Aktualne oddaje

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    31. Jožefov kon...
    Na posnetku si lahko ogledate 31. Jožefov koncert na Muti, ki je bil 20. 3. 2026. The post 31. Jožefov koncert na Muti (20. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 30. 3. 2026. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (30. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    24. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 26. 3. 2026. The post 24. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (26. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Včeraj se je pričel filmski festival v sklopu Filmskega tedna Evrope, ki bo trajal vse do 22. maja. V 12 slovenskih mestih bo možno brezplačni ogledat filmov svobodne evropske produkcije. Nekateri izmed njih so bili uvrščeni tudi v izbor za nagrado Lux. Tako bo v večih kinematografih na ogled film nemške režiserke Maren Ade Toni Erdmann, ki je lani prejel nagrado Lux za najboljši evropski film.

Letni kino

Filme si je mogoč ogledati v Celju, Cerknici, Izoli, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Pivki, Postojni, na Ptuju in Ravnah na Koroškem. Skupaj se bo zvrstilo 30 brezplačnih projekcij. Vsi predvajani filmi so bili podprti s strani podprograma Media Ustvarjalne Evrope za spodbujanje evropske filmske in avdiovizualne industrije.

Poleg filma Toni Erdmann, ki bo na ogled v Izoli, Murski Soboti, Kranju in Ljubljani, si bo med drugim v kinu v Izoli in Cerknici mogoče ogledati francosko-islandsko komedijo Dotik vode režiserke Solveig Anspach, v Murski Soboti in Novem mestu italijansko-francoski film Gianfranca Rosija; Odprto morje. V Kranju in Celju film belgijskega režiserja Jaca Van Dormaela; Čisto nova zaveza, ter v Novi Gorici in Ravnah na Koroškem pa film britanskega režiserja Kena Loacha ; Jaz, Daniel Blake.

Filmski teden Evrope organizirajo regionalne Informacijske točke Evropske unije Europe Direct v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi kinematografi po državi ter s Centrom Ustvarjalna Evropa in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Vir: STA

Festival Lent letos beleži 25. let dogajanja v Mariboru. Največji regijski medkulturni festival, bo v Mariboru popestril in okronal poletno dogajanje.

Festival Lent, ki se bo odvijal med 23. junijem in 1. julijem, bo letos nekaj posebnega, saj praznujejo prelomno obletnico delovanja največjega regijskega multikulturnega festivala, ki je Mariboru dal poseben pečat in prispeval k mednarodni prepoznavnosti na kulturnem področju.

NKBM_Lent_44

Kot je povedal danes direktor Narodnega doma in Festivala Lent Vladimir Rukavina, letos praznujejo tudi 25 let rasti, obstoja, borbe, veselja in lentanja ter festivalskih dogodivščin, skozi katere se je kalila ekipa, ki je prispevala k temu, da je festival postal eden največjih poletnih festivalov. Kot je povedal Rukavina, je zaradi svojega koncepta in vztrajnosti Festival Lent ena izmed najbolj prepoznavnih in pozitivnih blagovnih znamk Maribora. Organizatorji upajo, da bo kmalu napočil čas, ko ga bodo znali in zmogli bolje izkoristiti tudi pri promociji mesta skozi kulturni turizem.

Nova KBM ostaja glavna podpornica festvalu

Eden takih najpomembnejših partnerjev je gotovo Nova KBM, ki festival podpira že 25 let in vedno znova dokazuje, da v polnosti razume in izvaja pojem družbene odgovornosti, saj je kultura naložba v kvaliteto življenja, ta pa garancija za uspešna in podjetna mesta. Po besedah podpredsednika uprave Nove KBM Roberta Senice, je Nova KBM vrsto let glavni generalni pokrovitelj Festivala Lent. “S tem prispevamo k njegovi izvedbi in prepoznavnosti. Banka je tudi sicer tradicionalno vpeta v okolje, v katerem deluje, in kot pokrovitelji ali donatorji sodelujemo pri številnih okoljskih, dobrodelnih, kulturnih, izobraževalnih in športnih prireditvah po vsej Sloveniji, ki so pomembne ne le v lokalnem, ampak tudi v vseslovenskem in mednarodnem merilu. Tudi s tovrstnim sodelovanjem, pri katerem se osredotočamo povezavo z našo poslovno strategijo, postopoma uresničujemo naš cilj: postati najboljša banka v Sloveniji,” je dejal Senica.

Nosilec dogajanja tudi letos FOLKART

Nosilec dogajanja ostaja multikulturni Folkart, ki bo že 29. po vrsti in bo s pisano paleto čudovitih barv ljudskih tradicij mesto spremenil v živahno središče svetovne folklore. Tudi sicer je mariborski Folkart je poznan kot eden najvidnejših festivalov v Evropi in v svetu. Letos bodo v Mariboru gostovali nastopajoči iz otoka Kube, iz Bocvane, iz Gruzije, bližnje Hrvaške, do Madžarske in Bolgarije. Dogajanje bodo kot zmeraj zaokrožili Slovenci, članki Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora.

Glavni oder ostaja na Trgu Leona Štuklja

Med tem, ko je bilo govora da bo letos na Festivalu Lent ponovno plavajoči oder, ostaja glavno prizorišče dogajanja Trg Leona Štuklja. Župan Andrej Fištavec je povedal, da se z organizatorji Festivala Lent, Narodnim domom Maribor, dogovarjajo o dolgoročnih načrtih in upajo, da bo že naslednje leto glavni oder ponovno na Dravi, kjer bo prostora za več tisoč obiskovalcev. K temu pa je Rukavina dodal “Torej v letošnje letu, smo ugotovili, da je nemogoče narediti takšen plavajoči oder, ki smo ga vsi skupaj želeli. Kot smo pa slišali že župana, bomo torej drugo leto že imeli delno fiksen, delno plavajoč oder, ki bo pomenil pomembno veduto, in s tem naredil festival na nek način poseben.”

NKBM_Lent_55

Cena Lente, bo v predprodaji 20 evrov, v redni prodaji pa 25 evrov.  Za dnevna lento pa boste odšteli 10 evrov. Lente si v predprodaji lahko zagotovite že od danes naprej.

Podrobnejši program lahko spremljate na: http://www.festival-lent.si/


Zelenica pred Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru bo kmalu postala prireditveni prostor dnevnega dogajanja Lampinčkov, enega največjih projektov Študentske organizacije Univerze v Mariboru, ki združuje športne igre in študentsko zabavo. Prireditev pozdravlja in podpira tudi dekan Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru Marko Marhl.

Lampiončki 2016

Dekan Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru Marko Marhl meni, da so Lampiončki v teh 37. letih postali pravi študentski praznik. “S ŠOUM- om in zavodom Štuk dobro sodelujemo, zato jih bomo tudi letos gostili na zelenici pred našo fakulteto. Študenti in organizatorji so še posebej v lanskem letu dokazali, da so vešči dobre organizacije in odgovornemega ravnanja z odpadki ter okolico in prav je, da v tem duhu dogodek podpiramo in smo del širših aktivnosti študentov in študentskega življenja,« je dejal.

Pred dvema letoma so se organizatorji odločili za lokacijsko spremembo, kar pomeni, da se bo celotno dogajanje tudi letos odvijalo znotraj študentskega kampusa Gosposvetska. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru želi vsem študentom prijetno druženje.

Mariborski župan Andrej Fištravec ter Ruski svetovalec veleposlaništva in vodja ruskega centra znanosti in kulture Jury Metelev, sta se ob prihajajoči 72. obletnici konca II. svetovne vojne poklonila žrtvam nacističnega terorja, ter obudila načrte za vzpostavitev memorialnega centra z ruskim muzejem.

Med drugo svetovno vojno je bil ta prostor, s kompleksom carinskega skladišča ter z območjem nekdanje vojašnice v Melju, veliko nemško ujetniško taborišče. Med ujetniki je bilo kar 2.450 sovjetskih – ruskih vojnih ujetnikov. Taborišče je bilo ocenjeno kot skrajno neprimerno, predvsem zaradi higienskih in bivalnih razmer ter premajhne kuhinje, za več kot 10.000 vojnih ujetnikov pa so skrbeli samo trije zdravniki.

položitev venca v spomin ujetnikom

Fištravec in Metelev sta v nekdanjem carinskem skladišču v Melju, kjer je nemški okupator imel koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D, v spomin položila venec.

Meddržavna slovensko-ruska komisija, bo sedaj odločala o muzeju, katerega je investicijska vrednost ocenjena na tri milijone evrov. Občina ima že kar nekaj časa v proračunih za leti 2017 in 2018 denar za odkup zemljišča in ureditev okolice predvidenih 250 tisoč evrov. Komisija pa bo morala doreči vse ostale podrobnosti glede financiranja. “Če želimo, da memorialni center in muzej funkcionirata znotraj našega sistema, ju je potrebno vpeljati v mrežo slovenske muzejske dejavnosti, kjer je 80 odstotni financer država, 20 odstotni pa lokalna skupnost,” dodaja Fištravec. Obstaja pa tudi možnost donacije z ruske strani, s katero podpre delovanje muzeja, saj bi naši ruski prijatelji to radi izpeljali že letos. Rusija kot država projekta ne bo financirala, je pa ustanovila fundacijo za zbiranje denarja, ki je že v polnem teku.

 

Študenti tehniških strok se bodo letos znova pomerili v izdelovanju mostov iz špagetov. Na tridnevnem tekmovanju, ki se bo začelo danes 3. maja na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, se bo v znanju in spretnosti na tem področju pomerilo 130 tekmovalcev iz Slovenije in tujine.

 

mostovi iz špagetov, foto BK TV (1)

 

Že 8. mednarodno tekmovanje študentov tehniških strok v izdelavi najnosilnejšega mostu iz špagetov z naslovom Ali je kaj trden most organizira Študentski svet Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru v sodelovanju z Društvom študentov Fakultete za gradbeništvo.

Kot so sporočili organizatorji, dogodek ni več samo tekmovanje, ampak je postal stičišče mednarodnega sodelovanja, povezovanja in znanja. Tako bodo letos gostili 41 ekip iz 21 različnih izobraževalnih ustanov iz Slovenije, Egipta, Turčije, Latvije, s Češke, Poljske, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Hrvaške.

Prva dva dneva bodo študentske ekipe izdelovale modele, zadnji dan tekmovanja pa je namenjen preverjanju nosilnosti izdelanih mostov. Vsak most postopno obremenijo, dokler se ne zruši. Zmaga most, ki prenese največjo obtežbo.

Mostovi iz špagetov so svojevrsten dosežek, saj lahko nosijo tudi do 70-kratnik lastne teže. Seveda če se ga ustrezno načrtuje in sestavi.

Lani je najbolj trden most izdelala ekipa študentov gostiteljske fakultete in je vzdržal rekordnih 105 kilogramov obtežitve.

Vir: STA

Prvi maj so praznujejo tudi na koči Planinc, kjer so pohodniki tudi tokrat opomnili na 1. maj – praznik dela.

Koča planinc 2017

Na koči Planinc se ob prvem maju veselijo odkar je koča prenovljena. Vsako leto se potrudijo, da pripravijo manjšo proslavo v čast praznika dela.

Planinci so ponosni, da lahko tudi pri njih priredijo tako praznično prireditev in ljudem omogočijo, da preživijo prvi maj v hribih.

 

Danes so godbeniki in godbenice Godbe Ruše skupaj z mažoretkami Mažoretnega in twirling kluba Ruše prebujali po ulicah Ruš in Selnice ob Dravi.

20170501_073616(0)-2

Pihalna godba Ruše se vsako leto zelo veseli prvega maja in s tem tudi prvomajske budnice. Na dan praznika dela so že kar ob petih zapeli instrumenti, najprej so prebudili prebivalce Ruš, nato pa se veselo odpravili v Selnico ob Dravi, kjer jih je pričakal in sprejel župan Jurij Lep.

Ruško godbo pa je pod svojo taktirko v Selnici ob Dravi prevzel gospod Milko Homer, ki je pred trinajstimi leti spisal prvomajsko budnico.

Ogledate si lahko tudi video budnice v Selnici ob Dravi.

Jutri, 1. maja, ko praznujemo mednarodni praznik delavstva, bodo že tradicionalno na Pečkah proslavili praznik. Društvo za oživitev Pečk prireja veliko veselico, ki se bo pričela ob 11.  uri.

Vsako leto se iz doline številni pohodniki povzpnejo na Pečke. Tam jih običajno pričakajo glasba, dobra jedača in pijača ter ćudovit razgled v neokrnjeni naravi. tako napovedujejo organizatorji tudi letos, za zabavo pa bodo poskrbele članice zasedbe Me tri do polnoči.

pečke 1. maj

iža se prvi maj, kar nakazujejo tudi majska drevesa, ki jih že vztrajno postavljajo po vsej Sloveniji. Tako so včeraj  majsko drevo postavili tudi na Spodnjem Slemenu.

majsko drevo+logo
Majsko drevo je obeljeno deblo z zelenim vrhom in je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti. Zanimivost dogodka biva v njihovi tradiciji, ki jih spremlja že leta. Vsako leto dan pred postavitvijo majskega drevesa nekaj prostovoljcev straži čez noč, da jim prebivalci drugih krajev drevesa ne bi razžagali, saj bi to za njih pomenilo veliko škodo.

Majsko drevo je po tradiciji tudi okrašeno. Na Slemenu s tem nimajo težav, saj so vsako leto za okraševanje zadolžene ženske in starejši gasilci veterani. Postavljanja majskega drevesa se je kljub dežju udeležilo kar precej ljudi, ki so poskrbeli za pravo vzdušje.

“Lani sneg letos dež, res škoda, da ga niso morali postaviti ročno, ampak če ne gre ne gre varnost je na prvem mestu.” Dodaja občanka Spodnjega Slemena.

Po postavitvi majskega drevesa, pa je sledilo druženje in pogostitev.

Maribor, 26. aprila – Ob obletnici začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja v nacistična taborišča se bodo v Mariboru danes spomnili slovenskih žrtev holokavsta. Kot ob tem opozarjajo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, je holokavst preživela le peščica slovenskih Judov.

holokavst, žrtve, 2. svetovna vojna

 

26. aprila 1944 so okupatorske oblasti zaukazale zbor prekmurskih Judov, tedaj najštevilčnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, v sinagogah v Murski Soboti in Lendavi. Od tam so jih nato deportirali najprej v Čakovec in naprej v Nagykanizso ter nazadnje v Auschwitz. V tem taborišču so večino Judov takoj po prihodu ubili.

Ob obletnici teh tragičnih dogodkov bo danes v Sinagogi Maribor potekala predstavitev knjige Vladekova pot v neznano avtorja Bojana Zadravca. Knjiga, ki je nastajala med Prekmurci, ki so se izselili v Izrael, pripoveduje o dečku judovskega rodu iz Murske Sobote, ki je moral po svojem 6. rojstnem dnevu skupaj s svojo družino v neznano. Tako kot številni Judje v času druge svetovne vojne je svojo življenjsko pot končal v plinski celici v Auschwitzu.

Po slovesnosti v Sinagogi bodo v nedavno odprtem Mednarodnem kulturnem centru Smaila Festića predstavili virtualni memorial zoper pozabo holokavsta avtorja Mihaela Toša in projekt Achtung Auschwitz avtorja Zlatka Kraljića. V prvem primeru gre za virtualne vodnike po nekdanjih taboriščih, v drugem pa za literarno in likovno delo. Avtorja želita s tem še bolj ekspresivno opozoriti na temačno obdobje človeške zgodovine in posvariti pred nevarnostjo njegove ponovitve.

Spominsko prireditev pripravljajo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor v sklopu projekta Kamnite solze, ki ga je v letih 2014-2016 podprla Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA).

Kot so pojasnili v Sinagogi, si v strokovnih krogih že več let prizadevajo, da bi Slovenija tudi uradno razglasila dan spomina na slovenske žrtve holokavsta, ki bi poleg mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta 27. januarja služil kot spomin in opomin na dogodke, ki so vodili do enega najhujših zločinov zoper človeštvo.

Vir: STA

Mlada plesalka Nika Vohl se je s 5. mestom uvrstila na državno tekmovanje, kjer bo sodelovalo več kot 100 mladih plesalcev. Na tekmovanju se bo pomerila tudi z nekdanjo sotekmovalko Iva Šuman, s katero sta sodelovali v okviru Športne zveze Slovenije. Šumanova pa je na področnem tekmovanju dosegla prvo mesto.  

 

Šolski plesni festival (ŠPF) je tradicija, ki že leta zabava mlade plesalce. Odvija se na štirih nivojih, in sicer: šolskem, občinskem, področnem ter državnem tekmovanju. Mlada plesalka Nika Vohl, ki prihaja iz Dupleka, je del te tradicije že pet let. Da dosega dobre rezultate, je pokazala tudi letos na področnem tekmovanju, kjer je osvojila odlično 5. mesto, v kategoriji 7. – 9. razred, in se s tem uvrstila na državno tekmovanje.

Tekmovalci na Šolskem plesnem festivalu.

Tekmovalci na Šolskem plesnem festivalu.

“S tekmovalci, trenerko ter učiteljico športne vzgoje smo se odpravili na osnovno šolo Kungota, kjer je potekalo področno tekmovanje šolski plesni festival. Ko smo prispeli, so nam podelili štartne številke, pod katerimi so nas sodniki ocenjevali. Sledilo je ogrevanje, malce za tem pa že tekmovanje. Konkurenca je bila velika, za stopničke se je potegovalo kar 48 deklet. S petim mestom sem več kot zadovoljna, saj vem, da sem dala vse od sebe, sedaj pa državnemu prvenstvu naproti! nam je Nika opisala tekmovalni dan.

“Tekmovanja ŠPF sem se letos udeležila prvič, boljših rezultatov si ne bi mogla želeti. Nisem pričakovala, da bom dosegla prvo mesto,” pa je dodala zmagovalka tekmovanja Iva Šuman.

Video, ki nam ga je poslala tekmovalka Nika Vohl.

Turistične nastanitve na Koroškem z več kot 10 posteljami so v letu 2016 zabeležile dobrih 100.700 nočitev, kar je pet odstotkov več kot v letu 2015, kar kažejo podatki Statističnega urada RS. Največ nočitev so turisti ustvarili v občini Mislinja, predvsem na račun smučišča Kope, sledijo občine Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju in Dravograd.

Začasni podatki statističnega urada ne vključujejo nastanitvenih zmogljivosti z manj kot 10 posteljami, zato bodo končne številke po izkušnjah iz preteklih let za približno pet odstotkov višje, je pojasnila Marija Lah iz slovenjgraške turistične pisarne.

rast turizma kope

Na območju Slovenj Gradca so lani obiskovalci ustvarili dobrih 26.000 nočitev, kar je tri odstotke manj kot v letu 2015. Za osem odstotkov se je zmanjšalo število nočitev domačih gostov, ki so skupno ustvarili 11.660 nočitev, medtem ko se je število nočitev tujih turistov povečalo za en odstotek na dobrih 14.400. Med tujimi nočitvami so največ nočitev na območju Slovenj Gradca ustvarili gostje s Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Nemčije in Italije.

Šport in kmetijstvo kot glavni razlog obiskarast turizma

Motivi turistov za obisk Slovenj Gradca z okolico so v zadnjih nekaj letih bolj ali manj enaki. Prevladujejo pohodništvo in kolesarjenje ter preživljanje počitnic na turističnih kmetijah. V poletnem času prevladuje športni turizem, pozimi pa je največ turistov na Kopah oziroma na celotnem območju zahodnega Pohorja.

Lani so na območju Slovenj Gradca največ nočitev zabeležili v januarju, je pa bila tudi lani zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v poletnih mesecih dobra tudi zaradi številnih športnih ekip na poletnih pripravah in v času slovenskega košarkarskega turnirja.

V letošnjem letu turistični delavci na Koroškem pričakujejo najmanj tolikšno rast nočitev kot lani, saj so okrepili regijsko promocijo, je še izpostavila Lahova.

Vir: STA

V Mariboru se je odvijalo 14. mednarodno zborovsko tekmovanje, v katerem so tekmovali odlični pevski zbori celotne Evrope najboljše se je odrezal Švedski pevski zbor znan po imenu  Allmänna Sången 2. nagrado pa sta dobila slovenski Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod taktirko Ambroža Čopija in se uvrstil v finale tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, ki bo prihodnje leto  prav tako potekalo v Mariboru.

zbor

 

Tekmovanje se je pričelo v petek, 21. aprila, kjer so se predstavili zbori v tradicionalnih oblačilih svojih držav, nekateri pa tudi s tradicionalnimi glasbili, predstavili glasbo, značilno za dežele, od koder prihajajo. Naslednji dan, je sledila predstavitev prve skupine zborov v kateri sta se predstavila tudi slovenska zbora, znana po imenu Ženski komorni zbor ČarniCe ter  Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.Drugi dan tekmovanja se je zaključil s prostim programom, prav tako v dveh delih.

Pet najboljših zborov se pomerilo za veliko nagrado 14. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor 2017 in s tem za uvrstitev v finale tekmovanja za veliko nagrado Evrope 2018. Nagrado je domov odnesel zbor Allmänna Sången, ki si je v skupnem seštevku prislužil 92, 4 točke, tokoj za njim pa z 91, 4  slovenski Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet.

Skupaj udeleženih 11 zborovskih zasedb iz Italije, Hrvaške, Latvije, Češke, Švedske, Romunije in Slovenije

Več v videu:

Študenti Oddelka za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so minulo sredo,19. aprila, pripravili pravi lutkovni spektakel ter se srečali z znanimi pravljičnimi junaki Muco Rozalindo, Grdim račkom, Sovico Oko in drugimi.

 

LUTKE

 

»Ustvarjanje lutkovne predstave je timsko delo, kjer se študenti naučijo sodelovati, dopolnjevati in nenazadnje prisluhniti drug drugemu. S to vrstnim učnim pristopom študente spodbujamo k oblikovanju lastnih ustvarjalnih vrednot, «  je dodala mentorica Sabina Šinko.

Predstave so študenti 3. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo pripravili v okviru izbirnih vsebin predmeta Priprava in izvedba lutkovnega projekta-predstave in predmeta Glasbene dejavnosti v vrtcu. Glavna tema predstav je bila »drugačnost«, zgodbe pa so nato študentje izbrali sami, sami pa so prav tako pripravili lutke, scene, besedila ter glasbeno opremo.

Profesorica Sabina Šinko meni, da si s tem študentje razvijajo občutek za lepoto ter odnos do kulturno-umetnostnih področij: »Študente spodbujamo k ustvarjanju lastnih glasbenih vsebin. Z glasbeno opremo zgodbe, otrok intenzivneje doživi vsebino in sporočilnost predstave.«

otroci in predstava

 

Med gledalci je bilo kar 180 Mariborskih otrok, ki so navdušeno spremljali predstave. Ustvarjalci predstav se bodo prihodnji mesec udeležili že 4. Lutkovnega fest-a Peffesta, ki se bo zgodil 26. maja 2017 v Kopru. Gre za srečanje študentov in profesorjev treh Pedagoških fakultet v Sloveniji.

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše so opoldne odprli 22. slovenske dneve knjige v Ljubljani. Predsednik (DSP) Ivo Svetina je v nagovoru spomnil, da so slovenski literati na vlado naslovili vrsto vprašanj, predlogov in zahtev, a niso prejeli odgovorov. “Čas je za novo reformacijo,” je pozval.

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Svetina je povedal, da sta zadnja dva ministra za kulturo – Julijana Bizjak Mlakar ter aktualni minister Tone Peršak – vselej pripravljena sesti za mizo z literati, ob zavedanju, da je njun manevrski prostor zelo omejen zaradi “nerazumno nizkega” proračuna za kulturo. Predsednik DSP meni, da se je treba o problematiki pogovarjati s predsednikom vlade in finančnim ministrom, ki pa za to “ne čutita nikakršne potrebe”.

Svetina je spomnil, da je v leta 2011 sprejeti deklaraciji o usmeritvah delovanja Slovenije v EU previdno izražena potreba po vzpostavitvi možnosti odobritve ničelne stopnje DDV na knjigo, ki pa ni več tema razprav. Sam pa si želi predvsem več razprav o položaju tistih, ki pišejo. Poudaril je, da “pisanje ni prostočasna dejavnost”, temveč “trdo delo, garanje”.

“Položaj slovenskega pisatelja je sramoten! Naj nastopi čas očiščenja in pomlajanja, čas nove reformacije, ki bo predvsem kulturna reformacija in novi humanizem, v katerem bo štelo duhovno bogastvo posameznika, ko ne bo več dileme biti ali imeti, in čas narodov, ne pa multinacionalnih korporacij, ko bo naša pisateljska država znova postala republika,” je pozval Svetina.

Minister za kulturo Tone Peršak ni želel govoriti o tem, da so razmere na literarnem področju drugačne ali celo boljše, kot jih je opisal Svetina. Po njegovem mnenju je Slovenija dežela mnogih paradoksov. Po eni strani so razmere takšne, kot jih je opisal predsednik DSP, po drugi pa je slovenska literarna produkcija neprimerno obsežnejša in kakovostnejša kot včasih.

Po njegovih besedah so slovenski dnevi knjige zagotovo priložnost za razmislek o književnosti in kulturi v spremenjenih, poosamosvojitvenih okoliščinah. Minister je opomnil, da je šla knjiga skozi zgodovino že skozi vrsto preizkušenj, danes pa jo ogrožajo številni, lažje dostopni elektronski mediji. Izpostavil je tudi skrb glede tega, da knjig danes ne kupujejo predstavniki srednje generacije – tisti, ki danes odločajo o vodenju gospodarstva in skupnosti.

Dodal je, da po naravi svojega primarnega poklica sicer sodi med tiste, ki knjigi pripisujejo najvišji pomen, v svojem aktualnem, začasnem položaju pa še dodatno razmišlja: “Da so stvari takšne, kakršne so in upam, da se bomo uspeli skupaj kaj domisliti.”

Slovenski dnevi knjige v Ljubljani bodo potekali pod geslom Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere? V ospredju bo odnos med avtorji in bralci. Tega bodo raziskovali skozi tematske sklope brezbrižnosti, ženskih avtoric in humorja v literaturi. Ključen del festivala je knjižni sejem, ki poteka na Stritarjevi ulici.

Mestno občino Ljubljana je na odprtju predstavljala vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič. Pozdravila je letošnje vodilo dnevov, saj brez avtorjev ni bralcev in obratno. Dodala je, da je “branje tisto, ki nam daje identiteto in nas spet dela humane in nam odpira obzorja, ki se nam v teh časih vse bolj zapirajo”.

Vseslovenski literarni festival te dni poteka še v Dolu pri Hrastniku, Celju, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Novem mestu, Lenartu, Kranju, Krškem in Kopru ter že dvajsetič v Mariboru.

Vir: STA

Člani sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor so potrdili sanacijski načrt, ki ga je za obdobje do leta 2021 pripravil direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Vodstvo SNG Maribor so svetniki pozvali, naj začne z vsemi aktivnostmi za čimprejšnjo izvedbo sanacije, ministrstvo za kulturo pa k aktivni vključitvi reševanja nastalih razmer.

SNG Maribor

Preko vrste sklepov smo ministrstvo pozvali, da se aktivno vključi v reševanje nastalih razmer in tako gledališču omogoči normalno delovanje in razvoj,” je povedal namestnik predsednice sveta zavoda SNG Maribor Jaki Jurgec. Seje se namreč predsednica sveta Suzana Žilič Fišer zaradi bolezni ni udeležila, je pa sporočila, da natančen pregled in analiza sanacijskega načrta, ki ga je predložil Rošker, izkazuje težavnost financiranja predvsem od leta 2013, ko je SNG sledil ukrepu desetodstotnega znižanja plač na zahtevo ministrstva za kulturo in zaradi zakona o načinu izplačila razlike v plači. “Razlogi za tolikšen primanjkljaj kažejo tudi na odgovornost ustanovitelja za aktivno reševanje nastalih finančnih razmer. Programske aktivnosti se od leta 2013 niso zmanjšale, kar kaže na odgovorno in pripadno ravnanje zaposlenih v instituciji. Četudi predlog sanacije kaže na jasen namen vodstva hiše, da reši trenutno finančno situacijo, pa pri tem pričakujem tudi aktivno vlogo ustanovitelja,” je dodala Žilič Fišerjeva.
Kakšna je vsebina sanacijskega načrta, še vedno ni jasno, saj ga Rošker ni javno razkril.

Poziv ministrstvu
Svet zavoda je pozval ministrstvo, naj preučijo sanacijski načrt in podajo soglasje k načrtu in aktivnostim za izvedbo sanacije ter podajo pozitivno mnenje za pridobitev soglasja o zadolževanju pri ministrstvu za finance. Po besedah Jurgeca, so jih pozvali tudi, naj nemudoma ponovno preverijo financiranje plač oziroma na novo določijo metodologijo izračuna za splošno materialne stroške z upoštevanjem specifike največjega slovenskega uprizoritvenega zavoda, ki pod eno streho združuje gledališče, opero, balet in simfonični orkester ter največji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ter opravi primerjavo z drugimi primerljivimi zavodi.

Na ministrstvu sicer zavračajo odgovornost in pojasnjujejo, da so javni zavodi že v začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na to višino.
Vir: STA

Na veliko soboto, dan pred praznikom velike noči, se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Na ta dan tudi pripravijo velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov tudi šunka, hren in potica. Praznovanje velike noči, spomina na Jezusovo vstajenje, bodo začeli nocoj z vigilijo, ki jo bo v Rimu vodil papež Frančišek.

velika noč

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil po smrti na križu prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove.

Verniki bodo danes k blagoslovu odnesli velikonočne jedi, ki so jih pripravili. Enako bodo naredili pravoslavni verniki, ki letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani in evangeličani. Slednji na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velikonočno praznovanje bodo katoliški verniki začeli zvečer z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja, vrhunec pa bo vse skupaj doseglo z nedeljskimi vstajenjskimi mašami.

Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil ob 20.30. V ljubljanski stolnici bo vigilijo zvečer vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski pa mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Pravoslavni kristjani bodo praznovanje začeli z bogoslužjem, ki ga bodo pripravili ob polnoči in nadaljevali z nedeljsko dopoldansko liturgijo.

Evangeličanski škof Geza Filo bo imel bogoslužje velike noči v nedeljo dopoldne v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.

Vir: STA

Včeraj je v razstavišču Rulik potekalo odprtje razstave Franca Pliberška, ki je na ogled postavil nekaj svojih skulptur iz lesa.

RULIK_Razstava-10

Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali vse od velikih do miniaturnih lesenih skulptur dolgoletnega člana likovnega društva Rulik. Kot je dejal Mirko Vovšek, ustanovitelj društva, so dela Franca Pliberška narejena iz njegove ljubezni do lesa, sam pa je na to dejal: »Izhajam iz preprostega pojma, da se življenje začne v zibelki, ki je lesena in konča v krsti, ki je tudi lesena. In vse to, kar je zraven nas v največji meri spremlja les.«

RULIK_Razstava-13

Razstava bo na ogled do 10. 4. 2017 med 16.00 do 18.00.

Gasilci so vsak dan, 24 ur, 365 dni v letu prostovoljno pripravljeni pomagati vsakomur. Jože Urleb to počne ze 58 let. Za njegov 70. rojstni dan ga je ptesenetilo kar 50 članov Gasilske zveze Ruse.

 

 

Danes mineva 143 let od rojstva generala Rudolfa Maistra. Ob tej priložnosti bo pred spomenikom generala Maistra na Trgu OF v Ljubljani slovesnost, ki se je bosta udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in obrambna ministrica Andreja Katič. Ob 13. uri bosta ob spomeniku položila venca, so sporočili z ministrstva.

Spominska soba generala Maistra v mariborski vojašnici Vir: STA

Spominska soba generala Maistra v mariborski vojašnici
Vir: STA

V kulturnem programu bodo nastopili učenci in učenke ljubljanskih osnovnih in srednjih šol.

Popoldne se bo Katičeva kot slavnostna govornica udeležila še prireditve ob obletnici generalovega rojstva v Kamniku. Slovesnost pri Maistrovem spomeniku na Medvedovi ulici se bo začela ob 17. uri s polaganjem vencev. V kulturnem programu bo nastopila zasedba Orkestra Slovenske vojske.

General Rudolf Maister – Vojanov, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, je svoja najpomembnejša dejanja opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva. V letih 1918 – 1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.

Vir: STA

Včeraj se je v dvorani Union odvil prvi večer območne revije otroških pevskih zborov Mladina poje 2017.

Sledijo še trije večeri, v katerih se bo skupaj predstavilo 33 zborov, v organizaciji JSKD Maribor.

Foto: Slavko Rajh

Foto: Slavko Rajh

 

Torek 28. 3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA I.
zborovodkinja Metka Vrbančič Osterc

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MALEČNIK
zborovodja Matej Luketič

CICIZBOR OŠ ANGELA BESEDNJAKA
zborovodkinja Lili Knafelc

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DUPLEK
zborovodja Primož Kramberger

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ RADA ROBIČA LIMBUŠ
zborovodja Goran Marić

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ ANGELA BESEDNJAKA
zborovodja Marjan Kresnik

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA II.
zborovodkinja Metka Vrbančič Osterc

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ BRATOV POLANČIČEV
zborovodkinja Majda Gorjup

Sreda 29. 3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ TONETA ČUFARJA
zborovodkinja Kerstin Pori

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ RAČE
zborovodkinja Anja Lešič

OTROŠKI PEVSKI ZBOR MALČKI PALČKI OŠ FRANCETA PREŠERNA
zborovodkinja Milena Zaner

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DRAGA KOBALA
zborovodja Rajko Pozeb

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ  TABOR I.
zborovodkinja Anita Rauter

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MARTINA KONŠAKA
zborovodkinja Petra Kozar Bežan

OTROŠKI PEVSKI ZBOR JUNIOR CS
zborovodkinja: Manja Gošnik Vovk

VOKALNA SKUPINA OŠ TONETA ČUFARJA
zborovodkinja Kerstin Pori

Četrtek 30.3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR MARJETICA OŠ STARŠE POŠ MARJETA
zborovodkinja Klavdija Topolinjak

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MAKSA DURJAVE
zborovodkinja Ana Smej

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DUŠANA FLISA HOČE
zborovodkinja Maja Paulič

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ SLAVE KLAVORE
zborovodja Denis Vočanec

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ STARŠE
zborovodkinja Natalija Kustec

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO
zborovodkinja Mateja Kӓfer

OTROŠKI PEVSKI ZBOR PU PEVSKE ŠOLE CS
zborovodkinja Marinka Šober

OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LEONA ŠTUKLJA
zborovodkinja Ana Smej

Včeraj se je v Pekrah zaključil tradicionalni festival komedije amaterskih dramskih skupin, letos že trinajsti. Ob podelitvi nagrad je festival zaključila profesionalna igralka Irena Mihelič z monokomedijo Moja briljantna ločitev.

Zaključek_festivala_komedije-5

Kot vsako leto je tudi letos ob koncu strokovna žirija podelila nagrado za najboljšo režijo, ki je odšla v roke KD ŠOK Teater Mežica za predstavo Transvestitska svatba. Nagrado za najboljšo predstavo so prejeli KD Domovina Osp za predstavo Plešejo Z D’narjem, žirija pa je posebno priznanje podelila Klemnu Klemencu za stransko vlogo v predstavi Peepshow v izvedbi KD Toneta Čufarja Jesenice. Naziv komedijantke leta, je prejela Darija Krkoč za vlogo Julije Piškavec v predstavi Plešejo Z D’narjem, komedijant leta, pa je postal Miha Brkinjač za vlogo Žana v predstavi Pridi gola na Večerjo. Prav tako je imelo poleg žirije pomembno vlogo tudi občinstvo, ki je moralo izbrati zmagovalno predstavo festivala. Po njihovem izboru je tako to letos postala predstava Najlepše, najboljše in najbolj slečene v izvedbi KD Toneta Čufarja Jesenice.

Festival je po mnenju organizatorjev tudi letos potekal po načrtih. Kot je dejal Zlatko Partlič–predsednik TD Pekre in avtor festivala komedije, je 13. festival, po aplavzu sodeč in po odzivih občinstva, uspel. Izbor je bil kakovosten in tudi nagrade so odšle v prave roke.

Kulturno društvo Brod Trbonje je ponovno presenetilo in navdušilo! Tokrat z dramsko igro z naslovom Medeni tedni na Koruzi. Kot je povedal predsednik turističnega društva Muta Kristjan Laznik, je predstava posvečena vsem materam, ki danes slavijo.

DSC_8563

Tudi tokrat so okrog 200 obiskovalcev dve uri zabavali in jih do solz nasmejali.  Po predstavi je bilo s strani občinstva slišati: “Super prireditev”,”Nasmejala sem se do solz” in “Komaj čakam na naslednjo predstavo.”

DSC_8626

“Kakšno komedijo bomo v društvu pripravili naslednje leto naj ostane še skrivnost,” je dejal predsednik Kulturnega društva Brod Trbonje Bojan Vaukman.

Minuli četrtek je v Kulturnem domu Ruše zaznamoval jazz. V sklopu 7. Glazerjevih dni so moči združili člani CEZAMA in Društva Glazerjeve domačije ter v Ruše povabili domačinko in vrhunsko jazz vokalistko, Mio Žnidarič.Mia_Znidaric_koncert

Pevki se je na odru pridružil tudi njen dolgoletni življenjski sopotnik Steve Klink. Ker Mia prihaja iz Ruš, je zanjo bil včerajšnji nastop prav poseben. “Ko pridem v Ruše, je vedno tako hudo zato, ker je to moj domači kraj in se mi zdi, da za vas mora biti pa še prav posebej dobro”, je dejala Mia.

Včeraj se je v sklopu 7. Glazerjevih dni “odprlo” tudi gledališko dogajanje na odru v Domu kulture v Rušah. S predstavo “Seks in ljubosumnost” so nastopili gledališki igralci Šentjakobskega gledališča v Rušah in navdušili občinstvo.

Po besedah producenta Glazerjevih dni Petra Andreja je letos ena izmed novosti v okviru dogajanja, ko obeležujejo Glazerjeve dneve gledališčne predstave. Tokrat so sodelovanje sklenili z Šentjakobskim gledališčem, ki so s včerajšnjo predstavo navdušili do solz.

Šentjakobsko gledališče: "Seks in ljubosumnost", foto: CEZAM

Šentjakobsko gledališče: “Seks in ljubosumnost”,
foto: CEZAM

Tisti, ki ste zamudili tokratno “pohotno – maščevalno komedijo”, si boste lahko v Rušah ogledali drugo predstavo prihodnjo sredo, 29. marca ob 20:00, kjer bodo odigrali politično komedijo “Da, gospod premier.”

o predstavi “Seks in ljubosumnost”

“Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanek na štiri oči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo: ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernard ubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po kateri naj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da je njegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi Robertova prava žena,” so zapisali v opis člani Šentjakobskega gledališča.

V sredo, 29. marca na odru o politično umazanih poslih…

“Večkrat nagrajena svetovna gledališka uspešnica, ki temelji na tudi pri nas predvajani televizijski nanizanki z istim naslovom, končno prihaja na slovenski oder. Stari znanci, novi zapleti. Znova se znajdemo v družbi premierja Velike Britanije in njegovih najožjih sodelavcev. Ob vsakodnevnih težavah (brezposelnost, širitev EU, globalno segrevanje…), ki jih bolj ali manj spretno rešujejo v splošno – in predvsem osebno – korist, in ob nenehnem spletkarjenju se morajo spoprijeti z na videz nerešljivo zadrego: da bi izpeljali več milijard vreden posel z naftno bogato državo Kumranistan, morajo zadostiti nezaslišanim zahtevam njihovega zunanjega ministra. Kako izpeljati umazan posel in ob tem ostati čist? Razplet je presenetljiv,” so zapisali o politični komediji “Da, gospod premier.”

Sinoči se je v nabito polni športni dvorani na Muti odvil že 24. Jožefov koncert zapovrstjo! Jožefov koncert predstavlja eno največjih kulturnih prireditev na Muti. To je dogodek, kjer se povežejo krajani ter glasbeniki in po besedah obiskovalcev pričarajo nepozaben večer.

DSC_8270

Koncert tradicionalno prireja Kmečka godba Pernice, ki trenutno šteje 49 aktivnih članov in letos praznuje že 114. obletnico delovanja. Poleg organizatorjev so nastopila velika imena slovenske narodno zabavne glasbe, kot so: Ansambel Franca Miheliča, Poskočni muzikantje, Dejan Vunjak, Ansambel Napev, Ansambel Poskok in mnogi drugi. Občinstvo je zabaval komik Verlič. Po besedah organizatorjev se je včeraj v dvorani zbralo okrog 1000 ljudi.

V Rušah so se že sedmič zapored začeli Glazerjevi dnevi. Prirejajo jih v spomin velikemu pesniku Janku Glazerju. Posvečeni so tudi vsem Rušanom, “ki s svojo avtorsko prepričljivostjo v širšem prostoru ustvarjajo ‘ruško blagovno znamko’.”

Včeraj so člani KUD-a Franjo Sornik Smolnik predstavili že šesto številko glasila Obudimo besede. V njem je mnogo otroških prispevkov, kot tudi prispevkov starejših Rušanov.  Sledile so recitacije izbranih prispevkov osnovnošolcev.

Glazerjevi dnevi bodo potekali vse do 29. marca, organizatorji pa pripravljajo bogat program.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v galeriji spodaj.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so predstavili petletni projekt kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor: Gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Projekt kulturno-umetnostne vzgoje je namenjen razvoju inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki na inovativen način vključuje vzgojo in izobraževanje o gledališču, aktivno spoznavanje gledališča in ustvarjanje s področja gledališča in gledališke produkcije. V izhodišču predvideva obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov in vključevanje v strokovno zasnovane spremljevalne vsebine za mlado občinstvo ter usposabljanje in izobraževanje ustvarjalcev in strokovnih delavcev.

Foto: SNG Maribor

Bibi in Gusti; Foto: SNG Maribor

Namen je tesneje zbližati vzgojo in izobraževanje na eni strani in umetniško snovanje na drugi, predvsem z mislijo na mlado občinstvo. Temeljimo na sodobnih vzgojnih teorijah, kjer se umetnost prepoznava kot pomemben segment v razvoju mladih,” je na današnji novinarski konferenci v SNG Maribor povedala vodja projekta, Mojca Redjko. “Prepričani smo, da umetniško snovanje, umetniški doživljaji in nato poustvarjanje krepijo različne veščine in kompetence, ki jih mladi potrebujejo za razvoj v kritične, ambiciozne in aktivne osebnosti,” je dodala.

V projektu, ki je vreden 200.000 evrov, nameravajo razviti inovativna izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce in ustvarjalce, ustvarjalne delavnice in predstavitvene programe ter druga pedagoška gradiva, ki bodo na voljo v spletni knjižnici.

Več otrok in mladih do gledališča

Pri razvoju sodeluje 18 osnovnih šol in vrtcev iz vse Slovenije, glavni partnerji pa so poleg SNG Maribor še Gledališče Koper, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), KUD Moment in Teatro Matita. S strokovnim znanjem se vključujejo še zavod Petida, ZIK Maribor, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT) ter filozofska in pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da bodo s tem dosegli, da bo več otrok in mladih prišlo do gledališča, hkrati pa bodo vzgojili nove generacije občinstva. “Če se s tem ne bomo resno ukvarjali, ne le da ne bomo imeli občinstva, ampak ne bomo imeli ustvarjalnih in razmišljujočih ljudi, ki so za to državo nadvse pomembni,” je dodala direktorica koprskega gledališča Katja Pegan.

SNG Maribor

Z osnovnošolsko in srednješolsko populacijo so sicer vsa tri sodelujoča gledališča že prej delala, zdaj pa si obetajo bolj sistematične podpore. “Le na ta način bomo v prihodnosti lahko peljali politiko, ki bo še bolj domišljena, raznolika in pestra,” je dejala vodja celjskega gledališča Tina Kosi.

Predlagani model predvideva ne le obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov, ampak naj bi izdelali tudi kakovostne spremljevalne vsebine.

Naš cilj je, da so v izobraževalnem prostoru za neko točno določeno starost občinstva na voljo sprejemljivi, razumljivi programi, ki jim širijo obzorje. To pomeni, da otrok ne pride nepripravljen na dogodek, da gledališče razume in da se zna o gledališkem dogodku pogovarjati širše, kot samo iskati momente zgodbe. Za to pa potrebujemo dobra pedagoška gradiva za učitelje in vzgojitelje, s katerimi bodo ti lahko otroke popeljali v širše razmišljanje o umetnosti,” je pojasnila Dragica Haramija z mariborske univerze.

VIR: STA