Aktualne oddaje

    Prireditev Zlata...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev Zlata sončnica, ki je bila 29. 11. 2025. The post Prireditev Zlata sončnica 2025 (29. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]

    The post VIDEO (INTERVJU) Mojca Horvat, Vokalna skupina Florentine: “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” appeared first on Lokalec.si.

    V svetu odraslih...

    V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]

    The post V svetu odraslih: Ko dom postane vprašanje, mladi brez strehe nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Salon uporabnih umetnosti je eden od projektov Zadruge Peron. V prostorih so najprej želeli urediti delavnice in trgovinski prostor, ki ponuja sodobne slovenske oblikovalske produkte, a so nato prostor in pričakovanja javnosti v zvezi z njim narekovali dopolnitev dejavnosti s takšnimi, ki prostor odpirajo najširši javnosti. Poglavitne dejavnosti, ki se odvijajo v Salonu uporabnih umetnosti, so tako trgovina s konceptom, kavarna in pester kulturni program.

Več v videu: 

Letno se v salonu zvrsti okoli 100 kulturnih dogodkov, od predstavitev knjig in delavnic do vrhunskih koncertov. Četrta dejavnost, ki se prav tako odvija v salonu, je osnovna dejavnost Kooperative Peron, ustvarjanje presežnih komunikacijskih produktov.

Kljub pogumnim napovedim, da tradicionalni rezi Stare trte zimske razmere ne morejo do živega, so se na Zavodu za tuirzem Maribor-Pohorje vendarle odločili prestaviti datum. Namesto ta petek, bo 39. rez Stare trte potekala v petek, 16. marca ob 11h.

rez stare trte, stara trta

Obveščamo vas, da smo zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavili dogodek 39. Rez Stare trte; nov termin je petek, 16. 3. 2018. Program prireditve ostaja nespremenjen,” so sporočili iz Zavoda za turizem.

Od 9. do 13. marca bodo v Selnici ob Dravi potekali Dnevi Arnolda Tovornika, letos v znamenju komedije. Pet predstav zvenečih imen: Reporter Milan, Peter Ternovšek, Saša Pavček, Violeta Tomič in Tadej Toš. “Gre za ljudsko umetnost, dostopno ljudem po ‘ljudskih cenah‘,” so zapisali organizatorji.

Javni zavod Center Arnold Tovornik Selnica ob Dravi tretje leto organizira Dneve Arnolda Tovornika. Postajajo tradicionalni, pa vendar so se organizatorji letos odločili, da jih še bolj približajo ljudem, zato v času od 9. do 13. marca obiskovalcem ponujajo večere komedij. “Ker je bil Arnold ljudski umetnik, nekdo, ki je ustvarjal »estetske vrednosti«, s katerimi je razveseljeval ljudske množice, smo se v Dnevih Arnolda Tovornika odločili ponuditi umetnost za ljudi, ki jih bo nasmejala po zelo ljudski ceni, ki je dostopna vsem,” je dejal Miha Kranjčević, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika.

Pet komedij za vse generacije
Dnevi Arnolda Tovornika 2018 se pričenjo v petek, 9. marca ob 19h, s predstavo Reporterja Milana. Kaj vse se skriva za dejstvom, da je glava družine na Štajerskem strasten navijač? Bodite pripravljeni na vse! Standup komedija, ki jo preprosto morate videti – Ljubi žabara.
V soboto, 10. marca ob 19h, bodo nadaljevali z monološkim nastopom Petra Ternovška, poimenovanega Na svoji deski. Teater, spomin, anekdote, proza in poezija slovenskega dramskega igralca, nosilca Borštnikovega prstana in prejemnika nagrade Prešernovega sklada.
V nedeljo, 11. marec ob 19h, bo na sporedu monokomedija prejemnice Borštnikovega prstana Saše Pavček, v kateri ponuja osebno zgodbo ženske srednjih let, vpete v tradicionalno vlogo matere in žene, ki ji vsakdan duši sanje in hrepenenja. Bužec on, bušča jaz.
V ponedeljek, 12. marca, se bo prav tako ob 19h v monokomediji predstavila Violeta Tomič. 1 igralka, 11 vlog, 111 smehov! S svojim Hotelom Babilon je na skoraj 300 ponovitvah navdušila gledalce tako doma kot zunaj naših meja.
Osrednje dogajanje Dnevov Arnolda Tovornika pa bo v torek, 13. marca ob 19h, s stand upom zaključil Tadej Toš, ki se v svojih šovih posmehuje in norčuje tudi iz najbolj resnih situacij v življenju. Njegove predstave so ruska ruleta za vse, ki se znajdejo na prizorišču.

tadej toš (9)

Spremljevalni program
V okviru Dnevov Arnolda Tovornika bo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja tudi otvoritev mednarodne razstave »AKVAREL« – izbor avtorjev, mednarodnih selekcij, ki skušajo nadgraditi, raziskati in na svoj način najti izraznost te žlahtne in večkrat zapostavljene slikarske tehnike.
V soboto, 10. marca ob 10h, bo v Veliki dvorani hrama kulture Arnolda Tovornika matineja filma Peta zaseda. Gre za slovensko, črno-beoa vojna drama iz leta 1968, v režiji Franceta Kosmača, po scenariju Vitomila Zupana. Filmska zgodba se osredotoča na iskanje izdajalca v partizanskem odredu.

Gledališki utrinki Petra Ternovška.

Gledališki utrinki Petra Ternovška.

Cena in prodaja vstopnic
Cena posamezne vstopnice predstave znaša 10 evrov. Vstopnice so na voljo v TIC Selnica ob Dravi, v sistemu Moje karte v spletni prodaji ter na vseh prodajnih mestih (BS Petrol). Posebni popusti veljajo za družine in upokojence.

Ko smo omenjali možnost skupnega nastopa korejskih športnikov na zimski olimpijadi, so mnogi v šali dejali ‘ta pa je iz trte zvita‘”, so zapisali člani Združenja Slovensko Korejskega Prijateljstva. Ponosni, da so s posaditvijo potomk mariborske najstarejše trte na svetu pozitivno prispevali k umiritvi razmer na korejskem polotoku.

Združenje Slovensko Korejskega Prijateljstva je bilo ustanovljeno prav z namenom otoplitve razmer na korejskem polotoku in željo po mirnem sobivanju, ki naj v prihodnosti pripelje do združitve korejskega naroda, saj je razmejena Koreja zadnji ostanek hladne vojne na Svetu. “Priložene fotografije so dokaz, da sta se potomki najstarejše trte prijeli tako v Seulu, kjer raste pred Youth Hostlom v lasti mesta Seul, kot tudi v Pjongjangu, kjer so jo iz previdnosti posadili rastlinjaku in je pod stalnim nadzorom strokovnjakov“, piše predsednik Združenja Igor Jurišič.

Zasaditev potomke Stare trte v Seulu.

Zasaditev potomke Stare trte v Seulu.

Upajo, da bo trta obrodila že v letošnjem letu in, da bodo lahko v jeseni opravili trgatev na obeh straneh 38. vzporednika, ki že več kot pol stoletja ločuje korejski narod. Tako na jugu, kot na severu so dogovorjeni, “da bomo iz grozdja obeh potomk in morda s pomočjo kakšnega grozda iz Maribora, pripravili skupno korejsko vino, ki bo simboliziralo željo po sodelovanju in miru na korejskem polotoku,” dodaja Jurišič.

Stara trta kot simbol za mir
Projekt Najstarejša trta za mir in sožitje na korejskem polotoku naj bi bil eden od ključnih dogodkov v letu 2017, ki so prispevali k zbliževanju, čemur krona je bil nastop pod enotno korejsko zastavo na olimpijskih igrah. “Še pred meseci, ko smo omenjali možnost skupnega nastopa korejskih športnikov na zimski olimpijadi, so mnogi v šali dejali “ta pa je iz trte zvita”. A v tem primeru je ljudski rek še kako na mestu, saj je bila prav mariborska najstarejša trta na svetu pomemben kamen v mozaiku zbliževanja Severne in Južne Koreje“, je zapisal Jurišič in poudaril, da so uspešni izvedbi zastavljenega projekta pripomogli tudi mestni viničar Stane Kocutar, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch ter podžupan MO Maribor Saša Pelko.

V nekaterih delih Slovenije se bodo na današnji pustni torek šele dobro razživeli, drugod pa bodo pusta že pokopali. Tako bo denimo na Ptuju, kjer bodo s pokopom pusta sklenili letošnje 11-dnevno 58. Kurentovanje.

 mavrica iz spuhlje, maškare

Na Ptuju, kjer si je mednarodno karnevalsko povorko v nedeljo ogledalo približno 60.000 ljudi, se bodo danes poslovili od pusta s pogrebom. Tako bodo sklenili letošnje kurentovanje, na katerem so še zlasti poudarjali nedavni vpis obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Ponekod pa bodo danes potekali karnevali in pustovanja. Otroci bodo danes pustno rajali v Mariboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor.

Pustni torek je dan pred pepelnično sredo, ko se začne 40-dnevni post. Določen je glede na praznovanje velike noči, ki je prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Praznovanje pusta sega v predkrščanstvo. Rimljani so imeli v zimskem in pomladanskem času več praznikov, na katere so se šemili. Praznovanje in šemljenje pa se je nadaljevalo tudi v krščanstvu.

Pustni torek ali pepelnična sreda je čas za pokop pusta, ki prinese konec pustnih norčij in napoveduje postni čas.

V foto galeriji pa si lahko ogledate utrinke iz velike pustne povorke na Ptuju v okviru 58. Kurentovanja na Ptuju:

kurent

Vir: STA

V nekaterih delih Slovenije se bodo na današnji pustni torek šele dobro razživeli, drugod pa bodo pusta že pokopali. Tako bo denimo na Ptuju, kjer bodo s pokopom pusta sklenili letošnje 11-dnevno 58. Kurentovanje.

 mavrica iz spuhlje, maškare

Na Ptuju, kjer si je mednarodno karnevalsko povorko v nedeljo ogledalo približno 60.000 ljudi, se bodo danes poslovili od pusta s pogrebom. Tako bodo sklenili letošnje kurentovanje, na katerem so še zlasti poudarjali nedavni vpis obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Ponekod pa bodo danes potekali karnevali in pustovanja. Otroci bodo danes pustno rajali v Mariboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor.

Pustni torek je dan pred pepelnično sredo, ko se začne 40-dnevni post. Določen je glede na praznovanje velike noči, ki je prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Praznovanje pusta sega v predkrščanstvo. Rimljani so imeli v zimskem in pomladanskem času več praznikov, na katere so se šemili. Praznovanje in šemljenje pa se je nadaljevalo tudi v krščanstvu.

Pustni torek ali pepelnična sreda je čas za pokop pusta, ki prinese konec pustnih norčij in napoveduje postni čas.

V foto galeriji pa si lahko ogledate utrinke iz velike pustne povorke na Ptuju v okviru 58. Kurentovanja na Ptuju:

kurent

Vir: STA

Potem ko so načrtovali pustno rajanje na velikem drsališču v Rušah, ga zaradi vremena selijo pod streho Doma kulture. Pustovanje za otroke in odrasle se bo pričelo jutri, 13. februarja ob 17h.

Ob rajanju in zabavi bodo maskam podarili brezplačne krofe in čaj. V sklopu kulturnega programa bodo nastopili otroci z delavnic Društva prijateljev mladine Ruše, za animacijo pa bo skrbela Klavdička Trolička.

plakat pust ruse

Člani Kulturnega društva Pavza so skupaj v sodelovanju z Občino Selnica ob Dravi priredili tradicionalno pustno povorko. Po selniških ulicah se je 12 skupinskih mask pokazalo občanom in občankam, podrobneje pa so se predstavili na igrišču pri tamkajšnji osnovni šoli.

Pustna pustolovščina v Selnici ob Dravi se je pričela že zgodaj popoldan, ko so se sodelujoče maske zbrale pred občinsko stavbo in se pripravile na povorko, ki jih je po selniški ulicah popeljala vse do igrišča pri Osnovni šoli, kjer so se pustne maske tudi podrobneje predstavile. Med maskami smo opazili Strmšnikove kure, Falsko tržnico, Čebelice, maskoto, ki je prikazala stanje v Piranskem zalivu in arbitraže, in druge.

Organizatorji kakor tudi sodelujoči so se na pustno povorko pripravljali že skoraj mesec prej. Izvirne pustne maske so terjale bučne aplavze udeležencev. Le ti pa se bodo skupaj z maškarami zabavali še pozno v noč.

Razglasili so tudi najboljšo masko. Prvo mesto so zasedle Strmšnikove kure.

Več utrinkov s povorke si oglejte v foto galeriji:

povorka selnica 2018 (367)

povorka selnica 2018 (271)

 

povorka selnica 2018 (313)

 

povorka selnica 2018 (123)

povorka selnica 2018 (309)

povorka selnica 2018 (14)

povorka selnica 2018 (84)

povorka selnica 2018 (101)

povorka selnica 2018 (88)

 

 

V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so se poklonili Velikim možem, rojenim v začetku 19. stoletja. Med temi je seveda tudi France Prešeren, a ni bil edini. Velikim možem so se s pestrim in inovativnim kulturnim programom poklonili selniški osnovnošolci. Preverite v videu.

Ta četrtek, 8. februarja je Prešernov dan, vseslovenski praznik. Pesniku in kulturi so se Mariborčani poklonili v Minoritski cerkvi. V središču mesta, kjer bi lahko – po besedah  slavnostnega govornika Toneta Partljiča – vsaj vsakih pet let potekala osrednja, torej vseslovenska Prešernova proslava.

Mariborčan Tone Partljič, eden najbolj glasnih pisateljev, dramatikov in nenazadnje bivših politikov, je požel huronski aplavz obiskovalcev mariborskih Minoritov. V svojem slavnostnem govoru na slovesnosti ob Prešernovem dnevu je javno poudaril, da je Maribor kot drugo mogoče celo bolj kulturno mesto od glavnega. Preverite v videu.

Na Srednji ekomski šoli Maribor so minuli konec tedna, dijaki 4. letnikov, pripravili dogodek “Ni nam lahko”. Šolski amfiteater je bil poln učencev, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi znanega radijca in bivšega dijake Srednje ekonomske šole Maribor Tineta Križaniča.

Rezultati razpisa za izbor kulturnih programov na področju umetnosti za nevladni sektor, ki jih bo v letih 2018 – 2021 sofinanciralo ministrstvo za kulturo, bodo javno znani predvidoma konec tedna, ko bodo izkazane vročitve vseh izdanih odločb. Vest, da je novoglasbeno gledališče Carmina Slovenica ostalo brez državnega financiranja, še kar odmeva.

Vir: www.carmina-slovenica.si

Vir: www.carmina-slovenica.si

Danes so podporo tej produkcijski hiši s sedežem v Mariboru izrazili tudi direktorji javnih kulturnih zavodov v tem mestu. “Enostavno neverjetno je, da korpus na čelu s Prešernovo nagrajenko Karmino Šilec ob vseh uspehih na mednarodnem področju ni deležen čisto nobene podpore države za svojo dejavnost,” so zapisali direktorji inštitucij, kot so Lutkovno gledališče, Muzej narodne osvoboditve, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Slovensko narodno gledališče in Umetnostna galerija Maribor.

“Carmina Slovenica je s svojimi programi in projekti vrhunska produkcijska hiša v slovenskem in svetovnem merilu. Če sistem tega zaradi togega načina izbora upravičencev do tovrstne podpore iz katerega koli razloga ne prepoznava, je nekaj narobe s sistemom in ne z dejavnostjo, ki naj bi jo podpiral. In v danem primeru ta dejavnost pomeni nesnovni nacionalni zaklad,” so opozorili člani neformalnega kolegija direktorjev javnih zavodov s področja kulture v Mariboru.

Že pred njimi je ogorčenje izrazil mariborski župan Andrej Fištravec, osupla je tudi Karmina Šilec. “Na podlagi predhodnih pogovorov na ministrstvu za kulturo smo upali na povečanje sredstev, ki bi omogočilo vzpostavitev profesionalne organizacijske zasedbe in tudi postopno prestrukturiranje nekaterih umetniških programov iz pred desetletji zastavljene ljubiteljske zasnove v profesionalno. In v tem smislu smo pripravili tudi finančno prognozo v tej vlogi. Takega izida pa si seveda ni bilo mogoče predstavljati, ker zanj ni prav nobenih strokovnih osnov,” je pred dnevi povedala.

Po njenem mnenju bi bilo treba takšne odločitve na ministrstvu sprejemati bolj premišljeno in odgovorno. “Ta odločitev posredno predstavlja izredno brutalno ukinjanje enega mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetniških programov. Posledica tega sklepa je katastrofalna, saj so do sedaj sredstva ministrstva za kulturo predstavljala ključni vir – 50 odstotkov vseh sredstev,” je izpostavila Karmina Šilec.

Rezultati razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za nevladni sektor, ki jih bo v letih 2018 – 2021 sofinanciralo ministrstvo za kulturo, bodo sicer javno znani šele konec tega tedna, ko bodo izkazane vročitve vseh izdanih odločb, so za STA povedali na ministrstvu.

A že zdaj je veliko nejevolje tudi v Ljubljani. “To je klofuta vsej neodvisni sceni,” je za časnik Dnevnik povedal Robert Waltl, direktor Mini teatra Ljubljana, ki mu je ministrstvo namenilo 35.000 evrov manj letno kot doslej.

Na razpis je prispelo 59 vlog, izbranih je bilo 27 programov, in sicer po osem na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti, sedem na področju vizualne umetnosti in štiri na področju intermedijskih umetnosti. “Število izbranih programov je enako, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju, razen na področju glasbe, kjer je bil del sredstev namensko prenesen na večletni projektni razpis, kamor so se lahko prijavili tudi tisti prijavitelji, ki ne bodo sofinancirani na večletnem programskem razpisu,” so povedali na ministrstvu.

Skupna vrednost razpisanih sredstev na letni ravni znaša 2,5 milijona evrov, kar je malo manj kot na predhodnem razpisu. “Na javnih razpisih medsebojno konkurirajo vsi prijavitelji. Ministrstvo nima podlage, da bi posamezni nevladni organizaciji zagotavljalo sredstva trajno, brez javnega razpisa,” so še poudarili.

Po poročanju časnika Večer je med novimi prejemniki KUD Moment, ki deluje v mariborskem GT 22. Medtem ko doslej programsko ni bil financiran, bo v naslednjem štiriletnem obdobju dobil letno 104.000 evrov.
Vir: STA

Ste si kdaj želeli, da vaš otrok praznuje drugače, bolj zabavno in hkrati poučno? To je odslej mogoče na Srednji gostinski šoli Maribor. 

Prvič v zgodovini Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, so pripravili program praznovanja rojstnega dne. Nad kuhanjem so navduševali otroke.

Več v videu: 

Carmina Slovenica je tako ostala brez državne podpore.

Vir: www.carmina-slovenica.si

V začetku jeseni je ministrstvo za kulturo objavilo razpis za sofinanciranje kulturnih programov na področju umetnosti v obdobju 2018–2021. Gre za temeljni mehanizem podpore neodvisni produkciji, med prijavitelje s področij uprizoritvene, glasbene, vizualne in intermedijske umetnosti. Skupna vrednost razpisanih sredstev na letni ravni v letošnjem razpisu pa znaša 2,5 milijona evrov.

Te dni naj bi prijavitelji dobili prve odločbe. Carmini Slovenici, ki se je tudi letos prijavila na razpis je ministrstvo za kulturo vlogo zavrnilo.

Umetniška vodja Carmine Slovenice Karmina Šilec je dejala, da so včeraj prejeli težko pričakovan sklep o financiranju programov ministrstva za kulturo v obdobju 2018-20121. “Tega izida pa si seveda ni bilo mogoče predstavljati, ker zanj ni prav nobenih strokovnih osnov. Kakovost in ugled Carmine Slovenice smo v zadnjem  obdobju še kako utrdili in tudi načrti za naslednje sezone so bili zelo ambiciozni, inovativni ter zagotovo ustrezno kakovostni,” je dejala Šilčeva. K temu pa dodala, da ugovor na ta sklep ni možen. “Ta odločitev predstavlja izredno brutalno ukinjanje enega mednarodno najbolj prepoznavnih akterjev. Menim, da bi take strateške odločitve moralo ministrstvo za kulturo sprejemati bolj premišljeno in odgovorno,” je povedala. Sevedaj je posledica tega sklepa katastrofalna, saj so do sedaj sredstva ministrstva zanje predstavljala ključni vir, kar pomeni 50 odstotkov vseh sredstev. “Menimo, da smo kot NGO v Sloveniji absolutno preveč ranljivi in lahko ena taka poteza kot je ta za zmeraj zaustavi ustvarjanje najbolj inovativnih, kakovostnih, mednarodno prepoznavnih ustvarjalcev,” je še dodala.

Iz ministrstva za kulturo so odgovorli, da v tem trenutku še ne morejo komentirati posameznih primerov. “To bo mogoče šele na podlagi prejetih povratnic, ko bo izkazano, da so vsi prijavitelji obveščeni o rezultatih razpisa in ko bodo rezultati javno objavljeni na spletni strani ministrstva,” so dodali.

 

 

 

 

 

 

Na današnje nedeljsko dopoldne so se prebivalci Sv. Primoža na Pohorju in številni obiskovalci iz drugih krajev zbrali na slovesnosti ob 74. obletnici Zidanškove brigade. Ta je leta 1944, po padcu Pohorskega bataljona, domačine in domoljube ponovno opogumila za boj za svojo zemljo.

8. januarja 1944 so se v boj podali pripadniki Zidanškove brigade. Spomin na takratno zgodovinsko dogajanje ter na vrednote poguma, enotnosti in junaštva so danes ponovno obudili s tradicionalno slovesnostjo pri spomeniku na Sv. Primožu. Okoli 20 praporščakov, predstavnikov različnih organizacij in društev, ki današnje rodove opominjajo na pomembnost ohranjanja spomina, je stopilo pred spomenik. Najprej je zbrane nagovoril župan Občine Vuzenica, Franjo Golob. Poudaril je pomen skupnosti, pomen medsebojne povezanosti, resnične enotnosti, iz katere naj izhaja odgovornost do ohranjanja miru in svobode, ki nam je danes dana prav zaradi požrtvovalnosti naših prednikov. Na izredno pomembnost ohranjanja za zgodovino in narod pomembnih dejstev, je v svojem slavnostnem nagovoru opomnil tudi Stanko Naglič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vuzenica.
Obujanje spominov na čas in ljudi, zaradi katerih danes imamo svojo domovino, se je nadaljevalo s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Vuzenica, ansambel Diaton in člani Vaške godbe Vuzenica. Tako so se tudi letos poklonili spominu ustanovitve Zidanškove brigade na Sv. Primožu na Pohorju.

Po prvih ocenah rekordno število pohodnikov, predstavnikov različnih organizacij in politike, se je danes dopolne udeležilo tradicionalne komemoracije v poklon padlim borcem Pohorskega bataljona. Letos mineva 75. let odkar so na Osankarici bili poslednji boj.

Slovesnost vsako leto organizira šest podpohorskih občin. Zbranih približno tisoč ljudi iz vse Slovenije pa je danes prisluhnilo slavnostnemu govorniku predsedniku države Borutu Pahorju. Med drugim je poudaril, da se mora zavest o pomenu in ohranjanju zgodovine, junakih, ki so zaslužni za našo današnjo svobodo, z vso odgovorno prenašati na mlajše rodove. Dodal je še, da smo vsi mi ter naši otroci in naši vnuki zavezani k ohranjanju miru.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobroljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev. Izvedli so številne akcije, decembra 1942 pa so se premaknili proti Osankarici, kjer so si uredili zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo približno 2 tisoč nemških vojakov. V boju je življenje za svojo domovino izgubilo 69 borcev bataljona.

Konec januarja se v sklopu tradicionalne novoletne evropske turneje 2017-2018 v Slovenijo vrača svetovno priznani Moskovski cirkus na ledu Natalije Abramove. Prvo gostovanje bo v Mariboru, in sicer 20. januarja v dvorani Tabor. Organizatorji napovedujejo spektakel vragolij in vrhunske akrobatike.

Vir: Facebook MoscOw Circus On Ice

Vir: Facebook MoscOw Circus On Ice

Od 20. do 22. januarja se moskovski cirkusanti po nastopih v Franciji, Švici, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem gostovali po slovenskih mestih. Sledile bodo štiri predstave: prva bo 20. januarja v mariborski dvorani Tabor, dan kasneje bosta kar dve na sporedu v ljubljanski Hali Tivoli, 22. januarja pa se bo cirkus na ledu ustavil še v koprski Areni Bonifika. Po napovedih naj bi najnovejša predstava Moskovskega cirkusa na ledu bo očarala s pisanimi kostumi, izjemnimi posebnimi učinki in triki z vrtoglavo dinamiko. Na drsalkah bodo nastopili celo vrvohodci in akrobati. “V dveh urah boste doživeli ekstravaganco, avtentično cirkuško umetnost in prekrasno glasbeno ter svetlobno predstavo,” napovedujejo organizatorji in naznanjajo, da so poleg posamičnih pripravili tudi družinske vstopnice.

Osvajajo milijone
Cirkus na ledu je kot prvi tovrstni cirkus na svetu leta 1964 ustanovil priznani sovjetski cirkuški režiser A. G. Arnold: “Tako drznih in originalnih idej ne bi mogli oživeti brez njegovih izkušenj iz cirkusa, filma, glasbenih nastopov, baleta na ledu in iz estrade, kot tudi ne brez sodelovanja najboljših baletnih koreografov, slikarjev, cirkuških umetnikov in skladateljev.” V več kot pol stoletja delovanja je kolektiv navdušil več kot 200 milijonov gledalcev v več kot 50 državah po svetu in še danes premika meje v svojem žanru.
Vir: STA

Potem ko je lansko leto zaznamoval odmevni odstop dolgoletne umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje Alje Predan, sedaj vodenje prevzema Aleš Novak, donedavni direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Ob prevzemu napoveduje nadaljevanje razvoja, ki je privedel do uglednega, prepoznavnega in mednarodno uveljavljenega nacionalnega gledališkega festivala.

Alja Predan, nekdanja umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje.

Alja Predan, nekdanja umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje.

Po odstopu Predanove je vodenje Festivala kot vršilka dolžnosti prevzela Ksenija Repina. Po vladni spremembi postopka imenovanja vodje Borštnikovega srečanja, po kateri člane komisije izbereta minister za kulturo in mariborska občina, so objavili nov razpis. Nanj so se prijavili štirje kandidati, minister Tone Peršak pa je za novega vodjo imenoval Aleša Novaka. Po izobrazbi univerzitetni diplomirani gledališki in radijski režiser je bil v preteklosti vodja Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor in vršilec dolžnosti programskega direktorja zavoda Maribor 2012, od marca 2013 pa direktor JAK-a.

Tekmovalni program, ki ga bo tudi odslej avtonomno izbral vsakokratni selektor, ostaja vsebinski temelj festivala in hrbtenica festivalskega dogajanja, vsako leto bodo po napovedih Novaka pripravili tudi spremljevalni, strokovni in mednarodni del programa.
Vir: STA

Ob polnoči smo se poslovili od starega leta 2017 in vstopili v novo leto 2018. Več tisoč ljudi je praznovalo na številnih trgih in mestih na silvestrovanjih na prostem. Nebo nad nekaterimi mesti je razsvetlil ognjemet. Tako je bilo tudi v Mariboru.

maribor silvestrovo, novo leto 2018 (1)

Z ognjemetom so v Mariboru pozdravili novo leto.  Več tisoč ljudi je vse do vstopa v leto 2018 ogrevala Tanja Žagar, po polnoči pa se je zabava nadaljevala s skupino The Rocktors.

Sicer pa bo letošnje leto radodarno s prostimi dnevi. Skoraj vsi prazniki, ki so dela prosti, se bodo namreč zvrstili med tednom z izjemo velikonočne in binkoštne nedelje. Tako bo v letu 2018 trinajst dela prostih dni. Obeležili pa bomo tudi pet praznikov, ki pa niso dela prosti dnevi.

maribor silvestrovo, novo leto 2018 (3)

 

 

Ko se leto izteka, zapojejo koledniki. Takšno tradicijo ohranjajo tudi v Bistrici ob Dravi. Zberejo se krajani, ki zaploskajo ali zapojejo skupaj s člani Kulturno-umetniškega društva Svoboda.

Ostala sta še dva dni. Odzive o tem kakšen je bil ta mesec smo zbrali od Mariborčanov in gostincev, ki so skrbeli za ponudbo na Trgu Leona Štuklja.

Izteka se Čarobni december v Mariboru. Programa v središču mesta so se udeležili številni domačini in obiskovalci od drugod. Niso pa jih pritegnili samo koncerti, ampak tudi gostinska ponudba. Glede na število obiskovalcev naj bi se obetali novi rekordi.

Program čarobnega decembra, ki se je v Mariboru začel že 24. novembra s prižigom lučk, je v več kot mesecu dni privabil številne obiskovalce. Mariborčani so pozdravili dogajanje v največji dnevni sobi na prostem.

Na Trgu Leona Štuklja se je zvrstilo več kot 60 prireditev. Po besedah organizatorjev so v času letošnjega čarobnega decembra beležili četrtino več obiskovalcev kot lani. “Jaz sem zelo vesel, da so Mariborčani ta Čarobni december sprejeli za svojega in zelo smo veseli, ker smo opazili tudi ljudi od drugod, pa tudi turistov. Ogromno je bilo Avstrijcev. naredili smo res presežek nad presežkom glede lanskega leta. In tega smo zelo veseli, da so tudi ljudje, ki niso Mariborčani prišli sem na kakega kuhančka in na čas, ter uživali v dobri glasbi,” je dejal programski vodja Čarobnega decembra Igor Fekonja – Feki.

Kot veste smo pričeli prvi v Sloveniji s prižigom lučk in vse od tkrat je tako Trg Leona Štuklja kot tudi Vilinsko mesto, mestno drsališče, vse lokacije so zelo dobro obiskane. Vsekakor lahko poudarimo izjemno dobro obiskanost koncertov na Trgu Leona Štuklja skozi ves december, Mariborčani in okoliški prebivalci so se zelo dobro odzvali na številne koncerte top izvajalcev, ki hkrati pokrivajo raznovrstne glasbe okuse,“ je dodala Monika Jurišič Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Ob tem je še dodala, da se je povečalo število turistov. “Po podatkih obiskanosti TIC Maribor je narodnostna struktura v letošnjem decembru – do četrtka – naslednja: največ je Slovencev, sledijo Avstrijci, Madžari, Italijani, Nemci in Španci,” je povedala.

Čarobni december 2017, foto: M. Pigac

Pester program na eni strani, na drugi pa prav tako pestra ponudba lokalnih gostincev, ki so dogajanje ocenili pozitivno. Le nad vremenom niso bili navdušeni.

“Letos nam je zagodlo vreme, večkrat je deževalo. Ampak načeloma je zgodba bila mislim, da uspešno zaključena. Zdaj še imamo zadnje 3 dni in upam, da bo prišlo veliko število obiskovalcev“ je dejal Klemen Flisar na stojnici Snežak.

 „So dobri in so slabi dnevi. Predvsem je odvisno od vremena in od koncertov. Drugače pa ljudje radi pridejo, radi kaj spijejo, “fajn” se imajo in mi se imamo “fajn” z njimi,“ je povedala Lara Turk na stojnici Vijol’čna bajta.

„Vsako leto je boljše. Zdaj mislim, da je že peto ali šesto leto zapovrstjo. Vsako leto je več ljudi in dejansko res komaj čakajo, da se tukaj v Mariboru nekaj začne dogajat ,” pravi Mitja Lukman iz gostinstva Jack & Joe.

Do konca Čarobnega decembra sta ostala še dva dneva. Eden od vrhuncev bo zagotovo Silvestrovanje na Trgu Leona Štuklja, 31. decembra, ko ga bo tudi letos popestrila Tanja Žagar.

Potem ko je razveselil na tisoče otrok, se je dedek Mraz za eno leto poslovil in odšel na Pohorje. Otroci pravijo, da je tam doma, da gre počivat in smučat.

Dedek Mraz se je poslovil od otrok na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. V tem času, ko je prišel s Pohorja, je obiskal na tisoče otrok. Bil je v mariborskih vrtcih, podjetjih, drugih dogodkih, na zadnjem dejanju v letu pa se je od otrok še poslovil.

Še zadnjič letos so mu v slovo zapeli otroci pevskega zbora OŠ Franceta Prešerna.

dedek Mraz 2017 (2)

 

 

V vuzeniški Modri dvorani so vzgojitelji in vzgojiteljice Vrtca Vuzenica za najmlajše uprizorili pravljico Sneguljčica in sedem palčkov in z njo razveselili otroke. Še večji nasmeh je na usta otrok narisal tretji dober mož, dedek Mraz.

sneguljčica in sedem palčkov, dedek mraz vuzenica (2)

Dedek Mraz je otroke najprej pozval, da mu kaj zapojejo ali zrecitirajo, nato pa med njih razdelil ogromno daril.

Vzgojiteljice pravijo, da so z veseljem pripravile zdaj že tradicionalno prednovoletno predstavo za otroke in jim tako pričarale čudovit večer.

 

 

Letošnje leto se bliža h koncu in pogled na minule dosežke je v tem prazničnem času priljubljeno opravilo. Leto, ki je za nami, je zagotovo popestril tudi Mariborčan Marko Naberšnik.

Režiser je svoj najnovejši film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet posvetil Mariboru, mestu, v katerem je rojen. “V bistvu me je vedno nekako vleklo v ta konec Slovenije, ” je pojasnil. “Že Petelinji zajtrk se prične v Mariboru, tudi v filmu Šanghaj je nekaj Maribora. Tokrat pa sem si uresničil dolgoletno željo in zgodbo v celoti postavil v Maribor,” je dodal Naberšnik.
Osrednje prizorišče filma je svet mrežnega marketinga, svet lepih obljub in zgodb o uspehu. Sanje in želje so del prazničnih voščil, v poslovnem svetu pa so tovrstne želje nekaj povsem drugega. “Mrežni marketing kot način prodaje ni napačen, težava je v presladkih besedah, s katerim te prodajalci vabijo in ti ponujajo svoje usluge,« razmišlja Naberšnik. »Ni bližnjic do uspeha. Če pa so, pa je cena za takšno pot previsoka. To resnico na svoji koži občutijo tudi glavni junaki našega filma,” je dodal.

Vir: iz filma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet

Vir: iz filma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet

Z enakimi upi se v svet mrežnega marketinga odpravi tudi glavni junak Boris, ki ga je odlično upodobil Jure Ivanušič. Z nasmeškom ga vanj zvabi sosed Igor, prav tako izjemni Aljoša Ternovšek. Kakšen je razplet te avanture? Tobogan nepredvidljivih zapletov, ljubezenske prigode in kriza srednjih let. Tudi preostala zasedba je zelo štajerska. K temu pa dodaja, da ima “Štajerska izjemne igralce in vesel sem, da smo lahko pri novem projektu sodelovali skupaj. Tudi štajersko narečje je zaradi tega pristno.”

Minca Lorenci, Bojan Emeršič, Milada Kalezić, Mojca Simonič, Simon Šerbinek, Tadej Toš in legendarni Vlado Novak so le del prepričljive igralske zasedbe. Film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet je pot pričel z mariborsko predpremiero, ki je potekala v času festivala LIffe. Takrat je film v enem večeru napolnil kar tri kinodvorane Mariboxa, na dogodku pa je bila prisotna celotna filmska ekipa, tudi mlada Saša Šikaleska in Urban Polenčič, ki sta se v filmski vlogi znašla prvič. “Saša in Urban sta del glavne igralske ekipe. Igrata otroka družine Jenko, ki jo gledalec spremlja v filmu. Sodelovanje z njima je bilo odlično, že na avdiciji sta pokazala izjemen talent in pri filmu sta enakovredno sodelovala z izkušenimi igralskimi kolegi,” je pripomnil Naberšnik.
Opazili pa smo, da se del filma dogaja v Portorožu in tam nastopita tudi dve znani imeni. Eno je priljubljena Tanja Žagar, drugo pa znani angleški igralec Julian Rhind Tutt, obraz, ki smo ga lahko srečali v uspešnici Notting Hill. “Do sodelovanja je prišlo zelo spontano. S Tanjo se poznava še iz časov, ko je bila del skupine Foxy Teens, Julian pa je na povabilo prebral scenarij in sprejel vlogo gostujočega poslovneža, ki predava na elitnem seminarju o strategiji mrežnega marketinga. Snemanje je v veliki meri potekalo tudi ponoči.

Za konec pa nam zaupal tudi želje za prihajajoče leto 2018. “Da bi bilo obdobje do naslednjega filma čim krajše. V načrtu so nove zgodbe, a pot do filma nikoli ni kratka. Je pa zato, ko se zgodi, nepozabna in čudovita. Naj bo takšno za vse nas tudi prihajajoče leto,” nam je zaupam Naberšnik.

 

 

Na Spodnjem Slemenu v Selnici ob Dravi je danes potekal blagoslov konjev. Dogodek, ki so ga člani Turističnega društva Selnica ob Dravi organizirali že četrto leto zapored, poteka na Štefanovo, ko goduje Sveti Štefan.

26102381_778228425706402_1013522133_o

Sveti Štefan je imel čudežno moč in je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je pokleknil predenj. Tako je Sveti Štefan postal zavetnik konjev in živine nasploh ter nadomestil tovrstno božanstvo indoevropskih ljudstev. Praznik, ki ga praznujejo v večjih krajih Slovenije, so tako po zaslugi TD Selnica ob Dravi ter že pokojnega Marjana Čepeta – Čebelka, pred štirimi leti začeli praznovati tudi v Selnici ob Dravi. Konjerejci so tako tudi letos na domačijo pokojnega Čebelka pripeljali svoje konje, ki jih je blagoslovil selniški kaplan.

Reporter Milan in Tadej Toš so očitno pravi recept za smeha (po)poln božični večer. Sinoči so že drugo leto zapored navdušili v nabito polni dvorani Tabor, ki so jo letos “zasegli” kar za dva dni. 

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

Božični večer v Mariboru je tokrat zaznamovala kombinacija stand upa – Matjaž Šalamun – ŠalcaDejan VedlinTine Križanič in Tadej Toš so poskrbeli, da so si obiskovalci, ki so napolnili dvorano Tabor, pošteno razgibali trebušne mišice.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

 

 

Športna društva in klubi so bila vsako leto znova finančno podhranjena, saj so namesto ob začetku leta, da bi lahko v miru načrtovali finančno strukturo, šele sredi leta dočakali razpis za sofinanciranje letnega programa.

Podobno je veljalo tudi za področje kulture, ampak letos so dočakali spremembo: na Mestni občini Maribor so pripravili dokumentacijo in objavili razpis.

Potem ko so društva, ki delujejo na področju športa in kulture leta in leta čakala na razpise za sofinanciranje programov in projektov, so letos razpisi znani še pred koncem leta.