Pri plačilu vrtca naj bi po anketi, ki jo je pred časom opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zamujala dobra petina staršev. Bolj natančnih podatkov o višini dolga in postopkih o prisilni izterjavi nimajo, saj evidenco vodijo vrtci, ustanoviteljice javnih zavodov pa so občine, ki so tudi pretežne financerke.

Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, se pri plačilu vrtca upošteva materialni položaj družine, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pa se lahko socialno najšibkejšim družinam vrtec v celoti subvencionira.

Plačila za vrtec so tako oproščeni starši oziroma družine, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 185,43 evra. Plačila je tako zaradi slabega gmotnega položaja upravičenih 3200 otrok, kar predstavlja štiri odstotke vrtčevske populacije.

Zakon o vrtcih sicer vsebuje posebno določbo, ki narekuje dolžnost vrtcu, da v primeru, ko starši zamujajo s plačilom računa, tem najprej pošlje opomin in jih opozori pred izvršbo. Sodišča in drugi organi postopke izvršbe, ki jih vlagajo vrtci, obravnavajo prednostno in hitro. Vendar pa ta zakon ne vsebuje določbe, ki bi vrtcu omogočala enostransko izključitev otroka.

Po veljavni zakonodaji morajo vrtci izpeljati vse postopke za prisilno izterjavo neplačanih obveznosti s strani staršev, morebitni odpis dolga pa je določen v predpisih, ki urejajo javne finance, so še pojasnili na ministrstvu, niso pa navedli, ali kakšno od okolij ali katera od skupin posebej izstopa po plačilni nedisciplini.Poslanec NSi Jožef Horvat je sicer nedavno na ministrstvo naslovil poslansko vprašanje, v katerem navaja, da so se nanj obrnili nekateri ravnatelji vrtcev, v katere so vključeni tudi romski otroci. Ti naj bi se znašli v težkih razmerah, saj se jim kopičijo dolgovi zaradi neplačevanja obveznosti s strani nekaterih staršev.

Kljub stalnemu pošiljanju opominov naj se starši ne bi odzivali, ne zaleže niti grožnja z izvršbo, saj bi te bile neuspešne, zato si ravnatelji želijo sistemske rešitve.

Na novomeški občini so povedali, da je problematika neplačevanja pri njih prisotna ves čas, saj 80 odstotkov staršev obveznosti poravna v roku, večina ostalih pa do naslednjega obračuna. Problematiko neplačevanja in stisko dolžnikov vrtci rešujejo na različne načine, v vrtcu Pedenjped, kjer so vključeni tudi romski otroci pa pri tem sodeluje svetovalna služba s strokovnimi delavci Centra za socialno delo.

Ob tem so potrdili, da so v omenjenem vrtcu zaznali odstopanja pri plačilni disciplini. Problematiko rešujejo tako, da imajo s starši in CSD sklenjen dogovor o poravnanju mesečnih obveznosti, s katerim se starši zavezujejo, da bodo redno poravnavali obveznosti. V primeru neplačevanja oziroma nerednega plačevanja pa znesek odtegnejo od transferjev CSD.

V novomeški vrtcih zapadle obveznosti do 30 dni v povprečju znašajo okoli 500 evrov, nad 30 dni pa okoli 900 evrov. Če kljub vsem postopkom pri poplačilu niso uspešni, terjatev odpišejo. To običajno storijo, če stroški sodnega postopka presegajo znesek poplačila terjatev oziroma bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Tudi na murskosoboški občini pravijo, da določen, vendar manjši, delež staršev plačuje oskrbnino z zamudo oziroma po opominih, v primerih neplačila pa vrtci vložijo izvršbo. Po njihovem so največji problem starši, ki v Sloveniji nimajo zaposlitve in transakcijskega računa, na katerem bi izvedli izvršbo, pa tudi tisti, nad katerimi je bil uveden postopek osebnega stečaja.

Ob tem so še pojasnili, da njihov vrtec staršev ne ločuje po narodnosti, verski ali kateri koli drugi pripadnosti, da pa starši otrok, ki obiskujejo romska oddelka na Pušči, po plačevanju svojih obveznosti bistveno ne odstopajo od povprečja populacije. Ocenjujejo, da se v veliki meri zavedajo svojih pravic do uveljavljanja znižanega plačila, ki ga večinoma v rokih tudi uveljavljajo.

V mariborskih javnih vrtcih je trend neplačevanja s strani staršev realnost, ki pa v zadnjih desetih letih ostaja skoraj nespremenjena in predstavlja okoli 12 odstotkov na leto. Vrtci v takih primerih sledijo zakonodaji in najprej pošljejo opomin, v primeru neplačila pa se lotijo postopka izvršbe. Še pred njeno uresničitvijo se s starši skušajo dogovoriti o možnosti poravnave ali obročnega poplačila dolga, kar se velikokrat izkaže za uspešno.

Dolgovi staršev so od vrtca do vrtca različni, se pa gibljejo med 30.000 in 60.000 evri. V primerih, ko so izkoriščene vse zakonske možnosti, in ugotovijo, da je dolg neizterljiv in da povečuje stroške, podajo predlog na svet zavoda, ki oceni ali je mogoče dolg odpisati. Pri plačilni nedisciplini pa romska ali katerakoli druga skupina ne izstopa posebej, so še dodali.
Vir: STA