Aktualne oddaje

    V svetu odraslih...

    V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]

    The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    31. Jožefov kon...
    Na posnetku si lahko ogledate 31. Jožefov koncert na Muti, ki je bil 20. 3. 2026. The post 31. Jožefov koncert na Muti (20. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 30. 3. 2026. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (30. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Ilko Riedl iz Turistično-kulturnega društva Pekre, v katerem že 22 let pripravljajo Festival komedije Pekre. Prav v tem mesecu se ob vikendih v pekrskem kulturnem domu uprizarjajo predstave letošnjega festivala.

Izjemno selektorsko delo za vsak festival posebej

Ilka Riedl je uvodoma povedala, da je največ dela za letošnji festival, vsaj kar ser tiče organizacijskega, že za društvom. Hkrati pa se je zahvalila Radu Pavalecu, selektorju predstav, saj ima največ dela prav on, ob tem pa je povedala, da je že vseh 22 let z njimi. »On je izbral, tako kot vsako leto, osem po svoji presoji nekje najboljše predstave, katere so se začele odvijati tako, kot ste povedali, 6. marca. In se bo nadaljevalo vsak vikend, vsak petek, soboto, v naši prekrasni dvorani v Pekrah, v Domu kulture. In sicer za zaključek festivala pa je pa potem nedelja, 29. marca, ko bomo podelili vsa priznanja in pohvale. Letos s koncertom. Adija Smolarja smo letos povabili na naš oder in se je z veseljem odzval.«

Povedala je še, da je od prvega festivala izpred 22 let do zdaj nastal velik preskok v kvaliteti teh ljubiteljskih gledaliških skupin: »Namreč, marsikatera gledališka skupina povabi medse kvalitetnega režiserja, profesionalca, da jih nauči marsikaj takega, kar niso vajeni glede odra, glede govora, glede kaj jaz vem, glasbe in tako dalje.«

Festival ima vseskozi tudi tekmovalno noto

»Imamo dve žiriji, strokovno žirijo, ki ocenjuje najboljšo predstavo in najboljšo režijo. Potem ima možnost izbrati po svoji presoji, nagraditi recimo predstavo v smislu glasbe ali govorav ali dialekta recimo. Potem pa izbere tudi komedijanta in komedijantko festivala,« je povedala Ilka Riedl in dodala, da imajo tudi žirijo občinstva, ki prav tako oceni, katera predstava je najboljša.

Gledalci prihajajo od blizu in daleč

Naštela je tudi vse gledališke skupine s predstavi za letošnji festival. In te so zelo raznolike. In privabljajo tako kot prejšnja leta gledalce od blizu in daleč. Pripeljejo se namreč iz Maribora, Ptuja, Lenarta, Radelj ob Dravi in še iz mnogih drugih občin. »Gledališke liste pokupijo večinoma ljudje, ki so vajeni hoditi v Pekre. Poznam po obrazih že kar dosti ljudi, ki prihajajo, in vsako leto, ko je zaključek festivala, rečejo: “No, naslednje leto nasvidenje.” To nas veseli,« je še izpostavila.

Vse pa se je začelo leta 2005

»Začelo se je leta 2005. To je že zelo daleč nazaj. Ampak spomini so ostali, kajti nekako smo se pogovarjali, da naša dvorana v Pekrah bi morala malo zaživeti. Ker je zelo lepa dvorana, zgrajena leta 1953, ima svojo dušo, ima lep oder, to je bivša kinodvorana z naklonom, v kateri se čisto nič drugega ne dogaja, kot same take prireditve in te stvari. In smo rekli: “Zdaj pa nekaj bi morali začeti.” In smo rekli, da z dramami ne bomo. To jih imamo več ali manj skoraj vsi doma. Ali pa pred televizijskimi sprejemniki in tako dalje. Dajmo ljudem nekaj lahkotnega, nekaj v tem konceptu. In smo se dogovorili. V Celju imajo profesionalno komedijo, smo rekli: “Mi pa dajmo predstaviti vsa ta ljubiteljska društva, da se vidijo, da se srečajo.” In poanta vsega med drugim je bila tudi ta, ker vemo, da vsa ljubiteljska gledališča in vsi ti, ki tam igrajo, ogromno svojega časa porabijo, ogromno vloženega dela in vsega tega, naj si začnejo širiti oder,« se je z veseljem spomnila na začetke in dodala, da jim je uspelo privabiti gledališke skupine, ki prihajajo iz vse Slovenije, celo zamejci pridejo.

V vseh 22 letih se je festival izboljševal, prav tako tudi predstave. In kaj pravzaprav ta festival pomeni za njihovo društvo?

»Dela je ogromno. Želela bi poudariti, da je to ena ekipa, ki je stara že 22 let, z malimi vmesnimi spremembami. Ampak vsi delajo to prostovoljno. In z veseljem. Namreč, veseli vse te naše ljudi, ki grejo recimo malo naokoli, kakšne počitnice, karkoli in se jih ljudje spomnijo,« je dejala Ilka Riedl in dodala, da so Pekre pristale na zemljevidu kulturnega dogajanja.

Kultura z roko v roki s turizmom

»Kultura gre z roko v roki s turizmom. In s tem, da smo izdali na YouTubu predstavitev turističnega društva z glasbo v ozadju Ota Vrhovnika, znanega saksofonista,« se je spomnila in dodala, da imajo letos že 35. pohod s spominom na Pekrske dogodke. »Tako da nismo poznani samo še po Pekrskih dogodkih, tudi po kulturi. V tem konceptu. Imamo razna predavanja, od kulinarike, do znamenitosti raznoraznih dežel, ki jih obiskujejo naši člani. In seveda med drugim je bistvo vsega tudi, da se družimo. Družimo se ob naši trti, ki smo jo zasadili ob vstopu Slovenije v NATO in EU. Tako da imamo eno malo trgatev in se malo podružimo potem iz tega naredimo en tak spominski liker. Ki ga z veseljem podarimo, če nas kdo pride obiskati. In seveda vse za vse te naše neumorne člane, gremo tudi vsako leto na en izlet, en tak strokovni izlet, ki nam ga pripravijo in rekla bi, da smo lani bili v Celju, ki je zelo lepo mesto postalo. In ima kaj pokazati.«

Društvo sodeluje tudi z drugimi lokalnimi društvi

»V našem društvu je nekje okoli 100 članov. Vemo, da so nekateri že starejši, da se pridružijo nam samo ob določenih akcijah in tako dalje. Vemo, da v vsakem društvu dela potem ena sredina, enih 30 odstotkov recimo, 40 odstotkov teh članov, tako da v glavnem sodelujemo s krajevno skupnostjo in z vsemi društvi. Prav posebej bi pa poudarila s prostovoljnim gasilskim društvom v Pekrah. Vemo, da brez njih v kraju nikogar ni, nič. Vedno nam priskočijo na pomoč, karkoli potrebujemo in tudi mi smo njim na razpolago,« je še razložila in dodala, da skupaj organizirajo božičkovanje, pustovanje in še kaj.

V Pekrah in bližnjem Limbušu je tudi ljubiteljska gledališka skupina

Vsekakor pa ne gre brez sodelovanja z ljubiteljsko gledališko skupino iz Peker. Riedl je povedala, da imajo Kulturno društvo Toneta Partljiča, ki pokriva tako Pekre kot Limbuš. Po njenih besedah imajo vsako leto novo predstavo. In igrajo tudi v istem Kulturnem domu Pekre, kjer se ta mesec odvija Festival komedije Pekre. Riedl pravi, da imajo tam res odlično dvorano. In da to povedo tudi vsa društva, skupina, ki pridejo igrati na festival.

Še veliko dela pri samem Festivala komedije Pekre

Tako sta se vrnili v pogovoru na Festival komedije Pekre, na katerega se dobro pripravijo vsako leto. Običajno prvi pogovori za nov festival stečejo avgusta, takrat se pomenijo. Nato pa se začne pripravljati razpis, na katerega se prijavijo skupine. In potem nastopi delo za Rada Pavaleca, ki izbere predstave. In si jih ogleda. Tudi preko posnetkov. In Riedl je dejala, da on prav dobro ve, kaj lahko potem pričakuje na odru, čeprav posnetki niso profesionalni.

Spregovorili sta tudi o izzivih, ki jih še vidi, prav tako tudi, kaj bi se dalo še izboljšati. Delajo vse: od vsebinskega dela do parkiranja in deljenja zahval. Prav vsega. In pravi, da takrat, ko so predstave, ne manjka noben od tistih, ki so zadolženi za katero koli delo.

Celoten pogovor v oddaji Kulturni izziv, ki je bila na BK TV, si lahko ogledate spodaj.

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Ilka Riedl o izzivih Festivala komedije Pekre, o začetkih pa vse do danes appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec skupaj s predsednico Kulturnega društva Studenci Maribor Rozalijo Ogorevc predstavila to društvo, ki ima veliko članic in članov, hkrati pa tudi veliko izzivov pri ustvarjanju.

Več kot sto članic in članov

»Večina je žensk, drugače pa nas je 100, 102, 110, odvisno. Saj veste, eni prekinejo ali odidejo, kakorkoli, tako se pa vedno še kdo pride zraven, tako vedno je celotno društvo nas je čez 100 članov,« je uvodoma povedala Rozalija Ogorevc.  Več jih je dejavnih na več projektih ali programih, je še povedala predsednica društva. Niso pa vključeni samo Studenčani, ampak prihajajo tudi iz drugih naselij in tudi iz drugih občin. »V glavnem, mi smo v prostorih Mestne četrti Studenci,« je še povedala in dodala, da delujejo tam tudi druga društva. Veliko delajo doma, tako slikajo, pišejo pesmi, pa vendar imajo na sedežu društva tudi manjše skladišče.

Različne likovne skupine

V društvu deluje več likovnih sekcij, v katerih so slikarji, kiparji, grafiki. Po skupinah imajo tudi mentorje in mentorice. Zaupala je, da imajo tudi skupno kolonijo za vse skupine, pridejo pa tisti, ki se prijavijo. Izberejo si temo, kaj bodo slikali in »na osnovi tega pač nastanejo dela in ko so dela končana, naredimo običajno razstavo«. Posebej je opisala vsako skupino in kaj delajo. Večinoma gre za starejše člane in članice.

Večinoma starejši, težje najdejo mlade, da bi sodelovali z njimi

Med izzivi jim je zagotovo eden še poseben. Glede na to, da so večinoma starejši člani in članice, težko naredijo znotraj društva medgeneracijsko sodelovanje, otroci so namreč po njenem najprej v vrtcu in potem v šoli že zelo dejavni. Pravi, da dopoldan otroci ne morejo priti k njim, popoldan pa imajo druge dejavnosti.

Bogato sodelovanje z drugimi društvi, razstave po mnogih krajih

KD Studenci Maribor pa zelo sodeluje z raznimi drugimi društvi in ima razstave tudi v drugih krajih. Te so samostojne ali pa v povezavi z drugimi. Tako se jih najde v Sveti Trojici na nekaj razstavah, prav tako v Kungoti, kjer sodelujejo s Kungoškimi detli. Pa tudi v Račah in Slovenski Bistrici ter seveda v Mariboru. »Potem še sodelujemo zadnji dve leti tudi z župnijo na Studencih, cerkev svetega Jožefa sem povprašala, če imajo tudi oni kakšen prostor,« pravi Rozalija Ogorelc in dodaja, da so se zmenili, da imajo razstavo v župnijskem domu. Povrh vsega so pred leti naredili že dobrodelno dražbo svojih izdelkov in sodelovali z drugimi. Tudiz Osnovno šolo Janka Padežnika, kjer tudi pokažejo svoje izdelke.

 

Pišejo pesmi, prozo, recitirajo, izdajajo knjige …

Poskrbeli so tudi za knjige. Ne samo, da so že izdali pesmi in besedila svojih članov in članic, ampak so ob stoletnici izdali prav posebno knjigo – zbornik. V katerem je predgovor, nato pa je opisano društvo in delovanje tega društva. Knjig je še več, nekatere so napisali. Hkrati pa jih tudi berejo, saj so naredili bralno skupino, njeni člani in članice pa vsak mesec preberejo eno knjigo, nato pa se o njej pogovarjajo.

Imajo tudi recitacijsko skupino. »Ja, tudi ta skupina je nekaj posebnega, sicer je sestavljena iz članov in članic skupine, bralne in literarne, tako da oni nastopajo ali z recitali ali z recitacijami,« pravi Rozalija Ogorevc in dodaja, da nastopajo na različnih dogodkih, prireditvah.

Vstopili so tudi v svet lutk

Zanimivo je, da imajo tudi lutkovno skupino, ki je precej dejavna. »Ja, lutkovna skupina je nastala pred štirimi leti, smo se pač dogovorili, da bi mogoče tudi lutke igrali,« pravi in dodaja, da so se povezali z mentorico in se dogovorili, kdo bo izdelal lutke, kdo kulise, kdo bo igral in še marsikaj. Mentorica Breda Varl pa jim je že na prvem sestanku pokazala različne lutke. V tej skupini pa sodelujejo tudi z mlajšimi. Tako imajo likovnika, literata, režiserja in igralca. Pa tudi fanta, ki skrbi za ozvočenje in ostalo tehniko. Skupaj so že prišli tudi do priznanja na tekmovanju.

V KD Studenci Maribor se dogaja še veliko več. Kaj vse, kako in kje je povedala Rozalija Ogorevc v oddaji Kulturni izziv. Spodaj ji lahko prisluhnete.

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Rozalija Ogorevc predstavlja delovanje in bogato zgodovino KD Studenci Maribor appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.

Pokrivajo območje kar 34 občin

Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.

V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno

Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.

V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor

Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.

Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu

Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte.  Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.

Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.

 

Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov

Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”

Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor o sodelovanju z otroki: “Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.” appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavila več izzivov Teatra Magdalena ter predstave Viktor ali otroci na oblasti kostumografka in scenografka Nina Šulin. Gledališče je v alternativnem centru Pekarna in ponuja unikaten izziv postavljanja odra in prostora za gledalce, sama predstava Viktor ali otroci na oblasti pa se je rodila prav v tem gledališču. Izzivov pa imajo vsekakor še več.

Teater Magdalena je nastal na skoraj obnovljenem podstrešju

Viktor ali otroci na oblasti je prav posebna gledališka drama, ki so jo uprizorili gledališčniki Teatra Magdalena. To gledališče je nastalo pred kratkim nad MC Pekarna v Centru Pekarna. “Teater Magdalena je na podstrešju MC-ja,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Začetna faza prenove podstrešja je za nami. Teater deluje prvo sezono. In imel je prvo uradno premiero. Viktor ali otroci na oblasti. Gre pa za en poseben prostor, saj večina pozna MC iz pritličnih delov. Gospod Ramiz Derlić, ki vodi MC že mnoga leta, pa se je odločil, da bo dal MC-ju še eno priložnost. In na podstrešju dal možnost še drugim vrstam ustvarjalcev,  da lahko delamo.”  In pot na podstrešje vodijo pravzaprav požarne stopnice.

Podstrešje je pravzaprav zelo prostorno, kar sicer najprej gledalci ne opazijo, saj ob vhodu vstopijo v prostor, kjer so sedeži za gledalce, takoj nato pa je oder, ki je del prostora. In to je pravzaprav tudi že prvi izziv, s katerim so se spopadli režiser, igralci, scenografka in vsi drugi sodelujoči. In nekaj, kar deluje stisnjeno, dobro izkoristili kot prednost pri predstavi.

Igralci morajo biti skoncentrirani zaradi nadrealističnega besedila in ker stojijo tudi čisto ob gledalcih

Zasedbo za gledališko predstavo je režiser iskal na različnih mestih, nekaj pa na avdiciji. Zaradi same postavitve scene pa morajo biti vsi dobro skoncentrirani. Del igre se namreč odvije  tik pred prvo vrsto sedežev pa tudi ob strani, dober meter od gledalcev. Nina Šulin je spregovorila tudi o besedilu, ki je zelo zahtevno: “Gre za zelo nadrealističen tekst. To besedilo zahteva od igralca izjemno koncentracijo. Ker ima ogromne količine besedila. In govori ravno tisto, kar ne počne. Na odru je akcija, nepovezana z besedilom.” Po eni strani je nadrealistično, po drugi strani pa resnično – kot je zdaj v resničnem svetu. Igralci in igralke pokažejo izredna čustvena stanja, skozi besede, skozi pojavnost, skozi kostume …  Gre za družinsko dramo, pri kateri dva otroka pokažeta ogledalo vsem odraslim in prerasteta svoje učitelje, torej starejše. Na glas povesta vse, kar sta videla, kar sta slišala in vse to povežeta, da se vidi.

Koncept režiserja je bil, da igralca vplete v občinstvo, hkrati pa gledalec ni vpleten. In tako je morala Nina Šulin tudi postaviti sceno: “Že sam  vstop v teater simulira, da se bo nekaj zgodilo v občinstvu. Kot gledalci vstopimo v stanovanje. Vseskozi smo v njihovi hiši.” In to je lahko kar tvegano, velik izziv. In ko so igrali na drugih odrih, so morali tam postaviti sceno in gledalce tako, da so dobili isti vtis. Zato so na primer v Postojni imeli gledalce kar na odru.

Kostumi, kot da bi bili potegnjeni iz skrinje na podstrešju

Kostumi so prav tako posebna zgodba. “Meni se je tu zdelo pomembno, pri tej predstavi, da so oblačila hkrati na nek način starinska, kot da so potegnjena iz neke druge zgodbe, kot da smo jih našli na podstrešju v neki skrinji. In kot da so jih ljudje oblekli ne vedoč, kaj se jim bo zgodilo s temi oblekami. In kot da je prah še vedno v teh oblekah,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Ta ideja zaprašenosti in odtujenosti se mi je zdela zelo primerna.” A vseeno so kostumi gibljivi, igralci se lahko v njih gibljejo, plešejo.

Celoten pogovor z Nino Šulin, v katerem razkriva še več izzivov, tudi pri igralcih in igralkah, igri, drami, psiholoških, čustvenih transformacijah, nagradah, ki so jih osvojili, in vsem drugem, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Tudi to, da je na videz drama, ki predstavlja družini iz preteklosti, v resnici ogledalo sodobne družbe in ekstrem, do katerega lahko pripeljejo naša dejanja.

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nina Šulin o izzivih Teatra Magdalena in večkrat nagrajeni predstavi Viktor ali otroci na oblasti appeared first on Lokalec.si.

V oddaji Kulturni izziv je Mirjana Jesenek Mori predstavila voditeljici Uršuli Godec izzive, ki jih je imelo in jih ima Kulturno društvo Pavza iz Selnice ob Dravi.

Najprej je bil zbor, nato se je razvilo društvo in rodile sekcije

Mirjana Jesenek Mori je predstavila Kulturno društvo Pavza, katerega začetki segajo k ustanovitvi Obrtniškega moškega pevskega zbora. Pevski zbor je leta 2022 praznovalo že 40 let obstoja, društvo pa je lani praznovalo 25-letnico. Najprej je bil tako pevski zbor, nato pa so se postopoma razvile še druge sekcije. Kulturno društvo Pavza pomeni, da naše društvo nikoli nima pavze, je nekoliko za šalo dejala Mirjana Jesenek Mori. Ime so pravzaprav dali ustanovitelji društva, za postavitev temeljev pa so jim še zdaj hvaležni.

Želijo več podmladka

Kako pa je zdaj? Imajo dovolj članov in članic, tako starejših kot mlajših? Jesenek Mori pravi: “Mi smo ljubiteljsko društvo. Delujemo na prostovoljni bazi. Velikokrat poudarjam, da so ljudje tisti, ki delujejo v našem društvu – poleg službe, ki jo imajo, opravljajo še zelo dobro kulturno delo. In ni to malo truda in poguma, da se nekaj takega opravi. S podmladkom pa je tako – mladi so v drugačnem svetu. Živijo v drugi dobi digitalizacije. Se trudimo,  sploh pri kakšnih aktivnostih, ki jih naredimo sploh z namenom. da jih spodbudimo, da sodelujejo, ampak je pa tu nek manko, za katerega pa se bomo morali močno potruditi.”

Od ljubezni, denarja, do tega, da človek ima v sebi to, da nekaj naredi za lokalno skupnost

Z voditeljico se je strinjala, da je pri delovanju društva oziroma pri ljubiteljski kulturi potrebno veliko ljubezni. Pa tudi veliko vztrajnosti, ko je človek po službi utrujen, ko bi mogoče raje počival, a gre na vaje, predstave, nastope. “Tako. In jaz pravim, veliko društev daje na prvo mesto seznama, da sploh obstaja društvo, finance. Ampak niso samo finance, ampak je tudi preprosto, ali človek ima to ali ne – da naredi nekaj za lokalno skupnost. In to skupaj z ostalimi člani društva in v posameznih sekcijah.”

V celotnem pogovoru se dotakneta več tem

Kako se sicer preživijo, kdo jim pri denarju priskoči na pomoč, kako so pravzaprav organizirane sekcije in kako sodelujejo, kaj vse pripravljajo – od tradicionalnih koncertov, prireditev, nastopov do izrednih in rednih dogodkov ter povezovanja v lokalni skupnosti in izven, pa lahko prisluhnite v celotnem pogovoru z Mirjano Jesenek Mori na spodnji povezavi:

Foto:

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Mirjana Jesenek Mori iz KD Pavza: “Ali človek ima to ali ne – da naredi nekaj za lokalno skupnost. In to skupaj z ostalimi člani društva in v posameznih sekcijah.” appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine.

Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa tudi, kako si izbirajo pesmi za različne tematske koncerte – od svetovnih uspešnic, Abbe do raznih ljudskih pesmi. Zakaj izbirajo še druge pevske zbore za skupne nastope? Kako vadijo, kako izberejo, katera pevka bo pri kateri pesmi imela vodilno vlogo? Kako je peti v cerkvi, v preddverju, manjši ali večji dvorani – in še veliko drugega.

Sedem članic, ki so se našle pred osmimi leti

V vokalni skupini Florentine je sedem članic, ki pojejo skupaj, včasih je ena v ospredju, včasih druga. Prepevajo že več let, za različne nastope pa izbirajo različne pesmi. Mojca Horvat pravi, da imajo članice različne glasbene okuse, pa vendar uspejo izbrati pesmi, ki so vsem vešč. Tako se je pri enem od koncertov začela razvijati ideja o pesmih od skupine Abba, našle so zelo zanimive priredbe. Lani pa so na primer naredile nekaj priredb Avsenikov, lotile so se tudi ljudskih pesmi, slovenskih, balkanskih. Uradno so ustanovile zbor pred osmimi leti, pevke so prej pele v drugih sestavi. Razmišljajo pa že o deseti obletnici.

Kako se odločijo, katera bo vodilna pevka pri petju posameznih pesmi?

Pojejo vse skupaj, včasih prevzame vodilno vlogo ena, včasih druga. “To je podobno kot pri kaki glasbeni skupini, kjer so različni instrumenti. Me večinoma pojemo štiriglasno. Kot da bi bili štirje različni instrumenti,” razlaga Mojca Horvat in pravi, da je kot da bi bili po dve pevki na enem instrumentu, ena pa je sama. Če katera manjka, je težko, pravi, saj je pomembno, da so vse skupaj. Nekaj priredb so naredile same, predvsem vodja Mojca Potrč. Med sabo ne tekmujejo, ampak ugotovijo, katera bi lahko pela vodilno melodijo, katera pa kaj drugega. Pri nekaterih pesmi ša celo prehajajo vodilne vloge od ene do druge. “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” pravi Horvatova.

Sodelujejo z drugimi pevskimi zbori in različnimi društvi

Sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi pevskimi zbori. Imajo namreč samostojne koncerte, kjer pojejo same, včasih pa povabijo koga, da poje z njimi, ali pa gredo same v goste. Tako bodo čez nekaj dni imele v svojem Hramu kulture Arnolda Tovornika goste. Ti jih bodo kasneje povabili še k sebi, na njihov koncert. Kako pa Florentine izbirajo, s kom bodo sodelovale, in kako se dogovorijo za pesmi, ki jih takrat pojejo? Večinoma se dogovorijo, da so ločeno na odru, kako pesem pa zapojejo tudi skupaj. “Prijetno je imeti goste, tudi za poslušalce, da razbijejo morebitno enoličnost. Hkrati pa zelo rade sodelujemo z novimi glasbeniki. Dosti sodelujemo tudi z lokalnimi društvi, ne samo z glasbeniki,” pravi Horvatova.

Celoten pogovor z Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine si lahko ogledate na spodnji povezavi

The post VIDEO (INTERVJU) Mojca Horvat, Vokalna skupina Florentine: “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” appeared first on Lokalec.si.

Gost tokratne oddaje Kulturni izziv je bil Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice, ki je takoj izpostavil največji izziv te knjižnice – selitev v Center Rotovž. Kdaj bo in kaj vse bo tam?

V zanimivem in odkritem pogovoru je razkril, ali obiskujejo gradbišče Centra Rotovž, kako bodo po izgradnji združili enote, kaj vse bodo imeli tam. Pa tudi to, ali bodo knjige, ki so zdaj v TC City, selili v Center Rotovž s pomočjo žive verige.

  • Zaupal pa je tudi:
    kako delujejo druge enote, ki imajo vsaka svoj značaj,
    zanimivosti o največji igroteki, v kateri imajo igrače za otroke in starejše,
    o izzivih potujoče knjižnice,
    o izzivih pri organiziranju festivalov, dogodkov, prireditev, s katerimi povezujejo več generacij,
    o izzivih sodobnega knjižničarja in knjižničarke,
    in o bogatem dogajanju – prireditvah, delavnicah, srečanjih, ki potekajo v vseh enotah, tudi izven Maribora, kjer knjižnice postajajo pravi večgeneracijski centri skupnosti.

The post Oddaja Kulturni izziv: Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice appeared first on Lokalec.si.

Danes, v ponedeljek, 19. maja 2025, bo ob 18. uri na televiziji BK TV oddaja Kulturni izziv, v kateri je gostja izjemna ženska Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Predstavila bo razvoj konservatorija in sedanje izzive, ki jih imajo ob 80-letnici delovanja.

Predstavila bo:
🔹 kako je konservatorij nastal in rasel
🔹 s katerimi izzivi so se soočali nekoč – in s katerimi danes
🔹 kako bodo praznovali visoki jubilej
🔹 in kaj še potrebujejo, da bodo lahko ustvarjali še več – za učence, za umetnost, za prihodnost.

Ne zamudite navdihujočega pogovora, polnega zanosa, predanosti in vizije. Napovednik pa si že lahko ogledate na spodnji povezavi.

The post NAPOVED: V današnji oddaji Kulturni izziv Helena Meško predstavlja izzive Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki praznuje 80 let delovanja appeared first on Lokalec.si.

V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je bil tokrat gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi.

Izpostavil je, katere dejavnosti izvajajo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, pri tem pa kolikšen del ljubiteljske kulture je zastopan. Kar nekaj društev s področja kulture ima namreč ta hram za svoj domicil oziroma prostor, kjer nstopajo, razstavljajo, upodabljajo. Spregovoril je o nekaj prelomnicah v razvoju hrama kulture. Prav tako o tem, od kod prihajajo obiskovalci in kako se razlikujejo glede na dogodek, prireditev, festival. V hramu kulture namreč izvajajo tudi nekaj odmevnih festivalov, koncertov, stand-upov. Prav tako pa tudi strokovna srečanja, odprtja razstav. Kako se pravzaprav financirajo in kako privabijo obiskovalce. Vse to in še več je povedal direktor tega hrama.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v odaji Kulturni izziv:

The post Oddaja Kulturni izziv: Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika appeared first on Lokalec.si.

V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred odstopom. Kakšno popotnico daje Lutkovnemu gledališču Maribor in katere izzive vidi v sedanjosti in prihodnosti?

Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM, je odkrito spregoovorila o izzivih, ki jih je LGM nekoč imel, o porstorski stiski, financiranju – pa tudi, kakšno je stanje danes, ko ima LGM v upravljanju ne samo lutkovnega gledališča, ampak skrbi tudi za Kulturno četrt Minoriti, za muzej in Sodni stolp … Kje so izzivi sedanjosti in prhodnosti?

Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi:

The post Oddaja Kulturni izziv: Katarina Klančnik Kocutar appeared first on Lokalec.si.