja potrebo po čim večji zaščiti ljudi in zmanjšanju vplivov na okolje. Dodal je, da bodo zaradi naraščajočih potreb po električni energiji in hranilnikih takšni projekti v prihodnje nujni, vendar mora investitor v največji možni meri upoštevati interese prebivalcev, tudi z odkupi in preselitvami objektov, kjer je to potrebno.

Luketič: “Podpiram tudi zahtevo da se proučijo vse druge možnosti trase, ki so mogoče za okolje in za ljudi, bolj sprejemljive”

Zdravko Luketič – Nsi, se je strinjal z večimi predhodniki, da pri tej točki primanjkuje ključnih informacij in strokovnih mnenj, zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno razpravo prekiniti ter pridobiti celovite odgovore na naslednji seji. Dodal je, da podpira predlagane sklepe in iskanje okolju ter ljudem bolj sprejemljivih rešitev, vendar opozarja, da odločanje brez vseh podatkov ni ustrezno.

Milovanović je na tej točki predstavil tri sklepe. Povedal je, da obstajajo odprta vprašanja, da se povabi investitorja in strokovno javnost za dodatna pojasnila ter da se preverijo alternativne rešitve trase. Dodal je še dopolnjen predlog, naj se ponovno preuči projekt z vidika geomehanskih študij, odgovornosti investitorja ter vpliva na vrednost nepremičnin in možnosti kablovoda kot alternative.

Mestni svet Mestne občine Maribor je na seji sprejel vse štiri sklepe, pri čemer so bili prvi trije potrjeni soglasno oziroma skoraj soglasno.

Četrti sklep posebej poziva investitorja, državo in prihodnjo vlado k takojšnjemu regijskemu dogovoru o koncesijah po vzoru zgodovinskega dogovora iz leta 1913 ob umeščanju hidroelektrarn Hidroelektrarna Fala in Hidroelektrarna Mariborski otok.

The post Podpora razpravi o ČHE Kozjak in poziv k preveritvi projekta ob številnih pomislekih appeared first on Lokalec.si.

Na začetku seje Mestnega sveta Maribor so se pokazala prva večja razhajanja znotraj mestne politike pred volitvami. Župan Saša Arsenovič je pri predlogu posvetovalnega referenduma o izgradnji objekta za energijsko izrabo odpadkov ostal brez širše podpore koalicije.

Več svetnikov je opozorilo, da projekt še ni dovolj pripravljen za odločanje, saj manjkajo ključne podlage, kot so ocene vplivov na okolje, javne predstavitve in jasneje opredeljena projektna zasnova. Po njihovem mnenju bi tako občani odločali o vsebini, ki še ni dovolj pojasnjena.

Pri glasovanju je proti predlogu župana glasoval tudi podžupan Peter Medved, kar je dodatno okrepilo občutek razhajanj znotraj vodstva mesta. “Ne zaradi tega, ker bi odsvetoval referendum, ampak ker ni v pravem času. Mislim, da ni bila izvedena še nobena javna razprava v okviru javnih razgrnitev glede celovitega vpliva na okolje in ni podatkov, da bi si ljudje odločali, odločali se bodo samo načelno. Kar pa ni v redu. Tako da mislim, da je čas za referendum še bo in zdaj mislim, da ni pravi trenutek, zato bom glasoval za umik,” je dejal.

“Mislim, da je vprašanje preveč splošno napisano in nimamo še potrebnih podatkov.”

Svetnica Tatjana Frangež iz Levice je predlagala umik točke z dnevnega reda. Pri tem je poudarila, da je vprašanje preveč splošno in da javnost še nima dovolj informacij za tehtno odločitev. “Mislim, da je vprašanje preveč splošno napisano in nimamo še potrebnih podatkov. Ni bila opravljena še prava javna razprava, nimamo ne vem vpliva na okolje in podobnih stvari, tako da bi mogoče to počakali, da do tega, da vemo, kakšna bo naprava, kje naj bi stala, kakšni bodo vplivi na okolje in tako dalje.”

Predlog za umik je podprlo več svetnikov iz različnih svetniških skupin, ki so izpostavili predvsem pomanjkanje konkretnih podatkov in analiz.

Breda Čepe Vizjak, SDS, je dejala: “nič z njim ne dobimo, ker ni še nobene prave razprave, pa tudi vseh teh podatkov. Poleg tega ko bo tako daleč, ko bo tako daleč, takrat bo pa tisti referendum je pa zakonski in tisti velja. Škoda razmetavanja denarja. Nič ni z to, kaj dosti več transparentno. Rajši je več javnih razprav med prebivalci za organizirat, pridobit kvalitetne razlagalce, ne pa tak, kaj boste naredili, pa to, pa kako hitro, pa ne vem kaj.”

Stojan Auer, LPR, je ob tem dejal: “Kot smo že slišali, ni praktično nobenega pravega materiala o katerem bi se lahko ljudje rečem verodostojno seznanili. Prav tako je predviden datum 21. junij. Ne vem, komu se mudi, morda županu, ki odhaja, da bi da bi to še pospravil pod streho. Če pa bodo svetniki vendarle odločili, da se ta referendum tega dne za strošek 80.000 EUR nepotrebnih izvede, pa bomo mi predlagali, da se izvede vsaj na dan lokalnih volitev. S tem bi se seveda ta strošek dobesedno izničil. Pa tudi ničesar ne bi izgubili, kajti sežigalnice kakorkoli že obrneš, še vsaj šest, če ne celo 10 let ne bo.”

“Meni se zdi pa ideja referenduma vznemirljiva”

Željko Milovanović, Listja kolesarjev in pešcev je povedal: “Meni se zdi pa ideja referenduma vznemirljiva, zato ker me pač demokratični procesi zanimajo že od otroštva. Zato sem potem tudi študiral politologijo. Zdaj v kontekstu sežigalnice bi bila prava pot, pravi vrstni red, torej analiza vplivov na zdravje, analiza vplivov na okolje. Javna razprava z vsemi pač zainteresiranimi javnostmi in referendum. Mi pa imamo zdaj tukaj predlog obraten. Začeli bomo z referendumom, potem pa bo sledilo vse ostalo, kar bi moglo biti na začetku. To se mi zdi glavni pomislek.”

O predlogu so nato glasovali, večina pa je umik tudi podprla.

Na seji mestnega sveta je potekala razprava o uvrščanju dodatnih točk na dnevni red, pri čemer je bilo ključno vprašanje spoštovanje poslovnika, predvsem 33. in 34. člena. Župan je več predlogov za širitev dnevnega reda zavrnil z obrazložitvijo, da ni izkazana nujnost, kot jo zahteva poslovnik, ter da zato predlogi ne izpolnjujejo pogojev za obravnavo.

Predlagatelji so nasprotno poudarjali, da je bila nujnost v nekaterih primerih ustrezno obrazložena in da je bilo gradivo pravočasno posredovano svetnikom, zato bi morali biti predlogi vključeni v dnevni red. V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje realizacije že sprejetih sklepov mestnega sveta, na katere po mnenju nekaterih svetnikov ni bilo ustreznega odziva oziroma poročanja.

Kljub pomislekom dela svetnikov je župan vztrajal pri proceduralni presoji, da pogoji za širitev dnevnega reda niso izpolnjeni, zato je sejo nadaljeval z glasovanjem o že predlaganem dnevnem redu kot celoti.

Več sledi.

The post Medved obrnil hrbet Arsenoviču: Ali to pomeni, da se bo sam podal na volitve? appeared first on Lokalec.si.