Aktualne oddaje

Za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), ki bo letos poleti v Mariboru, so organizatorji, torej Mestna občina Maribor, potrebovali vsaj 2500 postelj oz. namestitvenih kapacitet s strani Študentskih domov UM. Ker je bil podpis aneksa o izselitvi prostovoljne narave, se je zanj odločilo le okoli 1450 študentov.

Zaradi Olimpijskega festivala evropske mladine bo julija v Maribor prišlo več tisoč ljudi, zato so organizatorji rezervirali vse kapacitete mariborskih in okoliških hotelov. Kot je praksa tega festivala, pa želijo večino izmed več kot 3500 mladih športnikov in njihovih spremljevalcev namestiti v skoraj vse mariborske študentske in dijaške domove.

Želja je tudi v kampusu na Gosposvetski cesti vzpostaviti olimpijsko vas, to se jim bo kot kaže izšlo, saj je po naših informacijah za olimpijsko vas bila potrebna zagotovitev 1401 postelje, kar jim bo uspelo. Prav tako, naj ne bi bila ogrožena sama izvedba festivala, a dejstvo je, da bo potrebno sprejeti kompromise in odrekanja. Bodo žrtvovali kakšno disciplino? Več naj bi bilo jasno do konca tega tedna.

Toda kot smo že poročali, bi bila začasna izselitev za študente naporna in stresna, zato se jim opustitev ene najemnine ne zdi zadostna kompenzacija.

Iz Univerze v Mariboru so nam odgovorili, da UM v projektu OFEM nima vloge, v času oddaje prijave vloge za organizacijo prireditve UM ni bila povabljena k sodelovanju in s strani prijaviteljev ni bilo povprašano, kakšne so možnosti in sistem izvedbe v okviru infrastrukture UM za izvedbo OFEM, nam povedo.

“Rektor UM se je sestal z županom MOM na sestanku dne 14.02.2022, so pa sicer že pred datumom sestanki na to temo potekali s strani predstavnikov OFEM že z vodstvom UM ŠD. Na sestanku na MOM smo izpostavili in opozorili, da se je potrebno z UM dogovarjati celovito, saj je pričakovanje, da se OFEM izvede na celotnem platoju Študentskega kampusa, kjer je več organizacijskih enot UM. UM/ŠD z organizatorjem do danes nima podpisa kakršnekoli pogodbe, sporazuma ali pisma o nameri,” so nam pojasnili.

Rektor UM se, kot so nam dejali, ni niti pisno, niti ustno zavezal, koliko prenočiš bo nudila UM. “Je pa zaradi pomena prireditve OFEM in edine možnosti, ki jo imajo prireditelji, povedal, da bo UM storila vse, kar bo v njeni moči, predvsem pa zagotovila vse možnosti na Študentskem platoju za izvedbo prireditve.”

Aneksi k pogodbi so se lahko začeli zbirati po podpisu nastanitvene pogodbe

Dejali so nam da je vodstvo UM ŠD Anekse za prostovoljno začasno izselitev začelo pridobivati pravočasno in takoj, ko je bilo le to možno. “Aneksi k pogodbi so se namreč lahko začeli pri stanovalcih zbirati po podpisu nastanitvene pogodbe, po vselitvi, na začetku študijskega leta. Sklepati jih je možno namreč šele takrat, ko je nastanitvena pogodba že sklenjena. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dne 1. 6. 2022, objavilo razpis za sprejem in podaljšanje bivanja za študijsko leto 2022/2023,” dodajo ob tem.

Na študentskih domovih UM so nato s tistimi, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem, po prednostni listi sklenili pogodbe, kot tudi s tistimi, ki so izpolnjevali pogoje za podaljšanje bivanja, skladno z razpisom.

“Naše izkušnje so, da se na začetku študijskega leta zamenja med 35-40 % stanovalcev. Ko smo v začetku novembra 2022 zaključili z večino vselitev, smo začeli z aktivnostmi obveščanja stanovalcev študentskih domov. Študentski svet stanovalcev študentskih domov smo obveščali od vsega začetka, tudi v mesecu oktobru na njihovi zadnji seji,” dodajo in poudarjajo dejstvo, da je bil novembra 2022 formiran nov Študentski svet stanovalcev Študentskih domov, ki je kot organ pristojen za podajo mnenj. “Študentje imajo skladno s Statutom UM opredeljeno svojo avtonomijo, organe, ki jih zastopajo, pristojnosti in odgovornosti. Študentski svet stanovalcev Študentskih domov je podal pozitivno mnenje k predlogu, da študentje prostovoljno podpišejo aneks o začasni izselitvi za 14 dni in s tem so opravičeni plačila stanarine za celoten mesec julij.”

“Vodstvo UM ŠD meni, da bi bila takšna pogodba nezakonita”

Povprašali smo jih tudi, zakaj v pogodbe študentov niso navedli, da v tem obdobju ne bodo imeli prenočišča. “Vodstvo UM ŠD meni, da bi bila takšna pogodba nezakonita. Takšno določilo bi bilo v neskladju z določili Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija in Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov, ki ga izdaja Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport. V skladu z Razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija in Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov se študentu, ki izpolnjuje pogoje določene v razpisu izda odločba o subvencioniranem bivanju, ki mu ob vselitvi v Študentski dom omogoča neprekinjeno bivanje do 30. 9. 2023 oz. za eno študijsko leto,” pojasnijo ob tem.

Avgusta se bodo lahko vrnili v sobe

Dejali so nam, da so študentski domovi redno obveščali organizatorja o aktivnostih informiranja študentov, dinamiki sklepanja aneksov in številu začasnih izselitev študentov za čas trajanja festivala. Ob tem pa: “Na UM in v Študentskih domovih se zahvaljujemo vsem študentom, ki so podpisali aneks in s tem pripomogli pri izvedbi enega izmed največjih športnih tekmovanj v Sloveniji.”

Stanovalci se bodo lahko 1.8.2023 vrnili v svoje stare sobe. “Tudi za študentske družine, študente brez stalnega bivališča, socialno ogrožene in redne tuje študente bomo ustrezno poskrbeli, torej za tiste, ki jim Študentski dom predstavlja edini dom,” zaključijo.

Ko beseda nanese na najboljši sladoled ima vsak kakšnega svojega favorita, a mnogo ljudi gre najraje v Duplek. Sladoledarna Kremko je med najbolj priznanimi v teh koncih in njihova več kot 10 letna tradicija je očitno tisto kar pritegne stranke.

Iz sladoledarne pa so sporočili: “Iščemo več oseb za prodajo sladoleda v naši sladoledarni. V kolikor Vas zanima prijetno, sladko in dobro plačano delovno mesto se nam oglasite in Vas bomo z veseljem povabili na razgovor! Bodite del tima, ki piše zelo sladke zgodbe”

 

“Sodelavci na terenu že od zgodnjih jutranjih ur iščejo in odpravljajo napake na omrežju, ki jih je povzročila velika količina novozapadlega snega in dežja. Vse ekipe so na terenu in se trudijo najti in odpraviti čim več napak,” so sporočili iz Elektra Maribor.

Do 12-ih so sodelavci uspeli odpraviti že velik del teh napak

Brez napajanja z električno energijo je še 3.000 odjemalcev, in sicer največ na območju Pohorja, Kozjaka in Pragerskega. “Zavedamo se pomena zanesljive oskrbe z električno energijo za vsa gospodinjstva in gospodarstvo. Vse razpoložljive ekipe sodelavcev so na terenu že od zgodnjega jutra. Sodelavcem, na območjih z več napakami, so že prišli na pomoč sodelavci iz drugih delov, ki jih snežna ujma ni tako dosegla.”

Gibanje po gozdovih, kje je glavnina okvar, je sicer zaradi loma vej in dreves izredno nevarno. Vsi se trudijo odpraviti napake v najkrajšem možnem času, da se vsem odjemalcem zagotovi oskrba z električno energijo.

Opozorilo:Vodniki na najbolj kritičnih delih omrežja so zelo povešeni, veliko omrežja je sedaj tudi na tleh. Odjemalce opozarjamo, da naj se vodnikov ne dotikajo, ker je to izredno nevarno. Uporabnikom se opravičujemo za vse nevšečnosti in težave ter prosimo za razumevanje. Sodelavci se v težkih razmerah trudijo najti in odpraviti napake in tako odjemalcem zagotoviti napajanje z električno energijo čim prej.”

Lani marca je Klemen Brvar postal vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. A ne za dolgo, prevzel bo namreč vodenje Mariborske knjižnice. Mandat bo nastopil februarja, urad za kulturo bo za to ostal brez vodje, začasno ga bo prevzela nekdanja žena Saše Arsenoviča.

Klemen Brvar je na MO Maribor zaposlen do konca meseca januarja. Od 1. februarja do izbire novega vodje Urada za kulturo in mladino, bo Urad po pooblastilu vodila Nina Kirbiš, ki trenutno zaseda mesto vodje Sektorja za kulturo.

Nina Kirbiš je sicer nekdanja žena aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča, skupaj imata dve hčerki.

V prvi polovici novembra lani je Mestna občina Maribor objavila razpis, s katerim iščejo novo vodjo omenjenega urada. Kot so za naš mediji pojasnili na Mestni občini Maribor, se je prijavilo več kandidatov: “Na razpis se je prijavilo 10 kandidatov. Imen prijavljenih nikdar ne razkrivamo, ko je postopek v teku in gre za osebne podatke.”

Cel postopek izbire bo, kot kaže, kar trajal

Prijave so prispele, so pregledane, za nepopolne vloge so bile posredovane zahteve za dopolnitev – ko bodo vse vloge popolne ali pa jih kandidati ne bodo dopolnili, sledi imenovanje komisije, nam še pojasnijo na občini in dodajo, da le-ta še ni imenovana.

Potem sledi vsebinski pregled vlog, določitev načina izbora ter izvedba postopka (razgovor, pisni preizkus ipd.).

Kdaj bo oseba dejansko nastopila z delom še ne vedo

“Termin zaključka postopka je odvisen od zunanjih dejavnikov, zato tega ne moremo natančno napovedati – prevzem vlog, ki se vročajo po ZUP-u, prav tako se mora kandidatom omogočiti primeren rok za pripravo na preizkus ali razgovor, odločitve morajo biti pravnomočne ipd.,” še dodajo.

Na nas se je obrnila krajanka Kamnice, ki razočarana, saj zaradi padlih dreves niso morali v šolo in službo.

“V včerajšnjem vremenu ter žledu so padala drevesa v Kamnici natančneje Kamniška graba iz Mediča do Pruha, včeraj so z dovozne ceste podrta drevesa odstranili gasilci. Danes se krajani zbudimo in šok. Zelo smo jezni ter razočarani nad našim predsednikom Krajevne skupnosti Kamnica ter Nigradom,” je za lokalec.si zapisala anonimna bralka: “Podrta drevesa na cestišču ter poledenela cesta so nam onemogočili, da bi otroci odšli v šole ter ostali v službe.” 

“Na tem delu živijo starejši ter bolni ljudje, v takšnem stanju, kot je trenutno niti reševalno vozilo ne mora dostopati do hiš,” poudarja.

“Zato smo se krajani(sosedje) odločili, da še v drugo, tako kot pred leti, v tistem velikem žledu stopimo skupaj in odstranimo podrta drevesa s cest,” doda in poudari, da je na tem območju premalo posluha za krajane. “Naprošamo tudi predsednika KS Kamnice, da naj se spomni tudi na nas in naj nam kdaj priskoči na pomoč, sploh v takšnem vremenu.”

Jutri sestanek na MO Maribor

Predsednik KS Kamnice, Simon Hauptman, nam je dejal: “Jezo in razočaranje krajanke razumem. Vremenske razmere so povzročile veliko škode v gozdovih, posledično pa padla drevesa povzročajo tudi probleme in škode na zasebni lastnini, javnih površinah, cestah, električnem omrežju.”

“Pristojnosti KS nisi približno se sežejo tako daleč, da bi lahko kakorkoli ukrepali. Vse skozi smo na voljo krajanom ki se obračajo na nas z nasveti in posredovanjem njihovih problemov ustreznim službam.”

“Osebno sem danes prevozil in ogledal veliko večino cest v kraju, svetoval številnim, ki so se obrnili name. Tako bo tudi v prihodnje. Jutri imamo sestanek na MOM, kjer bomo izpostavili tudi trenutne razmere in terjali odgovore, kako in kdaj bo potekala sanacija,” nam je še dejal.

Obrnili smo se na Nigrad, kjer so nam dejali: “Ekipe podjetja Nigrad so včeraj vso noč odstranjevale podrta drevesa po vseh višjih legah v Mestni občini Maribor, z odstranjevanjem dreves ter pluženjem in posipavanjem cest pa nato neprekinjeno nadaljevale še ves dan. Prav tako so bili na terenu aktivni gasilci in predstavniki Civilne zaščite. Vendar zaradi velikega števila padlih dreves pod težo mokrega snega žal nismo mogli biti prisotni na vseh lokacijah hkrati, smo si pa maksimalno prizadevali, da v najkrajšem možnem času vzpostavimo prevoznost cest. Pri tem krajane prosimo za razumevanje.”

Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.

Na nas se je obrnila zaskrbljena mamica otroka, ki obiskuje vrtec Jožice Flander.

“Naš vrtec, ki naj bi bil pred nekaj leti prenovljen, zamaka in vodstvo vrtca se ne zmeni za to. Ne zmenijo se za prošnje staršev, ne zmenijo se za prošnje zaposlenih vzgojiteljic in čistilk, ki prosijo, naj nekaj naredijo,” pove uvodoma. Ob vsakem najmanjšem dežju v avli vrtca zamaka. “Čistilke morejo po tleh nastavljati lavore, brisače, celo otroške prazne peskovnike … vidi se, da omet začenja odstopati, resno sem zaskrbljena, da bi to kdaj padlo na kakšnega otroka,” doda.

“Upam, da se nekaj ukrene in se vrtec uredi, da bo za res otrokom varna ustanova, kajti sedaj ni,” poudari ob koncu. Obrnili smo se tudi na vrtec Jožice Flander Maribor.

Situacijo si je ogledal sodni izvedenec, zadeva je predana na sodišče

Darja Jaušovec, ravnateljica vrtca, nam je potrdila, da v vrtcu resnično zamaka: “Od spomladi pri vsakem dežju zamaka v avli vrtca. Najprej je malo zamakalo, z vsakim dežjem, pa zmeraj bolj. Na to od prvega zamakanja opozarjamo tako izvajalca, kakor tudi projektno pisarno MOM. Moram povedati, da se vsi trudimo, da bi težavo rešili. Izvajalec je že večkrat popravljal tako streho, kakor tudi tesnjenje oken. Ker je naša streha nekoliko nestandardna (večkrat se lomi) imajo izvajalci krovnih del (tudi tisti, ki so vstavljali okna) velike težave, saj ne najdejo pravega vzroka za zamakanje.”

“Ker izvajalec del in podizvajalci, ki so dela izvajali, niso prišli do zaključka in s tem odpravili težavo, si je situacijo ogledal tudi sodni izvedenec, ki je zadevo predal na sodišče. Čakamo na odgovor.”

“Razmere so glede na vreme zelo zaskrbljujoče. Tega se zelo dobro zavedamo. Teče le pri vhodih, predvsem pri levem vhodu, ki ga vsakič ob večjem dežju zapremo. Nastavimo plastične bazenčke, da se v njih nabira voda, kar ni estetskega izgleda, vendar s tem delno zaščitimo tla. Omet, ki je načet in že odstopa, hišnik sproti čisti, tako ni nevarnosti, da bi se kdorkoli poškodoval,” pojasnjuje ob tem in poudarja: “Prostori v katerih se zadržujejo otroci in ostali zaposleni niso nevarni, saj v ostale prostore voda ne teče.”

Ob koncu zaključi: “Menim, da  se tako vodstvo, kakor tudi vsi vpleteni pri sanaciji strehe, trudimo in poskušamo rešit težavo že od vsega začetka, zato očitek, da se na sanacijo ne odzovemo, ni resničen in opravičen.”

Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.

Odvila se je kava z novinarji pred 2. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in poročevalci aktualnih gradiv, ki bodo predstavljena na 2. seji Mestnega sveta MO Maribor, so predstavili podrobnosti.

Uvodoma je župan o proračunu dejal: “Imamo velik izziv, kako ne delati podražitev, na drugi strani pa biti realni. Še nikoli ni bilo tako nizke brezposelnosti, na srečo vseh plače rastejo, ampak na smolo vseh rastejo energenti in temu se ne moremo izogniti.” V nadaljevanju pa, da se župani o tem pogovarjajo in da bo v bodoče nekaj bolečih tem, vezanih na dvig cene energentov: “Ne gre za povišanje cen, ampak bo šlo za korekture cen, upam, da bodo čim manj boleče. Občina si bo prizadevala, če bo treba tudi v večji meri subvencionirala, ampak ne bomo mogli pokriti celotnega bremena in bo del bremena bo moral iti na končne uporabnike.”

“Sem vesel, da imamo najnižjo brezposelnost in najvišje plače v zadnjih letih, tako da bo to nekoliko lažje. Govorim o vrtcih, žičniških napravah, javnem prometu, morda parkiriščih, in vseh zadevah, ki so povezane z elektriko. Parkirišča zaenkrat ne,” je še dodal.

Mateja Cekič je predstavila podrobnosti vezana na proračun.

Več spodaj.

Na Koroškem se trenutno sneženje umirja. Zaradi odstranjevanja podrtih dreves je zaprtih več cest, med drugim proti prelazu Radelj in iz Slovenj Gradca proti smučišču Kope. Ob 6. uri je bilo na Koroškem brez elektrike več kot 700 odjemalcev Elektra Celje. Skladno s priporočilom civilne zaščite danes pouk za šolarje na Ojstrici poteka na daljavo.

Zaradi napovedanih obilnejših snežnih padavin je civilna zaščita Občine Dravograd v ponedeljek zvečer izdala priporočilo, da je danes in v sredo šola na Ojstrici, ki je podružnična šola OŠ Neznanih talcev Dravograd, zaprta, pouk pa se izvaja na daljavo.

“Tako smo se dogovorili, potem pa bomo videli, če se bodo razmere umirile in se bodo lahko vse hribovske ceste normalno splužile, se bo šola odprla za pouk,” je danes za STA povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je v ponedeljek zvečer informacijo o tem objavil na družbenem omrežju.

Težak sneg

Minulo noč sicer po dolinah na Koroškem ni zapadlo zelo veliko novega snega, ponekod je deloma deževalo, deloma snežilo, na višje ležečih območjih pa je zapadlo več novega snega. Je pa sneg zelo težak, zaradi česar so se in se še podirajo drevesa, težave so zato na cestah in pri distribuciji električne energije.

Ponoči je bilo največ težav na območju Kaple, kjer so prebivalci še vedno brez električne energije in telefonskega signala, poleg tega pa je trenutno zaradi podrtih dreves največ težav na območju občin Ravne na Koroškem, Prevalje in Muta, kjer posredujejo pristojne službe in gasilci, ki nudijo pomoč, je za STA vodja slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje Nada Jeseničnik Krajnc.

Več odjemalcev brez elektrike

Na območju slovenjgraške distribucijske enote Elektra Celje je bilo danes ob 6. uri največ odjemalcev brez električne energije na območju Mežice, in sicer 253 odjemalcev, brez elektrike pa so bili še odjemalci na območju Vuhreda, Remšnika, Dravograda, Raven in Doliča ter na Kopah. Težave so tudi v Mariboru.

Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi odstranjevanja snega in podrtega drevja na Koroškem popolnoma zaprta cesta Solčava-Črna na Koroškem na odseku Koprivna-Sleme, zaprte so tudi ceste Dravograd-Trbonje, Slovenj Gradec-Pungart in Radlje-prelaz Radelj, kažejo podatki.
VIR: STA

The post Zaprta dravograjska šola, več cest neprevoznih appeared first on Lokalec.si.

Na Koroškem se trenutno sneženje umirja. Zaradi odstranjevanja podrtih dreves je zaprtih več cest, med drugim proti prelazu Radelj in iz Slovenj Gradca proti smučišču Kope. Ob 6. uri je bilo na Koroškem brez elektrike več kot 700 odjemalcev Elektra Celje. Skladno s priporočilom civilne zaščite danes pouk za šolarje na Ojstrici poteka na daljavo.

Zaradi napovedanih obilnejših snežnih padavin je civilna zaščita Občine Dravograd v ponedeljek zvečer izdala priporočilo, da je danes in v sredo šola na Ojstrici, ki je podružnična šola OŠ Neznanih talcev Dravograd, zaprta, pouk pa se izvaja na daljavo.

“Tako smo se dogovorili, potem pa bomo videli, če se bodo razmere umirile in se bodo lahko vse hribovske ceste normalno splužile, se bo šola odprla za pouk,” je danes za STA povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je v ponedeljek zvečer informacijo o tem objavil na družbenem omrežju.

Težak sneg

Minulo noč sicer po dolinah na Koroškem ni zapadlo zelo veliko novega snega, ponekod je deloma deževalo, deloma snežilo, na višje ležečih območjih pa je zapadlo več novega snega. Je pa sneg zelo težak, zaradi česar so se in se še podirajo drevesa, težave so zato na cestah in pri distribuciji električne energije.

Ponoči je bilo največ težav na območju Kaple, kjer so prebivalci še vedno brez električne energije in telefonskega signala, poleg tega pa je trenutno zaradi podrtih dreves največ težav na območju občin Ravne na Koroškem, Prevalje in Muta, kjer posredujejo pristojne službe in gasilci, ki nudijo pomoč, je za STA vodja slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje Nada Jeseničnik Krajnc.

Več odjemalcev brez elektrike

Na območju slovenjgraške distribucijske enote Elektra Celje je bilo danes ob 6. uri največ odjemalcev brez električne energije na območju Mežice, in sicer 253 odjemalcev, brez elektrike pa so bili še odjemalci na območju Vuhreda, Remšnika, Dravograda, Raven in Doliča ter na Kopah. Težave so tudi v Mariboru.

Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi odstranjevanja snega in podrtega drevja na Koroškem popolnoma zaprta cesta Solčava-Črna na Koroškem na odseku Koprivna-Sleme, zaprte so tudi ceste Dravograd-Trbonje, Slovenj Gradec-Pungart in Radlje-prelaz Radelj, kažejo podatki.
VIR: STA

Velika količina novozapadlega snega in dežja je povzročila poškodbe na elektro distribucijskem omrežju.

Zaradi padcev dreves, ki jih je povzročil težek in moker sneg, je že včeraj prišlo do izpadov napajanja z električno energijo na celotnem območju Elektra Maribor.

Vse ekipe so bile ves dan na terenu in se trudile najti in odpraviti čim več napak. Hkrati pa so se sodelavci trudili zmanjšati število odjemalcev, ki so brez napajanja z električno energijo s preklopitvami in izločevanjem okvarjenih sektorjev. Čez noč je kljub trudu vseh sodelavcev ostalo brez napajanja z električno energijo okrog 5.000 odjemalcev, in sicer med Pohorjem in Kozjakom, nekaj manjših območij na območja Ptuja in Haloz ter na območju Poljčan in Zbelovega,” so sporočili iz Elektra Maribor.

“Zavedamo se pomena zanesljive oskrbe z električno energijo za vsa gospodinjstva in gospodarstvo,” zapišejo v nadaljevanju. Vse razpoložljive ekipe sodelavcev so na terenu že od zgodnjega jutra.

Sodelavcem, na območjih z več napakami, so že prišli na pomoč sodelavci iz drugih delov, ki jih snežna ujma ni tako dosegla. Gibanje po gozdovih, kje je glavnina okvar, je sicer zaradi loma vej in dreves izredno nevarno. Vsi se trudijo odpraviti napake v najkrajšem možnem času, da se vsem odjemalcem zagotovi oskrba z električno energijo.

Hkrati družba z izvedbo prepotrebnih investicij in vzdrževalnih del na elektrodistribucijskem omrežju po najboljših močeh skrbi za kakovostno in zanesljivo dobavo električne energije. “Uporabnike prosimo za razumevanje. Sodelavci se v težkih razmerah trudijo najti in odpraviti napake in tako odjemalcem zagotoviti napajanje z električno energijo čim prej.”

Obveščamo vas, da bodo krajevni uradi Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Rače-Fram, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor, izjemoma zaprti v času od 30. 1. 2023 do vključno 3. 2. 2023, zaradi odsotnosti uslužbencev.

V tem času lahko stranke vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnem uradu, opravljajo na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor.

“V nujnih primerih vas vljudno prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 02 2208 350 ali nam pošljete elektronsko sporočilo na ue.maribor@gov.si, da vam bomo pomagali zadevo urediti,” so sporočili.

Danes je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Snage Maribor. A zataknilo naj bi se pri imenovanju predsednika.

V začetku januarja so se dogodile menjave v nadzornih svetih javnih podjetij. V nadzornem svetu Snage zdaj sedijo Damijan Škrinjar, ki mu Saša Arsenovič zaupa, hkrati pa je Škrinjar dober prijatelj brata mariborskega župana, Milan Lukič je svetnik Gibanja Svobode, v nadzornem svetu pa sta še Matjaž Andric in Suzana Gomolj.

Kandidata za mesto predsednika naj bi bila Andric, ki ga je predlagal Škrinjar in Lukič, a po neuradnih informacijah nihče ni dobil večine. Tako so se na ustanovni seji nadzornega sveta Snage razšli brez imenovanja predsednika.

Ignoriranje dogovora?

Jasno se kaže, da je dogovor, ki so ga sklenili ob podpori na županskih volitvah, med Arsenovičem in Gibanjem Svoboda, na veliki preizkušnji. Na kateri strani je prišlo do ignoriranja dogovorjenega, pa lahko samo ugibamo. Več kot kot očitno ne drži, kar so se dogovorili, saj danes ni prišlo niti do izvolitve predsednika nadzornega sveta Snage  Do težav je prišlo že v drugem nadzornem svetu, podobno je bilo tudi v Mariborskem vodovodu, a tokrat celo ni prišlo do izvolitve, nadzorniki so tako do nadaljnega brez predsednika.

Medtem ko pa je v Mariborskem vodovodu, kot smo že poročali, prišlo do težav pri imenovanju namestnika predsednika. Več o tem tukaj.

Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode na območju Mestne občine Maribor, in sicer naselja Pri Habakuku od hišne številke 6c do številke 52a, da bo v torek, 24. 1. 2023, na tem območju izpad oskrbe s pitno vodo predvidoma med 8. in 14. uro zaradi nujnih vzdrževalnih del.

“Priporočamo, da pred prvo ponovno uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite teči vodo tako dolgo, da se zbistri. Zahvaljujemo se za razumevanje,” so sporočili iz Mariborskega vodovoda.

“Vse uporabnike cest na območju občine Muta obveščamo, da je zaradi trenutnih vremenskih razmer povečana nevarnost podrtih dreves, predvsem na višje ležečih predelih,” so zapisali v nujnem opozorilu.

“Prevoznost cest je možno preveriti na Upravi RS za zaščito in reševanje na spletni strani https://spin3.sos112.si/javno/, so še zapisali in dodali: “Vzdrževalec občinskih cest se z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kljub obilnim padavinam, trudi vzpostavljati osnovno prevoznost na vseh cestah. Takoj po sneženju se bo izvedlo dodatno čiščenje in širjenje cest. Prosimo za previdnost, strpnost in razumevanje. Hvala!”

Višanje stroškov dela, pa tudi ostale podražitve, napovedujejo možnost zviševanja cen vrtcev. Nekatere občine, tudi mestne, so predloge podražitev že uvrstile na dnevne rede sej občinskih svetov, v drugih o tem še ne govorijo. So pa iz združenja mestnih občin pozvali vlado k pokrivanju višjih stroškov dela v vrtcih, sicer napovedujejo podražitve.

Župani so na ponedeljkovi urgentni seji skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) izpostavili, da mestne občine niso bile vključene v pogajanja, ki so privedla do dogovora o zvišanju plač vzgojiteljicam v vrtcih, kot ustanoviteljice vrtcev pa nosijo finančne posledice tega dogovora. Vlado so pozvali, da pokrije nastale stroške, sicer bodo prisiljeni v dvig cen že v februarju.

Na ZMOS do petka odgovora vlade niso prejeli, so pojasnili za STA. Je pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v torek komentirala zahteve občin. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. “Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov,” je dodala. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.

“Dejstvo je, da mestne občine nimamo sredstev za pokritje višjih stroškov dela v vrtcih. Dejstvo je tudi, da strošek dela predstavlja glavnino cene programov vrtcev,” so poudarili na Mestni občini Maribor. Navedli so, da obseg dodatnih stroškov v posameznih mestnih občinah dosega tudi večmilijonske zneske.

Elementi za oblikovanje cen programov vrtcev so stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Če se ti spremenijo, je potrebno uskladiti tudi cene programov vrtcev, so spomnili na mariborski občini.

“Mestne občine pozivamo vlado, da iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po 1. januarju 2023. Če država ne bo pokrila tega finančnega bremena, bomo mestne občine primorane v dvig cene vrtcev, s čimer se bo velik del stroškov prevalil na starše. Slednje bi pomenilo dodaten inflacijski pritisk, hkrati pa bi dvig cene vrtcev veliko družinam izničil učinek nedavnega zvišanja minimalne plače,” so vsebino poziva ZMOS izpostavili na Mestni občini Maribor.

Na Mestni občini Ptuj, pa tudi v Vrtcu Ptuj, so glede morebitnih podražitev še redkobesedni, ne skrivajo pa, da bodo cene programov morali spremeniti. O tem so sprva nameravali razpravljati že na ponedeljkovi seji mestnega sveta, a je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Kot so povedali za STA, bodo nove cene programov predšolske vzgoje obravnavali predvidoma na februarski seji, veljati pa naj bi začele z marcem.

Županja Nuška Gajšek je vendarle bila nekoliko bolj konkretna, saj je dejala, da bodo cene vrtcev predvidoma višje za okoli 15 odstotkov. Ob tem je pojasnila, da so nazadnje cene sicer spreminjali leta 2019, hkrati pa poudarila, da do sprememb ne bo prišlo le zaradi zvišanja plač pomočnicam in drugim zaposlenim, pač pa tudi zaradi dviga stroškov materiala in storitev ter višjih cen energentov.

vir: sta

Bojan, krajan Kamnice, je na družbenih omrežjih delil fotografijo posneto na Celovški cesti in ob njej pripisal: “Ponovno se obračam na odgovorne v KS KAMNICA, kaj se bo zgodilo s tem prehodom za pešce. Meni in marsikomu se je že nekaj hudega zgodilo, ampak kljub angelom, ki so nas obvarovali tega prehoda, se ni nič premaknilo.”

“Čakamo na ponovno hudo nesrečo?”

“Ponovno sem se odpravil s psičko preko tega prehoda in kaj se je zgodilo, od desetih voznikov ni nihče ustavil, tako da sva počakala, da je bilo z obeh strani popolnoma prazno in sva lepo šla preko. Kje so sedaj mediji tukaj, da bi tudi na tem mestu kaj priredili, kot je bilo pred volitvami. Ali čakamo na ponovno hudo nesrečo ali kaj hujšega, tako, kot se je to nama zgodilo ali je komu tu vseeno kaj se dogaja,” se sprašuje.

“Zato pozivam in prosim odgovorne tudi v KS Kamnica da tu nemudoma kaj postorijo ker je ta del prehoda nevzdržen in bi se moralo nekaj postavit ali vsaj promet umirit,” še zapiše. Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor.

Pojasnili so nam: “V tem tednu bo postavljena radarska tabla za merjenje hitrosti in štetje vozil. MO Maribor v dogovoru z Direkcijo RS za infrastrukturo, ki bo skladno s terenskim ogledom, ki je že bil opravljen konec lanskega leta, podala soglasje za namestitev navedene radarske table. Podatki, ki jih bomo pridobili bodo koristili za morebitno nadaljnje ukrepanje v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti.”

Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.

V Sloveniji je trenutno le en krizni center za otroke do šestega leta starosti, kmalu pa bo zaživel še en v okviru Centra za socialno delo (CSD) Maribor. Stavbo so že našli, trenutno jo opremljajo in iščejo strokovnjake za delo v njej. Vselitev prvih otrok je zaenkrat predvidena marca.

“Prav pridobivanje ustreznih kadrov je trenutno največji izziv. Načrtujemo, da bomo imeli ekipo zaposlenih sestavljeno tako, da bi lahko začeli sprejemati otroke v marcu,” je za STA povedala direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.

Za Krizni center za otroke Palček Maribor so najeli hišo na območju Mestne občine Maribor. Po besedah direktorice so jo iskali približno tri mesece in za to objavili dva razpisa. “Prvega smo objavili septembra. Zaradi neustreznih ponudb smo razpis ponovili še oktobra, aktivno smo spremljali tudi vse nepremičnine, ki so jih ponujale v najem nepremičninske agencije,” je povedala.

Težka naloga z iskanjem ustreznega objekta

Najti ustrezen objekt ni bila lahka naloga. “Pomembno je bilo izpolnjevanje vseh prostorskih pogojev ter ustrezna dostopnost do infrastrukture, torej bližina zdravstvenih institucij in ostalih socialnovarstvenih institucij ter ustrezna cestna dostopnost tudi za ostale centre za socialno delo na našem območju. Pred podpisom pogodbe za najem stavbe smo zaprosili in dobili soglasje pristojnega ministrstva,” je pojasnila direktorica.

Prav oddaljenost doslej edinega kriznega centra Palčica, ki deluje v Grosuplju, je bila eden od razlogov za pobudo za vzpostavitev kriznega centra še v Mariboru, ki bo pokrival potrebe na območju vzhodne Slovenije.

“Pomembno je, da otroci ostanejo v lokalnem okolju. Stike matične družine z otroki v Palčici je bilo zaradi oddaljenosti težko organizirati, starši otrok so ponavadi socialno zelo šibki, se ne znajdejo in so nezmožni organizirati pot do Grosuplja,” so na CSD Maribor zapisali v utemeljitvi načrta za nov krizni center.

Namestitve otrok v krizne centre

Dodali so še, da je vedno manj možnosti za nameščanje otrok v rejniške družine, zato jim ob nujnem odvzemu preostane le možnost namestitve otroka v krizni center. “V pretekli zimi smo doživeli situacijo, ko je bil obstoječi krizni center maksimalno zapolnjen, v Mariboru pa smo imeli potrebo po nujni namestitvi petletnega otroka. V stiski smo morali poiskati drugo rešitev tako, da smo naredili kompromis in namestili tega otroka v naš že delujoči krizni center za otroke in mladostnike, kamor sicer nameščamo otroke od šestega leta naprej,” je povedala direktorica.

V novem kriznem centru bodo imeli deset posteljic, torej bodo lahko hkrati sprejeli deset otrok. Za takojšnje namestitve bo odprt 24 ur na dan vse dni v letu. “Omogočeno bo nameščanje otrok prvenstveno iz vzhodnega dela Slovenije, seveda pa, v kolikor bo potreba, tudi s celotnega območja Slovenije, tako da bo v obeh kriznih centrih za otroke poskrbljeno za kar najbolj prijetno in ustrezno bivanje in skrb,” je poudarila direktorica.

Namen takšnega centra je nudenje krizne namestitve otrokom do šestega let starosti, ki so iz različnih razlogov ostali brez starševske skrbi ali jih je zaradi ogroženosti nujno treba umakniti iz primarne družine.

V okviru CSD Maribor že delujeta dva krizna centra, in sicer Krizni center za (odrasle) žrtve nasilja v družini in Krizni center za otroke in mladostnike, kamor nameščajo stare od šest od 18 let.
VIR: STA

Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Selnica ob Dravi so vnovič opozorili na to, da naj ljudje ne parkirajo pred garažo.

“Lepo prosimo, da ljudje ne parkirate pred edinim izvozom za vsa naša vozila. To je danes že drugo vozilo, ki preprečuje izvoz v primeru intervencije. Hvala,” so zapisali.

Ste tudi vi zaznali, da se cene osnovnih živil višajo? Se bolj pazljivo odpravite v trgovino? Preverili smo, kako omenjeno doživljajo naključni Mariborčani.

Mariborčani so večinoma enotnega mnenja, da se v trgovino odpravijo , ko so določena živila v akciji, pazijo pa tudi, da so bolj pazljivi pri uporabi električne energije in pogonskih goriv. Več pa v spodnjem prispevku.

Ilka Štuhec je po dolgih 49 mesecih znova zmagovalka tekem svetovnega pokala alpskih smučark.

Šampionka iz Maribora je dan po drugem mestu naredila še en korak naprej in zmagala na smuku v Cortini d’Ampezzo. V prvi izjavi po zmagovalni vrnitvi je dejala, da je danes čutila, da gre za ta dan, da je pripravljena.

“Po štirih letih in še skoraj malo več spet na vrhu. V bistvu ne vem, kaj bi sploh pametnega povedala, razen tega, da sem danes enostavno čutila, da je ta dan, da sem pripravljena, da vem vse, kaj moram narediti. Da se moram samo sprostiti, napasti in v tem uživati, kar se je na koncu tudi seštelo in pokazalo.”

Zdaj na urniku še superveleslalom

“Res sem zelo, zelo vesela, ne vem, katere vse druge emocije bi uporabila. Vse skupaj je odlična nagrada, zahvala podpori, Kästleju, navijačem, vsem v bistvu, ki so mi stali ob strani, ko celi svet še ni vedel, da sem lahko spet prva,” je še dodala Mariborčanka.

V Cortini d’Ampezzo bo v nedeljo na sporedu še ženski superveleslalom. Štuhčeva je v Cortini d’Ampezzo že zmagala v tej disciplini. Superveleslalomsko konkurenco je na tem prizorišču premagala 29. januarja 2017.
VIR: STA

V Rušah se je izteklo mednarodno strelsko tekmovanje Grand Prix 2023 Ruše. Preverili smo, kako so se ga v Strelskem društvu I. Pohorski bataljon Ruše lotili organizacijsko, saj je bil zanje in za druge to velik zalogaj.

Grand Prix 2023 Ruše je bilo organizacijsko dodelano tekmovanje. Organizator tekmovanja je bilo tako kot prejšnja leta Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše, ki je pred mnogimi leti zastavilo načrte za prva strelska tekmovanja na lokalnem nivoju, nato pa tudi na državnem. Zadnja leta vse bolj napredujejo, z organizacijo prejšnjega in tega mednarodnega tekmovanja, ki je na ravni svetovnih, pa so dokazali, da zmorejo in znajo. Poglejte, kaj so nam povedali Ljubo Germič, predstavnik društva in predsednik organizacijskega odbora, in Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, o sami izvedbi in organizaciji tekmovanja ter eden od dolgoletnih podpornikov tekmovanja Damjan Seme, direktor DEM, o razlogih za zvesto podporo in pohvalo organizatorjem.

V Domu ustvarjalnosti mladih Maribor so ustvarjalne delavnice tudi v novem letu odprte vsak delovni dan, pred vrati je prvi letošnji Cunjami, hitro pa se bližajo tudi zimske počitnice.

V okviru ustvarjalnih delavnic sporočajo, da jih imajo vsak dan, od ponedeljka do petka, med 15. in 19. uro. Vsebine so raznolike in se ves čas spreminjajo in nadgrajujejo. Izdelujejo na primer mozaike, ustvarjajo z glino, barvajo, režejo, lepijo, slikajo, rišejo, šivajo, tiskajo, rezbarijo in še marsikaj. Otroci si lahko izdelajo praktične in okrasne izdelke, nakit, družabne igre ali še marsikaj. “Na mizah v naših delavnicah je vselej veliko različnih materialov, mentorica pa pomaga pri osvajanju različnih tehnik likovnega ustvarjanja. Na voljo so tudi družabne igre, kocke, ročni nogomet in glasbeni inštrumenti, v klubski sobi pa prostor za »čilanje«, listanje revij, prebiranje knjig ali klepet s prijatelji,” pravijo v DUM Maribor.

Canjami – izmenjevalnica oblačil za mlade

Prvi letošnji Cunjami, izmenjevalnica oblačil za mlade, bo v torek, 24. januarja 2023, med 17. in 19. uro. V ospredju bo izmenjava zimskih oblačil, spremljala pa jo bo tudi popravljalnica in delavnica šivanja z NinoRozino. Čeprav Cunjami obiskujejo predvsem mladi, pa je skozi leta postal tudi priložnost za medgeneracijsko druženje. Dobrodošli so namreč predstavniki vseh generacij, ki želijo z odgovornim ravnanjem v vsakdanjem življenju prispevati svoj delež k varovanju okolja in se upreti pretirani potrošnji in prekomernem nakupovanju oblačil.

Priprave na zimske počitnice

Zimske počitnice bodo letos potekale nekoliko prej, kot smo vajeni, a smo nanje že pripravljeni, pravijo v DUM Maribor.  Od 30. januarja do 3. februarja 2023, vsak dan, med 8. in 16. uro, bodo v Domu ustvarjalnosti mladih potekale likovne ustvarjalne delavnice, tradicionalna delavnica izdelovanja pokov ali pležuhov, se odpravili na drsanje, raziskovali mestna igrišča in obiskali Doživljajsko igrišče, tudi izlet na Pohorje in sredin izlet ne bo manjkal. Na dejavnosti se je treba prijaviti, razen sredinega izleta in doplačila za gondolo, so dejavnosti brezplačne. Za pokritje stroškov za sredin izlet za otroke iz socialno ogroženih družin poteka dobrodelna akcija »Dobrodelni puloverčki«. Z donacijo za otroške puloverje, ki jih je iz ostankov volne za dobrodelni namen spletla Marija Potočnik, bodo donatorji otrokom omogočili veselo doživetje med prihajajočimi zimskimi počitnicami. Več o tem, kako akcija poteka, je objavljeno na FB strani ZPM Maribor.

Program zimskih počitnic

Ustvarjanje

Živali pozimi
30. 1. in 3. 2., od 8.00 do 16.00
Živali bodo slikali in risali, jih oblikovali v glini in šivali, izrezovali in lepili, kaširali, praskali in še kako drugače upodabljali. Med ustvarjanjem bodo govorili o tem, kako se živali znajdejo pozimi, ko je mrzlo in je hrane malo.

Nakit in obeski
30. 1. do 3. 2., od 8.00 do 16.00
Pobrskali bomo po škatlah s pisanimi perlicami, trakovi iz blaga in volno, se prepustili domišljiji in si izdelali zapestnico, verižico, uhan, prstan, broško ali obesek za ključe.

Izdelaj svoj pok!
30. 1. do 2. 2., od 9.00 do 12.00
Stara smučka, leseno ogrodje, sedalo in prečka. Vse skupaj bomo s pomočjo mojstra Davida sestavili v super snežno vozilo in pripravljeni bomo za pokanje na Pohorju. S seboj prinesi staro smučko, če jo imaš. Delavnica je primerna za mlade od 12. leta.

Potepanja

Potepanje med zimskimi počitnicami
30. 1., od 9.00 do 12.00
Potrebuješ nepremočljive hlače, rokavice, pa seveda čelado in drsalke, če jih imaš. Nadeneš si še pogum in drsanje se lahko prične. (Drsališče Gallus)

Doživljajsko igrišče
31. 1., od 11.00 do 15.00
Na Doživljajskem igrišču je vselej radostno in zabavno, tudi kadar dežuje ali sneži, je mrzlo ali vetrovno. Za lovljenje, skrivalnice, druženje ob ognju, lesarske in druge delavnice nikoli ni slabega vremena! (Zavod Igrišče)

Doživljajsko igrišče v Mariboru

Sredin izlet: Zimsko kopanje
1. 2., od 9.00 do 16.00
V slikovitem kraju ob Savinji bomo poiskali meduzo s kačjimi lasmi in pozdravili Gambrinusa, kralja piva, nato pa odhiteli v termalni park Thermana vodnim dogodivščinam naproti. Obvezna oprema: kopalke, brisača in malica iz nahrbtnika. Potrebne so prijave in plačilo 30 evrov na TRR račun ZPM Maribor SI56 0451 5000 0405 095, sklic: 507-2023, namen: izlet – ime in priimek otroka, najkasneje do 31. 1., do 10. ure, pravijo na DUM Maribor.  Brezplačno udeležbo otrokom iz socialno šibkih družin pa lahko omogočite v sodelovanju v dobrodelni akciji, z donacijo za unikatne otroške pletenine Marije Potočnik. Več o akciji na spletni strani DUM Maribor in na njihovi FB-strani.

Mestna igrišča in igrala
2. 2., od 9.00 do 12.00
Obiskali bodo pet novih javnih zunanjih igrišč in igral v bližini ZPM Maribor, jih preizkusili in ocenili od ena do pet.

Pokanje na Pohorju
3. 2., od 9.00 do 14.00
Pok, pležuh, drdlec ali ritotres. Veliko imen za eno super starodobno snežno vozilo, ki te z lahkoto zasvoji, saj je vožnja z njim enostavna in zabavna. Pohorje, prihajamo,” pravijo na DUM Maribor in opozarjajo, da bo potrebno doplačilo treh evrov za vožnjo z gondolo.

Več kot 1.300 stanovalcev študentskih domov je svoje sobe že odstopilo mladim športnikom Olimpijskega festivala evropske mladine. Poziv preostalim stanovalcem, da z začasno izselitvijo med poletnimi počitnicami pomagajo spisati športno zgodovino.

Maribor je vselej veljal za mesto s športnim srcem, letos julija pa bo to srce utripalo močneje kot kadarkoli. Takrat bo namreč potekal OFEM – največji športni dogodek za mlade, ki bo v naše mesto pripeljal 3.600 udeležencev iz vse Evrope. Organizacija tako pomembnega dogodka prinaša številne prednosti za mesto, skupnost in prebivalce, med drugim prenovo športne infrastrukture in študentskih domov ter razvoj mesta kot turistične destinacije. Hkrati pa gre za izjemen logistični zalogaj, zato bo za izvedbo na najvišji možni ravni potrebno medsebojno sodelovanje. Trenutno so na potezi stanovalci študentskih domov, ki jih organizatorji prosijo za 15-dnevno začasno izselitev, s katero bodo omogočili nastanitev športnikov in vzpostavitev olimpijske vasi.

Rezervirane so vse ustrezne in razpoložljive turistične kapacitete v Mariboru in okolici

Organizatorji Olimpijskega festivala evropske mladine so za namen namestitve udeležencev dogodka rezervirali vse ustrezne in razpoložljive turistične kapacitete v Mariboru in okolici, žal pa je ponudba nastanitvenih možnosti za tako veliko število udeležencev preprosto preskromna. Rešitev za vzpostavitev olimpijske vasi, v kateri po zahtevi Evropskega olimpijskega komiteja bivajo izključno športniki in spremljevalno osebje, tako predstavljajo študentski domovi.

Gre za prostovoljno začasno izselitev

Odločitev o podpisu aneksa o začasni izselitvi med 17. in 31. 7. 2023 je za stanovalce študentskih domov povsem prostovoljna. V zameno za izselitev med poletnimi počitnicami, seveda po izpitnih rokih, bodo študenti oproščeni plačila najemnine za ves julij. Direktorica OFEM Nataša Ritonja poudarja, da jim bodo zagotavljali podporo skozi celoten postopek: “Zavedamo se, da sta začasna izselitev in ponovna vselitev lahko stresni in naporni, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo ta proces za stanovalce minimalno obremenjujoč. Poskrbeli bomo tako za selitvene škatle in fizično pomoč pri selitvi teh škatel, zagotovljena pa bo tudi varna hramba stvari za vse tiste, ki jih ne morejo odnesti domov, ter čiščenje pred izselitvijo in po njej.”

Čas za odločitev in podpis aneksa se izteka

Čas za končno odločitev in podpis aneksa se izteče 23. januarja 2023. Do zdaj je svoje sobe mladim športnikom odstopilo že več kot 1.300 stanovalcem študentskih domov, kar organizatorjem vliva optimizem: “Verjamemo v naše mladostnike, verjamemo, da bodo prepoznali pomen dogodka in bodo svoje sobe za ta kratki čas prepustili mladim športnikom. S tem bodo soustvarili vznemirljivo poglavje slovenske zgodovine športnih dogodkov. Vsem, ki so se za izselitev že odločili ali pa bodo to storili v naslednjih dneh, smo izredno hvaležni za njihov doprinos.”

Filip Flisar: “Vsi bomo morali kot mesto stopiti skupaj.”

Optimističen je tudi nekdanji olimpijec in ambasador OFEM-a Filip Flisar, ki zaupa v športni duh Mariborčanov: “Vsi bomo morali kot mesto stopiti skupaj, ker je to velik festival, ki za vsakega Mariborčana nekaj pomeni – športna infrastruktura se bo razvijala, prav tako utrip mesta. Zato podprimo dogodek, naredimo to vsi skupaj. K nam pridejo najboljši mladi športniki, pokažimo jim, da smo tudi Mariborčani v srcu najboljši.«

Študenti se lahko za vse dodatne informacije oz. pojasnila obrnejo na umsd@um.si ali na info@eyof-maribor.com

Lekarne Maribor so sinoči v dvorani SNG Maribor slavnostno obeležile 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili svečano prireditev, ki jo je vodil igralec in glasbenik JUre Ivanušič, vodstvo lekarn pa je izpostavilo razvoj in dosežke te ustanove.

Direktor zavoda Lekarne Maribor Albin Turk je izpostavil, da so v razvoju zavoda vedno skrbeli, da so bili na višjem nivoju pri skrbi za svoje uporabnike: “Mi smo bili vedno top. Vedno smo poskrbeli za svoje uporabnike.” Ob tem pa tudi, da imajo vse več enot lekarn, rastejo pa tudi po prometu in po obisku v lekarn. Danes imajo že 20 enot po Mariboru in okoliških občinah. Razširili pa so tudi seznam ustanoviteljev iz prvotnih šestih občin na sedanjih 11 občin ustanoviteljic. Dejal je še, da se bodo pridružili v kratkem še dve.

Strokovna vodja zavoda Matejka Kumperščak Duh je izpostavila, da je še vedno osnovno poslanstvo Lekarn Maribor oskrba prebivalstva z zdravili ter nasveti za pravilno in varno uporabo zdravil: Imajo pa tudi izdelke za ohranjanje zdravja, prehranska dopolnila, kozmetične izdelke, medicinske pripomočke. Dejala je, da so ponosni na to, ne da samo izdajajo zdravila, ampak da tudi svetujejo in na dodatne storitve, ki krepijo zdravje. Sicer pa so ob 60. obletnici ustanovitve Lekarn Maribor izdali tudi zbornik, ki so ga uredile štiri sodelavke. V njem sta zapisana zgodovina in razvoj lekarništva vse od začetka. Izpostavljene so Lekarne Maribor, ki so predstavljene tudi takšne, kot so danes, z vsemi njihovimi enotami in zaposlenimi.

V SNG Maribor so sinoči pripravili slovesnost, ki jo je vodil Jure Ivanušič, ki je popestril dogajanje tudi s pevskimi in humornimi vložki, na odru pa je bil med drugim tudi direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor, ki je direktorju Lekarn Maribor predal darilo, umetniško sliko, na kateri sta upodobljena zdravnik in farmacevt, ki delujeta z roko v roki za zdravje ljudi. Na slovesnost pa je prišlo veliko uglednih gostov in predstavnikov občin ustanoviteljic.Pred Kazinsko dvorano SNG Maribor pa so sočasno pripravili tudi priložnostno razstavo.

60 let Lekarne Maribor: strokovna vodja Lekarn Maribor Matejka Kumperščak Duh in direktor Albin Turk sta ssprejemala goste.
Voditelj prireditve Jure Ivanušič
Jernej Zavrnik je predal sliko Albinu Turku.
60 let Lekarn Maribor: priložnosta razstava
60 let Lekarn Maribor: priložnosta razstava
60 let Lekarn Maribor: zbornik

Te dni je izvajalec začel z deli na atletskem stadionu. Potekajo rušitvena dela, do OFEM-a, ki bo letos v juliju, pa morajo še v celoti zgraditi novo tribuno z atletsko ogrevalno dvorano. Bo projekt končan do festivala? Omenjena investicija je namreč nujna za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u.

Poletni olimpijski festival evropske mladine 2023 bo potekal v Mariboru, med 23. in 29. julijem 2023. A organizator, Mestna občina Maribor, za vso nujno infrastrukturo, pol leta pred začetkom še ni poskrbela. Na mestu kjer bo stala tribuna, ki bo tudi ogrevalna atletska dvorana, so se te dni odvijala šele rušitvena dela.

Na zaprtje finančne konstrukcije se je čakalo zelo dolgo 

Šele po obljubljenem sofinanciranju s strani ministrstva so na Mestni občini Maribor pristopili k projektu z podpisom pogodbe z izvajalcem. Prejem sofinacerskega deleža je bil torej potrjen tik pred iztekom minulega leta. Na zaprtje finančne konstrukcije se je tako čakalo zelo dolgo. Je mariborska občina prepočasi šla v projekt? Ministrstvu so morali zagotoviti, da je projekt finančno usklajen v v načrtu razvojnega programa za leto 2023. To pa je občina storila šele letos decembra 2022.

Skrb vzbujajoč je lahko podatek, da dela izvaja isto podjetje, ki je prenavljalo most na mariborski otok, tam pa vemo, da se je časovnica del podaljšala, hkrati pa je bilo delo opravljeno tudi površno. Tokrat pa jih za nekaj mesecev dela, čaka obširna investicija. Res da bo investicija mariborskim športnikov v prihodnosti veliko doprinesla. A nujna je predvsem za letošnje poletje, saj je pogoj za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u. Saj mora občina kot organizator, zagotoviti ogrevanje atletov na površini, ki nudi enake razmere kot tekmovalna površina.

Razbitine avtobusnih postajališč vsake toliko žal krasijo postajališča po Mariboru.

Bralec nam je poslal fotografije razbitega avtobusnega postajališča na Ljubljanski ulici. A žal ne gre za redek primer. V Mariboru so namreč avtobusna postajališča pogosta tarča vandalizma. “Avtobusna postajališča z nadstrešnicami so v upravljanju družbe Europlakat, medtem ko Javno podjetje Marprom oziroma njegova kontrolna služba na teh postajališčih skrbi samo za urejenost in ažurnost vitrin z voznimi redi,” so nam na naša vprašanja pojasnili v Javnem holdingu Maribor.

“Pri tem koncesionarja obvešča o vseh pojavih vandalizma, ki jih opazi pri opravljanju redne kontrole; največkrat gre za lom steklenih površin na nadstrešnicah, uničenje košev in pisanje grafitov. Vandalizem je pogostejši ob večjih dogodkih v mestu, kot so nogometne tekme, koncerti itd.,” še sporočajo iz JHMB.

Ob tem so še dodali, da se z vandalizmom redno soočajo tudi na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici, tam so največkrat na udaru javne sanitarije ter steklena drsna vrata med pokritim hodnikom postaje in peroni. Predvsem gre za pisanje grafitov po zidovih in steklu, odnašanje papirja in straniščnih ščetk iz sanitarij, lomljenje straniščnih pokrovov itd.

Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.

V Dupleku znajo poskrbeti za pustno povorko, ki je vedno norčava, zanimiva in atraktivna. Tudi zdaj se pripravljajo nanjo in vabijo vse zainteresirane skupine in posameznike, da se jim pridružijo.

“Bliža se pustni čas, čas norčij in šemljenja, ki ga zaznamuje dobra volja in navihano vzdušje, ko podimo zle zimske duhove in kličemo toplo pomlad. Da bomo pri tem bolj uspešni, želimo k sodelovanju v povorki »Fašank v Dupleku 2023« pritegniti čim več občanov, zato vas vabimo, da se nam pridružite in sodelujete v pustni povorki v soboto, 18. februarja 2023, z zborom mask v Zgornjem Dupleku na parkirišču v gramoznici med 12. in 13. uro” so zapisali.

Vse tiste, ki si želijo sodelovati, vabijo, da se odzovejo na povabilo in izpolnejo prijavnico in jo najkasneje do ponedeljka, 13. februarja 202,  pošljejo na naslov: Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek ali na e-mail: obcina.duplek@duplek.si

Prijavnica je objavljena na spletni strani Občine Duplek. Tu je povezava do nje.

Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.

V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.

Gasilci pravočasno posredovali, da ni škoda še večja

Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.

Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.

Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.

Podjetje sicer nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe

Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.

Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.

Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA

Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.

V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.

Gasilci pravočasno posredovali, da ni škoda še večja

Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.

Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.

Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.

Podjetje sicer nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe

Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.

Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.

Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA

The post Po požaru na žagi na Koroškem del zaposlenih začasno na čakanje na delo appeared first on Lokalec.si.