Aktualne oddaje

V Lovrencu na Pohorju so imeli likovno kolonijo, na kateri so udeleženke slikale po literarni predlogi Jezernika in druga mitološka bitja.

Pri tem pa so ustvarjale z različnimi tehnikami in predvsem uporabile domišljijo. Po pravljici o Jezerniku so namreč udeleženke likovne kolonije vsaka na svoj način slikale mitološka bitja, pri tem pa jih je vodila mentorica Saša Bezjak. Vsaka si je izbrala tudi svojo tehniko slikanja. Akademsko slikarko je kot mentorico povabila Manja Sgerm, ki pa je na sami koloniji prav tako sodelovala.

Sinoči so imeli v Lovrencu na Pohorju Muzikarjado. Na njej je nastopil odličen Špičikuc Orchestra, ki združuje več glasbenikov in pevcev. Tokrat je bila njihova gostja Maja Založnik.

Gordana Buh Žgajner iz Špičikuc Orchestra nam je zaupala, kako je njihova glasbena zasedba dobila tako nenavadno ime. Našli so ga v zaledju slovenski Istri takrat, ko so prvi člani iskali ime, pa se je oglasila nona enega od njih in dejala: “Špičikuc.” Ime seveda tudi ima svoj pomen, ki ga je v pogovoru razkrila Buh Žgajnerjeva. Pred nastopom pa je še povedala, da imajo vse skladbe, ki jih igrajo, posebne aranžmaje. Preigravajo in prepevajo od jazza, popa, soula in še marsikaj drugega. Tokrat je z njimi zapela tudi Maja Založnik, odlična slovenska pevka, ki ima sicer uspešno samostojno kariero.

Kot predskupina pa so nastopili lovrenški otroci, ki so zapeli dve slovenski uspešnici in pokazali, da so veliki pevski oziroma glasbeni upi. Niso pa samo peli, ampak uživali tudi na koncertu Špičikuc Orchestra. Tako sta deklici, sestri iz Lovrenca na Pohorju, nam tudi povedali, katero glasbo imata radi in zakaj.

Še nekaj utrinkov s tokratne Muzikarjade v Lovrencu na Pohorju.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V Lovrencu na Pohorju so sinoči pripravili harmonikarjado, na kateri so se predstavili z igranjem na harmoniko mladi upi, pridružili pa so se jim tudi starejši.

Za harmonikarjado je poskrbelo Kulturno umetniško društvo Marzla vada pod vodstvom Jožeta Čučka.

Že pred začetkom harmonikarjade je bil tam Anže Krevh, svetovni prvak v igranju na harmoniko. Prav on je letos postavil nov Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko. Povedal nam je, da so se njegovi prsti, prav tako tudi mišice že tako spočili, da lahko nemoteno igra na njegov instrument. Ko so obiskovalci še prihajali na prizorišče in se glasbeniki še pripravljali, pa je v roke vzel tudi bas kitaro. Zaupal nam je, da zna igrati tudi na bas, prav tako tudi na kitaro. V šali smo mu postavili izziv, da bi se lotil tudi postavljanja kakega rekorda v igranju na bas. To pa smo preko družbenega omrežja Facebook napisali za naše bralce, ki so lahko pokazali naklonjenost Anžetu Krevhu.

Anže Krevh nam je vendarle zaupal, da se bo držal svoje harmonike, bas in kitaro pa bo občasno tudi vzel v roke. Na sami harmonikarjadi v Lovrencu na Pohorju pa je spodbujal vse nastopajoče, tudi tiste, ki se učijo igranja harmonike v njegovi šoli.

Harmonikarjada v Lovrencu na Pohorju

Na harmonikarjadi so zaigrali tudi najmlajši. Med vsemi tudi deček, ki še ni dopolnil sedem let starosti. Ob tem pa tudi drugi. Občinstvo je vsakega od njih nagradilo z aplavzom in pokazalo, da je harmonika še vedno najbolj priljubljen instrument v Sloveniji. Tam pa je bil tudi domačin Rene Črešnar, ki profesionalno igra na harmoniko, študira in vedno znova pokaže tudi svoj talent. Pred naš objektiv se je postavil z Anžetom Krevhom in Oskarjem Kranjcem, povezovalcem programa.

Rene Črešnar , Anže Krevh in Oskar Kranjc
Harmonikarjada v Lovrencu na Pohorju
Harmonikarjada v Lovrencu na Pohorju

V podružnični cerkvi svete Radegunde v Lovrencu na Pohorju so sinoči nastopile Florentine in na koncertu pokazale širok izbor pesmi.

Za pevke, ki prihajajo iz Selnice ob Dravi in Ruš je bil to drugi nastop v tej cerkvi. Tokratni je bil v okviru letošnjih Jezernikovih dni. Pevke so zapele več pesmi iz svojega izbora ter pokazale, kako usklajeno znajo zapeti. V ubranem petju pa so pri posameznih pesmih prišle do izraza njihove različne barve glasu, saj so druga drugi dale priložnost, da zasijejo v vsem sijaju.

Jezernikovi dnevi: Florentine v cerkvi svete Radegunde

Pred njihovim nastopom pa so v isti cerkvi predstavili življenje in pesniško ustvarjanje pesnika Jožeta Beigota. Ta je povedal nekaj anekdot, dogodivščin iz svojega življenja, prav tako tudi razmišljanja o ustvarjanju. Ob vsem tem pa je prebral tudi nekaj svojih pesmi iz zadnje pesniške zbirke. Ta nosi naslov Pomladi ne moreš odpovedati. V prijetnem klepetu je tako razkril marsikaj. Na prvo mesto postavlja ljubezen, pravi, da je romantik, a ob tem poudarja, da ne gre samo za ljubezen med moškim in žensko, ampak vseobsegajočo ljubezen, ki se vidi tudi v odnosu do narave, iz katere izjemno rad črpa tematiko.

Jezernikovi dnevi: Pogovor s pesnikom Jožetom Beigotom v cerkvi svete Radegunde

Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju ima danes odprta vrata svojega doma v Lovrencu. Ob tem se vse od 15. ure pri nas že dogaja, v goste je namreč prišla tudi Pihalna godba, ki že razveseljuje obiskovalce.

Danes so pripravili tudi srečelov z lepimi dobitki, prav tako pa tudi kuhajo oziroma pečejo, obiskovalcem pa bodo tudi postregli s pijačo.

Obiskovalci lahko sodelujejo tudi pri srečelovu.
Prisluhnejo pa lahko tudi Pihalni godbi Lovrenc na Pohorju

V društvenem čebelnjaku imajo zdaj sedem čebeljih družin, zanje imajo določenega tudi gospodarja. Čebelarsko društvo iz Lovrenca ima sicer dolgoletno tradicijo, saj je pred dvema letoma praznovalo že stoletnico svojega delovanja. Več let že sodelujejo tudi z osnovno šolo, kjer so učenci vključeni v čebelarski krožek, je povedala Angela Obrulj, predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju. Pred štirimi leti pa so dobili še čebelnjak, ki so ga dobili v projektu čebelnjakov za mlade čebelarje.

Likovna kolonija na temo mitoloških bitij

Sicer pa je danes v Lovrencu na Pohorju bilo zanimivo in aktivno že dopoldan. Takrat se je namreč začela likovna kolonija, na kateri so sodelujoči upodobili mitološka bitja po zgodbi o Jezerniku. Udeleženke so uporabile različne tehnike in tudi motive, mentorica pa jih je vodila tako, da je zbudila tudi njihovo domišljijo.

Jezernikovi dnevi: likovna kolonija na temo mitoloških bitij po zgodbi o Jezerniku

Nogometni turnir z dobrodelno noto

Prav tako dopoldne pa je bilo še športno obarvano, saj so v Večnamenski športni dvorani imeli turnir v nogometu 3 na 3. Celoten izkupiček od prijavnin je domače športno društvo, ki je turnir organiziral, skupaj še s svojim delom prostovoljnega prispevka namenilo žrtvam poplav. Nastopilo je nekaj ekip, ki so se potrudile, saj so bile tekme med različnimi generacijami tudi zelo napete.

V VŠD Lovrenc na Pohorju se je odvil turnir v nogometu 3 na 3.

Perica Jerkovič, Rok Škerlep in David Gorinšek so sinoči okupirali s svojimi stand-up točkami Kulturni dom v Lovrencu na Pohorju.

Rok Škerlep in David Gorinšek sta sicer pred leti že bila v Lovrencu, Perica Jerkovič pa je bil tokrat prvič. Vsi trije so poskrbeli za sveže nastope, z anekdotami in prigodami tako iz svojega življenja kot aktualnega so spravili občinstvo večkrat v smeh in dobro voljo. In kot so za naš medij povedali pred svojimi nastopi, drži: več kot se ti zgodi v življenju nerodnosti, več snovi imaš za povedati na svojem stand-up nastopu. In kot je dejal Gorinšek, na odru se lahko zgodi tudi samoterapija. Seveda začinjena s humorjem.

Jerkovič pa je bil tokrat prvič v Lovrencu na Pohorju, občinstva še ni poznal, občinstvo pa ne njegovega nastopa. Sam pravi, da je to lahko slabost, saj “nočeš, da poznajo tvoj program. Torej tvoj program je omejen, kar si izvajal nekoč, zdaj ne izvajaš več. Imaš pa samo tisto, kar je aktualno v tvoji glavi”. In če se v nekaj mesecih vrneš na nek oder, se ne smeš ponavljati, še pravi.

Perica Jerkovič

Zato meni, da je idealna publika tista, ki ima nove, sveže obraze. Čez leto, ko se program zamenja, ker neke stvari čas izbriše ali pa komik sam da na stran. Tudi sam pravi, “da je dobro, če osebno življenje ni super, to je fajn za komedijo. Če se dobro godi, ni komedije”.

Rok Škerlep

Na koči DObnik v Lovrencu na Pohorju so pripravili v okviru Jezernikovih dni literarni večer Tončkina zgodba.

Lovrenčanka Antonija Bernard, po domače Povhova Tončka, je bila slovenistka in prevajalka, ki se je iz rodnega Lovrenca na Pohorja že kot mlada preselila v Francijo. Tam je nato doštudirala, se zaposlila kot profesorica. Bila je profesorica ruščine na liceju Henrika IV. oz. dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na INALCO – Državnem inštitutu za vzhodne jezike, prav tam tudi direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo, nato tudi predsednica francoskega komiteja za slavistiko ter podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije. Imela je velike zasluge za poučevanje slovenskega jezika v Franciji, kakor tudi za razpoznavnost slovenske književnosti na frankofonskem področju. V francoščino je prevedla štiri romane Borisa Pahorja, pa tudi dela Karla Destovnika Kajuha, Franceta Balantiča, Edvarda Kovača in Draga Jančarja.

Branje odlomkov iz knjig Antonije Bernard na literarnem večeru.

Dr. Antonija Bernard se je rodila 7. maja 1942 na kmetiji pri Povhu na Rdečem bregu blizu Lovrenca na Pohorju. Čeprav je odšla v Francijo že zelo mlada, je Lovrenc na Pohorju vedno nosila v srcu, Lovrenčani pa so se ji zdaj že tretjič zapored poklonili s Tončkinim večerom, v katerem so na Rdečem bregu, na koči DObnik, ki je sicer v blžini njene rojstne hiše, brali odlomke iz njene knjige in nekaj gesel iz njenega slovarja osirotelih besed.

Idililčno okolje koče Dobnik j nudilo prostor za obiskovalce literarnega večera

Antonija Bernard, Povhova Tončka je skoraj celo življenje živela v Franciji, tja je odšla kot varuška, nato pa se je vpisala na študij francoščine in ruščine na Sorboni. Državni izpit je opravila z odliko, doktorirala pa je iz Kopitarja. Kljub temu je ostala, kot pravijo v Lovrencu, pristna Lovrenčanka, ki se je vračala domov. “Tončka je odpirala okno v svet,” je dejala STaša Pernat Lesjak, ki je na TOnčkinem večeru tudi brala iz knjige Bernardove in njenega slovarja, ter dodala: “Jaz mislim, da je ona povezava, ena taka svetovljanska duša, preko njenih del se Lovrenc odpira. Tako Lovrenc spoznavajo v svetu.” Povedala je še, da je Bernardova prevajala tudi literarna dela Draga Jančarja v francoščino.

Branje tako odlomkov iz knjige kot tudi gesel iz slovarja osirotelih besed.

Na prijetnem literarnem večeru pa je bil tudi eden od Tončkinih bratov Alojz Grobelnik. Pisateljica in prevajalka je bila dve leti starejša od njega. Sam pa se je še spomni tudi kot deklice in najstnice. Pa tudi, kako je odšla preko soseda, ki je imel v Beogradu sorodnike, v Francijo kot varuška otrok. Naučila se je francoščine in se vpisala na Sorbono. Spomni se tudi njenih obiskov v Lovrenc na Pohorju. Pravi, da je bil tudi na obisku pri njej. In da jo pogreša, saj so bili povezani. Vsekakor pa, da je prebral njene knjige. V Lovrencu pa je rada odšla v naravo, spomni pa se tudi, da je rada hodila bosa.

Obiskovalci so ujeli tudi glasbene nastope

Na literarnem večeru Tončkine zgodbe so prebirali tudi pesmi Rozike Močnik Dover, Lovrenčanke, ki živi in ustvarja v Mariboru.

Tudi Narodni dom Maribor se pridružuje solidarnostnim prizadevanjem ob katastrofalnih poplavah. V okviru programa Lent po Lentu bodo tako v skladu z dobrodelnim principom »daj naprej«, pri katerem v zameno za dobro dejanje, ki smo ga bili deležni, nato sami naredimo nekaj dobrega za nekoga drugega, pripravili koncert, s katerim se želijo zahvali in pokloniti gasilcem, reševalcem, prostovoljcem ter vsem drugim, ki nesebično delajo na poplavljenih območjih. Mariborčane in tiste, ki jim je usoda tokrat prizanesla pa želijo spodbudi, da prizadem v poplavah pomagajo s prostovoljnimi prispevki.

Vstop na koncert bo tako brezplačen, obiskovalce pa pozivajo, da znesek, ki bi ga sicer namenili za nakup vstopnic, nakažejo eni od dobrodelnih organizacij ali društev, ki zbirajo denar za žrtve poplav. Seznam le-teh bo objavljen na koncertnem prizorišču ter na spletni strani Narodnega doma Maribor, na Facebooku in Instagramu.

Seveda pa lahko obiskovalci prispevajo tudi organizacijam in društvom po svoji izbiri ali pomagajo na kakršen koli drugačen način. Kar šteje, je povezovanje v duhu solidarnost in zavest, da lahko naredimo nekaj dobrega, pomagamo. »Vsak od nas lahko!«, so prepričani v Narodnem domu Maribor.

Sicer pa v okviru letošnjega programa Lent po Lentu vabijo tudi na novi trg ob Stari trti, kjer bodo v soboto, 2. septembra s priložnostno prireditvijo simbolično znova postavili Festival Lent na obrežje Drave.

Pozivajo k donaciji 

K obisku vabi tudi Mestni park, kjer za živahno in ustvarjalno dogajanje ob vikendih vse do 27. avgusta še vedno skrbi Art Kamp. Skupaj s SNG Maribor, Zavodom za turizem in Mestno občino Maribor pa vabijo tudi k ogledu baletnega spektakla Carmina Burana, ki bo v petek, 8. 9., ob 19.30 uri na Glavnem trgu*. Vse prireditve so brezplačne, zato tudi na teh namesto vstopnine pozivajo k donaciji za pomoč prizadetim v poplavah. V Narodnem domu Mariboru upajo, da se mu pridružijo tudi drugi akterji s področja kulture ter prireditelji kulturnih dogodkov.

Javni zavod Športni park Ruše se je skupaj z Občino Ruše odločil, da od vsake prodane vstopnice za festival Letni oder Ruše 2023 nameni en evro za pomoč pri lajšanju posledic poplav, ki so prizadele Slovenijo.

Sporočili so, da so vstopnice že v prodaji na recepciji Športnega parka Ruše (vsak dan med 8. in 21. uro.) in preko spletne strani Letni oder Ruše.

Od 10. do 20. avgusta 2023 vam Letni oder Ruše v svoji 24. izvedbi ponuja prireditve na romantičnem amfiteatru v objemu Pohorja. Začeli bodo v četrtek,  10. 8. 2023, ob 21. uri, s koncertom Tria Vivere, v petek, 11. 8. 2023, prav tako ob 21. uri, bo Avsenikov večer. V soboto, 12. 8., ob 21.00, bo tam nastopila rockerska skupina iz Velenja Šank Rock, v nedeljo, 13. 8., prav tako ob 21. uri, pa Klapa Bonaca iz Šibenika.

V četrtek, 14. 8., bo ob 21. uri na Letnem odru Ruše Kantfest, na katerem bo nastopil Zoran Predin, v petek, 18. 8., ob 20. uri, pa ekipa Reporterja Milana. V soboto, 19. 8. ob 21. uri, bodo obiskovalci uživali na koncertu legendarne skupine Parni Valjak, zadnji dan, v nedeljo, 20. 8., pa bo ob 20. uri še komedija Toneta Partljiča Poroka čistilke Marije.

Spremljevalni program je objavljen na spletni strani Letnega odra Ruše TUKAJ.

V UGM Studiu Umetnostne galerije Maribor danes odpirajo razstavo pomurskega slikarja Milana Goloba z naslovom Slike (prijateljice) in naslovi slik, ki še niso narejene. Samostojna razstava predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij. Razstavil bo tretjino slik iz tega obdobja oziroma okoli 550 slik manjšega formata ter video in avdio dela.

Golob je pred približno dvajsetimi leti prvič naključno naslikal štiri kroge, ki vse odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje, ko je slika gotova, pa ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika, so sporočili iz mariborske umetnostne galerije.

Golobove slike vzpostavljajo nenavadno matriko povezav

Naslove za slike je umetnik sprva iskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti, zdaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je tako lahko Joan Beaufort (1407-1445), Zmago Jeraj (1937-2015), Sylvia Plath (1932-1963), Ljubica Rafajlovič (1932-1958), Boro Đukić (1951-2013), Hafsa Mouini (2014-2014) in podobno.

V istem prostoru in v isti vrsti se tako na razstavi lahko znajdejo druga ob drugi slike, imenovane po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku – če za primer vzamemo zgornji naključni izbor.

Golobove slike vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna, enako velja za leto nastanka slike. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit in tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu, v presekih teh koordinat pa morda zaslutimo razsežnost in preplet človeških življenj v določenem prostoru in času – in tudi onkraj, dodajajo v UGM.

Ustvarjanje Milana Goloba napajajo številna besedila s področja umetnosti, znanosti in duhovnosti. V svojem delu na izviren način spaja konceptualno izhodišče s tradicionalnim slikarstvom, ki se mu posveča predvsem ponoči. Na tanki črti med umetnikom čudakom in fizikom filozofom tako njegovo nočno delo počasi izrisuje veliko koordinatno mrežo povezav med zemeljskimi in onostranskimi (med)prostori.

Milan Golob je leta 1987 diplomiral iz fizike, šest let pozneje pa še iz slikarstva. Razstavlja na samostojnih ter skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, kot je študentska Prešernova nagrada, prejel je delovno štipendijo ministrstva za kulturo, sicer pa živi v Radencih in ustvarja v bližnjih Kupšincih.
VIR: STA

Vsako leto se na Muti zberejo likovniki, ki nato v okviru likovne kolonije dva dneva ustvarjajo, ogledajo pa si tudi Muto.

Letos so bili tako prvi dan na kovačiji, naslednji dan pa so jim podelili tudi priznanja za sodelovanje na koloniji.

V sredo, 19. 7. 2023, bo ob 21. uri v Letnem kinu Minoriti zadišalo po Puljskem filmskem festivalu.

Nekaj poletnega festivalskega vzdušja, ki je v teh tednih na vrhuncu v številnih mestih držav nekdanje Jugoslavije, bo filmski veter prinesel tudi v Maribor. Jutri ob 21. uri nas namreč na Letnem kinu Minoriti čaka prvovrstni filmski večer, ki so ga poimenovali kar »Pula v Mariboru«.

V teh dneh, ko se v Istri odvija sloviti Puljski filmski festival, bodo dva filma ter gosta, ki takoj za tem odhajata v boj za puljske arene, gostili tudi na Minoritih. Osrednji film večera bo nov celovečerec Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu, po katerem se bo na pogovoru pridružila tudi Mitevska, ena najboljših evropskih filmark.

Za ogrevanje pa si bodo lahko obiskovalci ogledali kratki film Katje Predan Četrt koraka, ki se je uvrstil v študentski program Puljskega festivala, in med njimi pozdravili glavnega protagonista filma Boruta Vrbančiča.

Odprtje fotografske razstave Polje avtorice Almire Ćatović bo v četrtek, 20. julija 2023, ob 18. uri, v Fotografskem muzeju Maribor, na Koroški cesti 19.

Razstava »Polje« združuje tri različne aspekte: psihološki, matematični in mistični. Skozi fotografije raziskujemo globine in razsežnosti teh aspektov ter njihovo vzajemno povezanost v našem dojemanju sveta, so zapisali v Fotografskem muzeju Maribor.

V prvem aspektu, psihološkem, se osredotočamo na polje neskončnih možnosti. Koncept izhaja iz ideje, da imamo vsi neomejen potencial za rast, napredek in uresničevanje svojih sanj. Drugi aspekt, matematični, nas vodi v globine teorije enotnega polja, ki poskuša združiti osnovne sile narave v enotno matematično okvirno teorijo in opisati vse sile znotraj enega samega polja, kar bi omogočilo bolj celovito razumevanje osnovne strukture vesolja. Fotografije pa nas opominjajo na globoko povezavo med matematiko in temeljnimi zakonitostmi narave.
Tretji aspekt, mistični, nas vpelje v subtilnost narave in njeno skrivnost. Fotografije razkrivajo čarobnost naravnega sveta in združevanju lepote, moči, surovosti in nežnosti narave. Fotografije nas spodbujajo k poglobljenemu opazovanju in zavedanju prisotnosti in skrivnosti, ki se skrivajo v vsakem trenutku in vsaki podrobnosti narave.

Razstava »Polje« nas vabi na potovanje skozi različne aspekte našega dojemanja sveta. Skozi psihološki, matematični in mistični pogled nas spodbuja k razmišljanju, raziskovanju ter odkrivanju globin in skrivnosti, ki nas obkrožajo. Prek fotografij nas vabi, da se povežemo s svojo notranjo močjo, spodbuja nas k razmišljanju o temeljnih zakonitostih vesolja in nam omogoča, da se zazremo v čarobnost in mistiko narave.

Uveljavljena fotografinja s številnimi razstavami

Almira Ćatović je uveljavljena fotografinja in članica Fotokluba Maribor od leta 2009. Svoje delo je predstavila na številnih skupinskih in samostojnih razstavah tako doma kot v tujini. Njeno delo je priznano in je prejela nekaj pomembnih priznanj. Posebej je bila opažena in nagrajena za svojo reportažno fotografijo v kategoriji Ljudje ter prejela častno omembo v kategoriji Narava na natečaju za Slovenia Press Photo. Almira Ćatović je fotografinja, ki ima strast do raziskovanja in ujetja lepote ter raznolikosti sveta okoli nas. Skozi svoje fotografije nas vabi, da se zazremo v podrobnosti in trenutke ter odkrivamo nove perspektive na svet. Njeno sodelovanje na različnih razstavah, pridobljena priznanja in nagrade potrjujejo njeno predanost in talent v fotografskem ustvarjanju. Njena dela so bila cenjena in prepoznana tako s strani strokovne javnosti kot tudi občinstva.

Mariborski policisti so sporočili, da se je v torek zjutraj na Pobrežju med vožnjo po pločniku huje poškodovala kolesarka.

43-letna kolesarka je med vožnjo padla, Sporočili so še, da njeno življenje ni ogroženo, prometno nesrečo pa obravnavajo kot III. kategorijo.

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravil na gostovanje v Budimpešto na Madžarskem, ker bo v prestižnem letnem gledališču na prostem Margitsziget v četrtek, 13. julija 2023, nastopil z baletom Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu.

V naslovnih vlogah veronskih ljubimcev bosta v Budimpešti plesala Catarina de Meneses in Tamás Darai. Brezčasna Shakespearjeva zgodba o tragični ljubezni Romea in Julije na glasbo Sergeja Prokofjeva je v koreografski interpretaciji Valentine Turcu s svojimi univerzalnimi temami ljubezni, čutnosti in strasti od premiere leta 2012 očarala občinstvo in prejela pohvale kritikov.

Balet Romeo in Julija v izvedbi SNG Maribor. Foto: Tiberiu Marta

Gledališče na prostem Margitsziget, ki je na slikovitem otoku Margit v osrčju reke Donave, letos praznuje 85-letnico delovanja. Zadnji dve desetletji pod vodstvom generalne in umetniške direktorice Teodóre Bán bogati kulturno poletno sezono madžarske prestolnice, ki letos slavi 150-letnico združitve Bude in Pešte v Budimpešto, z doživetji poezije, glasbe in plesa, družinskih in otroških programov ter razstav.

Gostovanje z Romeom in Julijo je že drugo gostovanje mariborskega Baleta na tej lokaciji, lansko leto so večtisočglavo občinstvo navdušili z baletnim dvojcem Edwarda Cluga Carmina Burana in Le Sacre du printemps, ki je na veliko odmevalo pri občinstvu v Budimpešti.  S tem gostovanjem predstavljajo bogato slovensko umetniško dediščino na mednarodnem prizorišču in ponujajo priložnosti za krepitev kulturnih vezi. Aprila se je 10. Gledališke olimpijade z uprizoritvijo Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament v izvedbi Nataše Matjašec Rošker udeležila Drama SNG Maribor.

Z večerom Društva slovenskih režiserk in režiserjev, v sklopu katerega bodo prikazali dokumentarec Pero kot poklon pokojnemu igralcu Petru Musevskemu, se v Lutkovnem gledališču Maribor danes začenja Letni kino Minoriti. Ta, kot je povedal programski selektor festivala Žiga Brdnik, letos poteka pod sloganom Od ljudi za ljudi.

Otvoritveni večer bo po projekciji dokumentarca Damjana Kozoleta namenjen razpravi o zapuščini Petra Musevskega in pečatu, ki ga je pustil ne le na slovenskem filmu, ampak tudi na vseh, ki so z njim sodelovali. O tem se bodo pogovarjali Kozole in njegova režiserska kolega Urša Menart in Matjaž Ivanišin.

Programski selektor Brdnik je za enajst filmskih večerov devet najboljših celovečercev leta

Sobota bo namenjena enemu izmed vrhuncev filmske sezone Naš dom (Utama) bolivijskega režiserja Alejandra Loayze Grisija, naslednjo sredo pa sledi mariborska premiera Najsrečnejšega človeka na svetu, novega filma ene najuspešnejših filmark s prostora nekdanje Jugoslavije, Teone Strugar Mitevske.

Programski selektor Brdnik je za enajst filmskih večerov izbral devet najboljših, najodmevnejših in najudarnejših celovečercev leta. Deseto projekcijo bo izbralo občinstvo samo, ki bo lahko do konca julija na spletni strani časnika Večer in v času projekcij izbiralo med sedmimi nesmrtnimi filmskimi klasikami iz distribucije Slovenske kinoteke.

Projekcije se bodo udeležili tudi člani filmske ekipe

Letni kino Minoriti se bo 30. avgusta zaključil z mariborsko klasiko v novi filmski preobleki in v družbi s filmsko ekipo leta 1989 posnete Kavarne Astoria, ki z dobršno mero nostalgije zarisuje preobrazbo znamenite mestne kavarne Astoria od predvojnega središča meščanskega življenja v Mariboru do njenega naglega zatona po drugi svetovni vojni. Projekcije se bodo udeležili tudi člani filmske ekipe, med drugim igralca Janez Hočevar Rifle in Brane Šturbej.
VIR: STA

V nadaljevanju glasbenih večerov na ploščadi Hrama kulture Arnolda Tovornika bodo na Arnoldovi terasi, kot so za te priložnosti poimenovali ploščad, imeli v petek, 14. 7. 2023 koncert dueta Akustični orgazem.

Koncert se bo začel ob 20.30, duet pa bo poskrbel za glasbo 70. let prejšnjega stoletja.

V primeru slabega vremena bo koncert v avli, v vsakem primeru pa bodo poskrbeli za pijačo, tudi za pijačo večera, ki bo tokrat nosila ime Akustični špricer

V Lovrencu na Pohorju je na ogled razstava fotografij Dva svetova.

Avtorica fotografij je Maša Potočnik, ki je pripravila niz fotografij, ki prikazujejo tako svobodo kot ujetost živali, obenem pa poskrbela za izjemne portrete živali, ki jih je našla tako v dveh živalskih vrtovih kot na domačem dvorišču.

Novi najemnik za gostišče Pri treh ribnikih je Dušan Kelbič, ki je za nekaj mesecev najel del gostišča. Povedalnam je, kaj bo imel tam.

Zaupal nam je, zakaj se je tako odločil, kaj bodo tam stregli in po kakšnih cenah ter tudi kakšne prireditve bodo tam.

Spodnji del gostilne Pri treh ribnikih

Dušan Kelbič že ima izkušnje z vodenjem gostišč in vinoteke, med drugim vodi Vinoteko v Vodnem stolpu na Lentu. Zdaj pa je za nekaj mesecev prevzel še gostilno Pri treh ribnikih. Odločitev je bila po pregovarjanju prijateljev hitro sprejeta. Pravi namreč, da je bil pred kratkim tam na pogostitvi, videl je prostore in se nato odločil. Prevzel pa ni celotnega objekta, torej ne pritličja z gostinskim delom, kuhinjo in teraso ter zunanjim vrtom, ki je postavljen v hrib pri glavnem vhodu, ampak kletne gostinske prostore, kjer so tudi sanitarije. Ob tem pa bo imel pred vhodom v ta del urejen tudi vrt.

Točilni pult v kletnem prostoru gostišča Pri treh ribnikih

V tem delu bo imel kakovostna vina lokalnih ponudnikov, štajerskih vinarjev, s Hišo kruha bo sodeloval pri ponudbi kruha in sladic, imel bo tudi prigrizke. Išče še sladoledarja, da bo imel zdaj v poletnih mesecih na voljo za goste tudi sladoled.

Vhod v kletni del gostišča Pri treh ribnikih

Tako kot je navada v Vinoteki, bo tudi Pri treh ribnikih predstavljal Vinske zgodbe. S podporo Narodnega doma Maribor bo delil zgodbe naprej. Napovedal je tudi, da bo imel glasbene dogodke, razstave in še druge dogodke. Prav zaradi tega, ker vidi povezavo z Vinoteko in Narodnim domom Maribor. Zagotovo pa vidi, da se bi dalo sodelovati tudi z Zavodom za turizem Maribor.

Napis Gostilna Pri treh ribnikih

Otvoritev bo 21. julija, tik pred začetkom Olimpijskega festivala evropske mladine, saj želi Kelbič vsem tujcem, ki bodo takrat prišli v Maribor, pokazati, kaj zmorejo. Ključe že ima, prostore že čisti in ureja, da bodo do otvoritve urejeni.

Cene bodo prijazne, je dejal, saj je sam zagovornik tega, da cene izdelkov in storitev ne gredo v nebo. Za kader pa meni, da bo prav tako v redu, saj sam odnos z zaposlenimi postavlja na prvo mesto.

Več podrobnosti pa v pogovoru z Dušanom Kelbičem

V mariborski Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici bodo zvečer odprli razstavo novomeškega fotografa Boruta Peterlina z naslovom Nova zemlja/Tišina. Na ogled bodo dela, ki so nastala med letoma 2020 in 2022 in v katerih je umetnik stkal konceptualne in estetizirane avtoportretne akte, postavljene v intimo Kočevskega gozda.

Kočevski gozd Peterlinu že dalj časa služi kot prostor udejanjenja lastnega kreativnega duha, predvsem obdobje v času epidemije pa ga je spodbudilo k samoizpraševanju in k samoaktualizaciji skozi kreativen postopek in nastanek avtoportretnih aktov, so sporočili iz Fotokluba Maribor.

Fotografije odlikuje analogna tehnika mokre kolodijske plošče, ki Peterlinu dopušča nepredvidljivo nepopolnost in naključja, ki ujeti trenutek ne le zamrznejo v času, temveč ga povzdignejo v surovo in resnično podobo. Tako je močni formi in kompoziciji zavezana tudi ikonografija narave, ki v nas spodbudi vprašanja o lastnem obstoju.

V razstavljeni seriji se zrcali avtorjev osebni pogled na svet in preizpraševanje o duhovnosti in pomenu obstoja – misel, ki temelji, da je človek le del večje zgodbe in da mu šele sprememba zavesti omogoči, da najde pot – k lastnemu bistvu in s tem tudi k novemu stanju obstoja.

To ponazarja tudi naslov serije, Nova zemlja, ki izvira iz odlomka iz knjige Razodetja in pravi, da po poslednji sodbi nastopita “novo nebo in nova zemlja”, torej nov svet, ki je očiščen človeškega greha, pohlepa in zlobe. Fotografije spremljajo tudi pesniška dela, ki so nastala kot del dialoga s fotografijami.

Diplomiral iz fotografije na praški Akademiji za uprizoritvene umetnosti 

Peterlin je med letoma 1994 in 1998 študiral in diplomiral iz fotografije na praški Akademiji za uprizoritvene umetnosti (FAMU) in kasneje nadaljeval s podiplomskim študijem na London College of Printing. Leta 2000 je prejel štipendijo Bennetonovega raziskovalnega centra Fabrica, kjer je sodeloval s priznanim fotografom Olivierjem Toscanijem.

Od leta 2001 je eden od soustanoviteljev novomeškega festivala Fotopub, njegov umetniški vodja je bil do leta 2008. Kot fotoreporter in urednik fotografije je več kot deset let sodeloval s tednikom Mladina, kot fotograf pa sodeluje z mnogimi mednarodnimi agencijami in revijami ter razstavlja v številnih mednarodnih galerijah in na festivalih.
VIR: STA

Tradicionalni Vuzeniški dnevi se letos začnejo 4. avgusta.

Prvi, otvoritveni koncert, bo pripadal Nuški Drašček, ki bo 4. avgusta, ob 19. uri, zapela v atriju župnišča. 11. avgusta, bo v prireditvenem šotoru zvečer ob 20. uri koncert Pera Lovšina s predskupino Da Džem, ki je sicer domača, vuzeniška rokerska skupina. Tako bo ta večer predvsem rokerski.

12. 8. pa bodo v Vuzenici Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, ki bodo na odru prireditvenega šotora od 20. ure naprej. 14. 8. bo prav tam od iste ure naprej skupina Mambo Kings. Dan kasneje, 15. 8., pa bo od 15. ure naprej na odru prireditvenega šotora ansambel Preobrat.

Vsekakor pa se bo dogajalo še marsikaj drugega. Celoten seznam prireditev bo znan kmalu.

Festival Lent se je v noči s sobote v nedeljo zaključil in se poslovil za eno leto.

Prav tako tudi vsi festivali, ki so vezani na Festival Lent, od Folkarta do Stand-upa v Vetrinjskem dvoru. Celoten program je bil, čeprav se je na samem Lentu bolj malo dogajalo, ponovno bogat in poln koncertov, dejavnosti in drugih prireditev.

Kakšne želje imajo za prihodnje leto, nam je povedal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kaj in kako ter zakaj so imeli na odru in v svojih prostorih, ne nazadnje pa tudi, kaj si želijo za naslednje leto, pa so nam povedali trije producenti oziroma vodje.

Skupina Mi2 bo v četrtek, 6. julija, v mariborskih Minoritih, v eni od najlepših koncertnih lokacij štajerske prestolnice, odigrala enega od redkih akustičnih koncertov letošnje sezone.

Po lanskem nepozabnem koncertu v Minoritih se Mi2 v Maribor letos znova vračajo v času, ko je ob Dravi najlepše in najtopleje – poleti. Mi2 bodo v Letnem avditoriju LGM Minoriti v Mariboru v četrtek, 6. 7. 2023, nastopili s svojim akustičnim programom, ki je drugačen od električnega.

Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz skupine Mi2 o akustičnem koncertu v Minoritih

Z Jernejem Dirnbekom in Tonetom Kregarjem smo se nedavno tudi pogovarjali o samem nastopu. Napovedala sta marsikaj, kot je značilno zanju, sta se tudi pošalila iz marsičesa, tudi iz tega, kdo v skupini je pravzaprav med nastopi dežuren za dovtipe. S prstom sta pokazala na vse, razen na sebe. Kako prepričljiva sta bila, si lahko ogledate v spodnjem posnetku. Med drugim sta izdala tudi, kaj počne njihov novi kitarist Franci. V napoved pa sta celo vpletla nutrije in točo ter na koncu čisto resno povedala, kaj lahko publika pričakuje v četrtek zvečer v Minoritih.

Skladbe tako pridejo bolj do izraza

Akustični večer so zastavili kot kombinacijo njihovih danes že skoraj ponarodelih uspešnic, redko izvajanih skladb, ki jih v električni verziji ne slišimo več, in iskrivih pogovorov in dovtipov, ki mestoma mejijo na stand-up. Akustični koncerti so Mi2 popeljali po prizoriščih, kjer sicer verjetno ne bi nastopili – od Žičke kartuzije, slovenskih gradov, SNG Maribor do manjših, ekskluzivnih lokacij, kjer intimna, akustična, slečena izvedba skladb pride bolj do izraza, kjer je možnost improvizacije večja in komunikacija z (manj številčnim) občinstvom lepša in lažja.

V prekrasnem ambientu letnega avditorija v Minoritih v Mariboru bodo Mi2 z akustičnim programom nastopili že drugič (prvič so na odru Minoritov stali lani avgusta pred razprodanim avditorijem). Vstopnice za Mi2 – Akustični večer v Minoritih za VIP sedišča so že razprodane, na voljo so še zadnje vstopnice po redni ceni (prodaja v sistemu Moje karte).

Maša Potočnik prihaja iz Lovrenca na Pohorju in prav tam je pripravila svojo prvo fotografsko razstavo, v kateri je pokazala svoje fotografije živali.

Te je ustvarila v dveh živalskih vrtovih, nekaj fotografij pa je nastalo doma. Pri vsem pa se vidi rdeča nit: dva svetova, ki ponazarjata svobodo in ujetost. Hotela je pokazati na eni strani popolnost, na drugi strani pa nepopolnost. Prav pri na videz idiličnemu motivu se namreč vidi veliko mrežo ali pa zasteklitev, tako se namreč lahko tudi ugotovi, da so živali dejansko ujete.

Razstava Dva svetova. Avtorica Maša Potočnik
Žirafa v živalskem vrtu. Avtorica Maša Potočnik

Maša Potočnik sicer hodi v medijsko šolo, razstavo pa je pripravila na pobudo fotografske sekcije Planinskega društva Lovrenc na Pohorju, ki je še kako povezano z naravo, živalmi. Res da ne s takimi, ki se jih najde v živalskem vrtu, npr. levi, nilski konji, žirafe, ki jih je med drugimi tudi ujela v objektiv Potočnikova, a zagotovo se najde skupna točka, saj gre za povezovanje z živalmi, z naravo.

Pri odprtju razstave se je avtorica tudi predstavila.

Razstava bo na ogled vse do septembra.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V nedeljo je na Glavnem odru Festivala Lent nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je občinstvu postregel z revolucionarnimi pesmimi, angažiranimi z borbo za človekove in delavske pravice ter bojem za svobodo.

Pija Cah, zborovodkinja zbora, je poudarila, da izbirajo pesmi, ki so za človeka, socialne, za delavske pravice, tudi partizanske, “ker so se partizani borili za pravice, za mir, za svobodo, za kruh”. Ob tem je dodala: “Če tega ni, skušamo mi s pesmijo spomniti in opominjati druge.” Pojejo veliko pesmi, ki pa niso samo slovenske, tako se sliši na njihovih koncertih tudi italijanske, španske, hrvaške … Cahova pravi, da gredo čim širše s pesmimi, na ves svet. Imajo namreč tudi občinstvo, ki ni samo slovensko. Posebej je izpostavila italijansko, saj so doma blizu meje z Italijo.

Začetek nastopa Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič:

Odziv občinstva je vedno močan, poje zraven, tako je bilo tudi na nedeljskem koncertu v Mariboru. Pri pesmi, ki jo imajo v rednem programu na koncu, Vstajenje Primorske, pa tudi vstanejo. Cahova pravi, da je občinstvo se naučilo, da gre za himno: “Jaz sem obrnem in ljudje se ob tem avtomatsko vstanejo. Zdaj jim je to obvezno. To naredijo.” Sicer pa nimajo stalnega seznama, razen prve in zadnje, ampak se seznam spreminja. V zboru je zdaj 70 članov in članic, v Mariboru jih je bilo 15 manj. V prihodnosti še načrtujejo koncert v Sežani, nato gredo v Bazo 20, nato gredo “malo na počitnice”. Konec avgusta bodo pa delali na novo.

Tudi sinoči so štajerske legende Filip Flisar, Marcos Tavres, 6pack Čukur, Bor Greiner in John Denhof navdušile publiko in jo nasmejale do solz. Tudi letos pa so humor združili z dobrodelnostjo, kar je tudi osnovni namen standupa štajerskih legend.

Poleg prigod iz lastnega življenja, ki so jih skozi besedo in repanje na humoren način predstavili tokrat, pa so pokazali plod lanskega nastopa. Deklica Tinka se je na prireditev pripeljala s kupljenim invalidskim vozičkom, ki ji omogoča vožnjo po neravnem terenu.

Kdo so “štajerski Autsajderji”?

Marcos Tavares (Legenda), nekdanji nogometaš NK Maribor, je bil edini nogometaš poleg sodnika Juga, ki je imel svojo tribuno v Mariboru. Seveda so tudi drugi nogometaši imeli svoje tribune. Marcos je brazilsko favelo zamenjal za mariborsko parcelo in se ustalil v Šentilju. Pričakovali bi, da bo delal v Avstriji, ne pa na zelenici pod Piramido, kaj šele na festivalskem odru.

Filip Flisar (Gangster, smučar in adrenalinski zasvojenec, nas je lani presenetil s svojim naravnim talentom za komedijo, ko nas je popeljal v nakupovalni center, kjer ga je prvič v karieri zajela panika. Skupaj smo plezali po ohišju odra in se potili ob nerodnih plesnih korakih. Letos so ga zato s krajšo verigo priklenili na stole v prvi vrsti.

6pack Čukur (Rapper), rapper, keramičar in lastnik hecnega psa, nam je na letošnji predstavi Autsajderjev predstavil novo pesem, tudi tokrat z velenjskim naglasom.

Četrti mušketir komičnega večera je bil Bor Greiner (Big Pussy) z Radia City, ki je poskrbel, da predstava potekala nemoteno, na način kot zna le on.

Zadnji, a hkrati prvi med enakimi, človek, ki je to ekipo zbral, motiviral in znerviral do napadov ipike, je direktor NKBM John Denhof  (Bankster). Ameriško-štajerska mašina, mu pravijo. Brez njegove velikodušnosti – lani je namreč z odra streljal lastne bankovce – dobrodelna akcija nakupa invalidskega vozička nikakor ne bi uspela.

Tudi tokrat pa bo izkupiček od prodanih vstopnic šel v dobrodelne namene za nakup vozila SWINCAR, ki omogoča gibanje invalidnih oseb izven utrjenih površin. Za nakup vozila lahko tudi donirate. “Donacije se zbirajo na transakcijskem podračunu Rdečega križa Slovenije (OZ Maribor): Nova KBM: SI56 0451 5000 0397 432 Sklic: SI00 50783 Koda namena: CHAR Namen: čez ovire,” so zapisali organizatorji na uradni strani Festivala Lent.

 

Letošnja četrta likovna kolonija gosti samo slikarje, tokrat kiparjev ni. A tudi slikarji bodo imeli veliko dela.

Najprej je slikarje sprejela Otica Paradiž, predsednica Turističnega društva Muta, nato pa so se odpravili še na krajši sprejem v Kienhofen k županji Angelci Mrak. Ta jim je pokazala še Kovaško-gasilski muzej v isti zgradbi, nato pa so se odpravili na ogled Kovačije Struc. To pa pravzaprav ni naključje, saj je letošnja tema četrte kolonije nekoliko povezana s kovaštvom.

Umetnija 12 slikarjev prejšnje likovne kolonije je v predverju občinskh prostorov na Muti
Otica Paradiž, predsednica TD Muta

Rudi Koležnik iz Turističnega društva Muta je povedal, da je prijavljenih devet slikarjev, ki so jim danes že pokazali več zadev, povezanih s kovaštvom predvsem zaradi tega, ker je na Muti kar 450 let kovaštva. Motive si bodo sicer izbrali sami, a malce jih le usmerjajo v to.

Slikarji so si ogledali prostore kovačije na Muti
Sprejem na Občini Muta

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Prvi dan Festivala Lent se je začel dopoldan z obilico sonca in visokih temperatur, popoldan se je dež ulil, kot da je sodni dan. Zvečer je k sreči deževati prenehalo, tako da so se večerne prireditve lahko odvile.

Dopoldan se je začel v Mestnem parku Art kamp, predstavila se je Sokijeva bobnarska šola, nato pa na prizoriščih še ostali dogodki. Vse do dežja, ko se je čakalo, kaj se bo zgodilo zvečer. Popoldanske aktivnosti Artkampa so bile odpovedane. Na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja so se pripravljali na nastop Klemna Slakonje in Medium Rare benda, na Jurčkovem -Večerovem odru pa na nastop skupine King Foo, med drugim.

Občinstvo na Trgu Leona Štuklja kar s pelerinami

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, je povzel, da se je Festival Lent v preteklosti odvijal in odvil velikokrat v dežju, tako da prvi popoldanski dež ni povzročal pretiranih skrbi. Kljub temu se namreč ljudje lahko zabavajo:

“Važno je, da se prepustimo Lentu, da lentamo in da se imamo fajn”

In res je bilo tako.  Dež je ponehal, na Glavni oder je stopil Klemen Slakonja z bendom Medium Rare. Bend je igral, Slakonja je pel in govoril in poskrbel, da je publika dobila nepozaben večer poln smeha. Pokazal je, da zna peti, igrati in imitirati. Glasbene zvrsti, ki jih je obdelal, so bile različne, od rocka, swinga, popa, turbofolka, opere in narodnozabavne glasbe. Zaradi njegove imitacije pa se je lahko človeku zazdelo, da so na odru Jan Plestenjak, Modrijani, Ed Sheeran, Frank Sinatra, celo Slavoj Žižek in nekaj drugih.

Klemen Slakonja je pel, igral in imitiral

Dobro uro in pol pred tem pa so začeli tudi na Jurčkovem – Večerovem odru, kjer je prva nastopila skupina KiNG FOO. Fantje iz benda so igrali, pevka Aleksandra Josić je s svojo energijo ponovno blestela.  Alternativna rock skupina je ponovno pokazala, koliko surovih, intenzivnih čustev lahko pokaže na odru.

Aleksandra Josić iz skupine KiNG FOO

Sicer pa so uspeli tudi drugi večerni nastopi, danes pa se Festival Lent z drugim dnevom dogajanja nadaljuje.

Kovaško-gasilski muzej Muta je v petek, 23. 6. 2023, imel dan odprtih vrat. Obiskovalcem so pokazali zbirke kovaških izdelkov, orodja in gasilske opreme ter vozil ter vse ostalo, kar imajo v tem muzeju.

Zbirke, ki so v stavbi Kienhofen, je uredil Koroški pokrajinski muzej. Kustodinja Valerija Grabner nam je opisala, kako so nastale zbirke, ki so zdaj v več prostorih Kienhofna razstavljene in strokovno utemeljene.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Borštnikovo srečanje vstopa v zadnji konec tedna, ki bo ponudil predstave in dogodke v tekmovalnem, študentskem in spremljevalnem delu sicer obsežnega festivalskega programa. V soboto, 17. junija, bosta na sporedu razprodani tekmovalni predstavi Otroci v produkciji SNG Drama Ljubljana, ki bo ob 19. uri na ogled na Malem odru, in Gibanje, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Cukrarne, potekala pa bo v ambientu Kulturne četrti Minoriti – Pod hrastom, ob 21. uri.

Razprodane dvorane in bučni aplavzi

»Letošnje Borštnikovo srečanje znova potrjuje, da je slovensko gledališče na visoki ustvarjalni ravni, odpira aktualna vprašanja, ki zadevajo današnjega človeka in to počne na umetniško vznemirljive gledališke načine. Še posebej nas je razveselil letošnji izjemni odziv občinstva, številne predstave so razprodane, študentje so znova pomembni del festivalskega dogajanja. To razumem kot izraz podpore slovenskemu gledališču, gledališkim ustvarjalkam in ustvarjalcem in tudi Borštnikovemu srečanju,« je povedal Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje

Na ogled bosta še dve študentski produkciji, v petek, 16. junija, ob 21. uri bo na Komornem odru na sporedu drama Zločin na Kozjem otoku Uga Bettija, v soboto, 17. junija, ob 20. uri pa si bodo obiskovalci v Dvorani Frana Žižka lahko ogledali avtorski projekt z naslovom Nekje daleč nekaj bo.

Nekje daleč nekaj bo, Foto: Željko Stevanić

V soboto, 17. junija, bo svoje festivalsko gostovanje v Mariboru zaključil letošnji festivalski gost, grški režiser in performer Euripides Laskaridis, ki se v svojih intermedijskih in gledaliških projektih posveča različnim tematikam, med katerimi izstopata zlasti smešenje in transformacija. Dvodnevni delavnici bo izvedel za študente AGRFT, s katerimi bo odkrival njihove ustvarjalne potenciale. V Kazinski dvorani bo ob 17.30 sledila projekcija Laskaridisovega dokumentarnega filma z naslovom Tukaj ne tukaj.

Film je nastal v času drugega zaprtja med pandemijo koronavirusa in gledalcu odpira pogled v zaodrje, garderobe in vaje Laskaridisovega umetniškega kolektiva OSMOSIS. Ogledu filma bo sledil pogovor z avtorjem.

Borštnikovo srečanje se bo zaključilo v nedeljo, 18. junija, ob 20. uri v Dvorani Ondine Otta Klasinc s sklepno slovesnostjo, na kateri bodo podelili festivalske nagrade in Borštnikov prstan, ki ga bo prejela Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor. Prireditev v režiji Edwarda Cluga bo povezovala igralka Julija Klavžar, v umetniškem programu pa sodelujejo člani Opere in Baleta SNG Maribor. Neposredni prenos festivalskega zaključka bo na TVSLO1.