Uradno se kot pobudo za odstop, ki ga je Alja Predan direktorju Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilu Roškerju podala konec prejšnjega tedna, navaja osebne razloge. “Moje stališče v življenju je, da mora človek zamenjati svoje početje, ko je na vrhuncu. Mislim, da sem tukaj dosegla vse, kar sem lahko, zato se mi zdi pravi trenutek,” je danes povedala Alja Predan. “So se pa razmere v zadnjem slabem letu dni nekoliko spremenile in v danih okoliščinah nimam več takšne motivacije, kot sem jo imela doslej,” je dodala.
Poročanja medijev o razlogih za njen odstop ni želela komentirati, ni pa skrivala, da je prišlo do poslabšanja odnosov z vodstvom SNG Maribor, ki že več kot 50 let nudi streho festivalu. Kritike naj bi po neuradnih navedbah prihajale tudi iz drugih slovenskih gledališč, še posebej po lanski slabši zastopanosti obeh največjih slovenskih gledališč na tem festivalu. Drama SNG Maribor ni imela v tekmovalnem programu niti ene predstave in se je v času festivala odpravila na gostovanje v tujino.
Pod pritiskom se je Alja Predan znašla tudi po smrti režiserja Tomaža Pandurja, ko so se še bolj razvnele polemike, kakšno veljavo bi moral režiser imeti na tem festivalu. Alja Predan je na lanskem zaključku festivala napovedala, da se bodo Pandurju celovito poklonili letos. “Izkazalo se je, da to ni v določenih interesih,” je povedala. Tako naj bi letos imeli na programu le simpozij o Pandurjevem delu.
“Torej so bili lanskoletni ‘očitki’ bržčas le povod za kaj drugega. Razumela sem jih kot napad na avtonomijo festivala in na nekakšno mojo ‘neulovljivost’, ki gre na živce marsikomu,” je dodala.
Rošker pravi, da mu je žal za odstop Alje Predan, a da spoštuje njeno voljo. “Odstop je bil sporazumen. Z gospo Aljo Predan, ki je naredila umetniški preboj tega festivala, sva zelo dobro sodelovala in zelo veliko naredila. Upam, da se bo to njeno delo, ne glede na to, kdo bo to poslej delal, nadaljevalo v tej smeri,” je dejal.
Kakršne koli pritiske je zanikal, tudi kar zadeva program festivala. “Predstave izbere selektor, ki se odloči po svoji vesti,” je dejal. Po njegovih besedah je imela umetniška direktorica vedno podporo SNG Maribor. “Mislim, da so pogoji za ustvarjanje festivala v tej hiši, dobri,” je dodal.
Alja Predan, ki je bila na tem položaju osem let, sedanji, drugi mandat pa bi ji potekel septembra 2018, je poudarila, da je svoje delo vedno opravljala vestno, predano in pošteno. “V preteklem letu se je zgodilo veliko nepredvidljivih situacij. Nenadoma so se odnosi spremenili, iz meni popolnoma neznanih razlogov. Stvari so se zaostrovale, tudi v času lanskega festivala, in enostavno nimam več moči, da bi tvegala še enkrat podoben pritisk, kot je bil lanskoletni, ker imam samo eno življenje in samo eno zdravje,” je dejala.
Med drugim je omenila pismo, v katerem naj bi Pandurjevi svojci zahtevali njen odstop. “Razumela sem tudi tihi bojkot (mariborskega) gledališča, ko nas je pustilo popolnoma same v času festivala,” je navedla.
Umetniškega direktorja Borštnikovega srečanja imenuje minister za kulturo, zato je iskanje naslednika zdaj v rokah ministrstva. Alji Predan se dvomesečni odpovedni rok izteče konec aprila, zato naj priprave na letošnjo edicijo ne bi bile motene. “Selekcija teče normalno, zato naj ne bi bilo večjih pretresov,” je dejala. Za svojega naslednika si želi, da bi bil oseba, ki bo gradila na tem, kar je bilo doslej narejeno.
Alja Predan je med drugim močno okrepila mednarodni značaj festivala in dosegla, da je festival postal samostojna organizacijska enota znotraj SNG Maribor. Ni pa ji uspelo okrepiti organizacijske ekipe, saj je umetniški direktor še vedno edini redno zaposleni na tem projektu. Lanski proračun festivala je znašal 300.000 evrov, od tega je pol prispevala mariborska občina in pol ministrstvo za kulturo.
SNG Maribor je festivalu nudil le tehnično in administrativno podporo, drugače pa je deloval avtonomno. Festival ima na voljo približno toliko programskega denarja kot mariborska Drama za eno leto delovanja.
SNG Maribor bo lansko leto zaključil s 156.000 evri izgube. “Leta 2013 so nam odvzeli deset odstotkov denarja za plače in to pokrivamo z lastnimi sredstvi, da lahko ljudje dobivajo 100-odstotne plače. Programska sredstva so se tudi skrčila, a kljub temu smo poslovali odlično. Prihodke smo bistveno povečali in če bi nam država dala 100-odstotne plače, SNG Maribor ne bi imel nobenih finančnih problemov,” je zatrdil Rošker.
Vir: STA
