Aktualne oddaje

    Festivalni veče...
    Na posnetku si lahko ogledate Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku, ki je bil 18. 9. 2026. The post Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku (18. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Praznik jabolk i...
    Na posnetku si lahko ogledate praznik jabolk v Selnici ob Dravi in 50-letnica Turističnega društva Selnica ob Dravi, ki sta bila 26. 9. 2026. The post Praznik jabolk in 50-letnica TD Selnica ob Dravi (26. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 1. 10. 2026. The post 27. redna seja občinskega sveta Občine Muta (1. 10. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Slovesnost ob 50...
    Na posnetku si lahko ogledate slovesnost ob 5o-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi, ki je bila 26. 9. 2026. The post Slovesnost ob 50-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.
aids1

Vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Osrednje geslo globalne kampanje je Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa. Ob današnjem dnevu bodo po več krajih po Sloveniji potekale številne ozaveščevalne dejavnosti, med drugim tudi brezplačna testiranja na okužbo z virusom hiv.

Število okuženih s hivom v Sloveniji narašča, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Skupno je bilo v zadnjih desetih letih, od 2004 do 2013 in do vključno 18. novembra letos, prepoznanih 450 okužb s hivom, umrlo je 23 bolnikov z aidsom. Do sredine novembra letos pa so prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s hivom.

Strokovnjaki NIJZ poudarjajo, da so najbolj ranljive skupine pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, promiskuitetni ljudje, prostitutke in njihove stranke, injicirajoči uživalci drog, zaporniki ter osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis, gonoreja. Širjenje virusa pa je mogoče zaustaviti le s povečanjem testiranj in zdravljenjem, zmanjšanjem novih infekcij in uspešnim doseganjem ključnih populacij.

aids1

Tako bodo tudi danes v nekaterih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji potekala anonimna brezplačna testiranja.

Z današnjo predstavitvijo projektov promocije zdravja pa želijo na oddelku za promocijo zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor nagovoriti predvsem dijake in študente. Predstavili jim bodo nevarnosti tveganega spolnega življenja, jih poučili o nevarnostih zlorabe alkohola, prepovedanih drog, cigaret ter jih seznanili s pomembnostjo testiranja na aids.

Vir: STA

aids

Vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Osrednje geslo globalne kampanje je Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa. Ob današnjem dnevu bodo po več krajih po Sloveniji potekale številne ozaveščevalne dejavnosti, med drugim tudi brezplačna testiranja na okužbo z virusom hiv.

Število okuženih s hivom v Sloveniji narašča, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Skupno je bilo v zadnjih desetih letih, od 2004 do 2013 in do vključno 18. novembra letos, prepoznanih 450 okužb s hivom, umrlo je 23 bolnikov z aidsom. Do sredine novembra letos pa so prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s hivom.

Strokovnjaki NIJZ poudarjajo, da so najbolj ranljive skupine pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, promiskuitetni ljudje, prostitutke in njihove stranke, injicirajoči uživalci drog, zaporniki ter osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis, gonoreja. Širjenje virusa pa je mogoče zaustaviti le s povečanjem testiranj in zdravljenjem, zmanjšanjem novih infekcij in uspešnim doseganjem ključnih populacij.

aids

Tako bodo tudi danes v nekaterih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji potekala anonimna brezplačna testiranja.

Z današnjo predstavitvijo projektov promocije zdravja pa želijo na oddelku za promocijo zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor nagovoriti predvsem dijake in študente. Predstavili jim bodo nevarnosti tveganega spolnega življenja, jih poučili o nevarnostih zlorabe alkohola, prepovedanih drog, cigaret ter jih seznanili s pomembnostjo testiranja na aids.

Vir: STA

vinjeta

Na uradnih prodajnih mestih v Sloveniji in tujini bodo od ponedeljka naprodaj vinjete za leto 2015 rdeče barve. Cene vinjet za osebna vozila in motorje se ne spreminjajo, lastniki kombijev pa bodo po novem za tedenske in mesečne odšteli manj.

V Sloveniji je 1631 uradnih prodajnih mest, v tujini pa 1027. V Družbi za avtoceste v RS (Darsu) voznikom ob nakupu vinjet sporočajo, naj shranijo spodnji del vinjete (kupon oziroma odrezek) ter račun.

Vinjeta je veljavna le takrat, ko je pred uporabo ceste pravilno nameščena na vozilu. Po odstranitvi zaščitne folije morajo vozniki vinjeto nepoškodovano namestiti na notranjo stran vetrobranskega stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od zunaj. Nalepke ne smejo namestiti na mesto, kjer je vetrobransko steklo zatemnjeno, ali na stransko okno vozila.

vinjeta

Pri lepljenju vinjete ni dovoljeno uporabljati drugih lepil, posebnih folij, lepilnih trakov in podobno. Če se vinjeta pri nameščanju na vetrobransko steklo poškoduje ali če je uporabnik na vozilo, za katerega je potrebna vinjeta 2B, nehote namestili letno vinjeto 2A ali obratno, je vinjeto mogoče reklamirati. Vendar pa je to mogoče storiti le v cestninsko-uporabniškem centru v Ljubljani. Tovrstne reklamacije oz. premestitve veljavne vinjete je mogoče urediti v roku 30 dni od njenega nakupa.

Preden vozniki nalepijo vinjeto, morajo obvezno preveriti, ali je preluknjana na pravi datum, opozarjajo na Darsu. Pri prodajalcu je reklamirati namreč mogoče le nenalepljeno vinjeto.

V prodaji je sicer devet različnih vrst vinjet – letne, polletne, mesečne in tedenske vinjete za cestninski razred 2A (osebni avtomobili) in 2B (kombiji) ter letne, polletne in tedenske vinjete za prvi cestninski razred, v katerega sodijo motorji.

Letna vinjeta za osebna vozila (cestninski razred 2A) stane 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. V cestninskem razredu 2B so cene višje; za letno vinjeto je treba odšteti 220 evrov, mesečna bo po novem stala 60 evrov (doslej 80 evrov), tedenska pa 30 evrov (doslej 40 evrov). Uporabniki motorjev (cestninski razred 1) morajo za letno vinjeto odšteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko 7,50 evra.
Vir: STA

lombergarjevi dnevi

Vabljeni na strokovne posvete »Lombergarjevi dnevi«, ki bodo od 3. do 5. decembra 2014. Gre za aktualne strokovne vsebine iz področja vinogradništva, sadjarstva in poljedelstva.

lombergarjevi dnevi 1

Program si lahko ogledate na tej povezavi.

dan odprtih vrat

V četrtek, 27. novembra 2014, ob 16. uri bo več kot 170 podjetij po vsej Sloveniji iz različnih gospodarskih dejavnosti odprlo svoja vrata devetošolcem in njihovim staršem ter jim predstavilo delovne procese, naravo in pogoje dela v realnem delovnem okolju. Po sedaj zbranih prijavah naj bi ta podjetja obiskalo približno 2.500 otrok in staršev po vsej Sloveniji, največje zanimanje je za obisk medijskih hiš, veliko zanimanje je tudi za podjetja s področja strojništva, elektro industrije, računalništva ter kemije.

dan odprtih vrat

Z akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 300 šol prek Gospodarske zbornice Slovenije, Zavoda RS za zaposlovanje in Zavoda RS za šolstvo kot glavnih organizatorjev tega dogodka, želimo mladini in njihovim staršem približati nekatere očem bolj skrite poklice, prav tako želimo ponuditi čim več koristnih informacij o delovnih procesih, naravi in pogojih dela v realnem delovnem okolju. Z Dnevom odprtih vrat želimo razbiti številne stereotipe o »manj« oz. »bolj« priljubljenih poklicih ter omogočiti spoznavanje obetavnih poklicev, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje. Tako bomo pomagali šolajoči mladini in staršem lažje sprejemanje odločitve za nadaljnje izobraževanje ter prispevali k prepoznavnosti poklicev, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje.

Starši in otroci, kot tudi vsi drugi, ki jih to zanima, so tako vabljeni, da 27. novembra 2014 ob 16. uri pridejo pred vhod podjetja (ali drugo dogovorjeno mesto), kjer jih bodo pričakali predstavniki podjetja ter jim predstavili podjetje ter poklice in kompetence, ki so potrebni za izvajanje posameznega delovnega procesa. V vsakem podjetju bodo prisotni tudi predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje. Po podatkih o prostih delovnih mestih, ki jih imamo na voljo na Zavodu RS za zaposlovanje, so letos med bolj iskanimi naslednjimi poklici:

Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev
Zidarji ipd.
Natakarji
Varilci ipd.
Elektroinštalaterji
Izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd.
Tesarji ipd.
Kuharji
Orodjarji ipd.
Elektromehaniki
Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah
Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah
Pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij
Mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev
Strokovnjaki za zdravstveno nego
Strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami
Zdravniki specialisti splošne medicine
Zdravniki specialisti (razen splošne medicine)
Inženirji strojništva ipd.

Seznam sodelujočih podjetij na Dnevu odprtih vrat v četrtek, 27. novembra 2014, je objavljen na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije http://www.gzs.si/slo/65999

Iz območja Območne službe Maribor v dogodku sodelujejo naslednja podjetja:

1. Leykam tiskarna d.o.o., Miklavška c. 61, Hoče
2. CIMOS TAM AI d.o.o., Cesta k tamu 6, Maribor
3. HENKEL SLOVENIJA d.o.o., Industrijska ulica 23, Maribor
4. HOT TEN d.o.o. – Draš center, Pohorska c. 57, Maribor
5. Ministrstvo za obrambo, Vojašnica Generala Maista, Ramovševa 2, Maribor
6. Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor
7. ADK d.o.o., Miklavška cesta 59, Maribor
8. Primat d.d., Industrijska ulica 22, Maribor
9. RADIO CENTER, Žitna ulica 12, Maribor
10. TAM-DuraBus, Cesta k Tamu 33, Maribor
11. Krebe Tippo, Špelina ul. 19, Maribor
12. Palfinger d.o.o., Jaskova 18, Maribor
13. Florjančič tisk d.o.o., Nad izviri 28, Miklavž na Dravskem polju
14. Kovinarstvo Bučar, Drago Bučar s.p., Ptujska cesta 61, Miklavž na Dravskem polju
15. EUREL podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o., Bistriška c. 54, Poljčane
16. Orodjarstvo Gorjak d.o.o., Ljubljanska cesta 102, Rače
17. Impol d.o.o., Partizanska 38, Slovenska Bistrica

Mestna občina Maribor MOM

Upravna enota Maribor obvešča vse stranke, da se je Referat za družbene dejavnosti Upravne enote Maribor preseli iz sedanje lokacije Prešernova ulica 6 na lokacijo Ulica heroja Staneta 1, Maribor. Vsi, ki želite urejati zadeve s področja vojnih invalidov, vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja, izenačevanja možnosti invalidov in sindikatov, jih boste od 1. 12. 2014 dalje lahko urejali na Upravni enoti Maribor, Ulica heroja Staneta 1, v sobah 19 in 20.

Upravna enota Maribor prav tako obvešča vse stranke, da se z 2. januarjem 2015 spreminjajo uradne ure v krajevnih uradih, z izjemo Krajevnih uradov Duplek, Hoče in Rače. Razpored spremenjenih uradnih ur je objavljen na spletni strani Upravne enote Maribor.

Uradne ure krajevnih uradov na območju Upravne enote Maribor najdete na tej povezavi.

Mestna občina Maribor MOM

novinarska csd sta

Podravska regija po nasilju nad ženskami izstopa iz slovenskega povprečja. Na Centru za socialno delo Maribor razloge za to vidijo v pomanjkanju nevladnih organizacij s tega področja, ob tem pa je nezanemarljiva tudi socialna slika v regiji. V regiji se bodo ta teden aktivno vključili v osveščanje ljudi glede omenjene problematike.

novinarska csd sta

V sklopu obeležitve mednarodnega dne boja proti nasilju nad ženskami bo ta teden v Vetrinjskem dvoru potekala preventivna akcija – labirint nasilja.

Kot je povedala direktorica CSD Maribor Frančišča Premzel, gre za izkustveno delavnico, v kateri bo mogoče podoživeti del tistega, kar se dogaja z žrtvami takrat, ko prvič spregovorijo o svojih težavah in da potrebujejo pomoč, pa tudi kakšna je njihova pot in občutki, ko začnejo aktivno iskati izhod iz labirinta, s katerim so se dotlej soočala dnevno.

Vodja kriznega centra za žrtve nasilja v družini Vilma Kersnik je pojasnila, da želijo s preventivno akcijo meščanom predstaviti čustveni del, s katerim se ženske soočajo, ko pride do nasilja v družini. Kot je dejala, ženske lahko v “labirint nasilja” stopijo zelo zgodaj, večkrat že v matični družini, pa tudi v vrtcu ali šoli, zato je pomembno da so seznanjene z vrstami pomoči, ki so jim v takih primerih na voljo.

Mariborska varna hiša deluje 18 let, še vedno pa se srečuje z mnogimi stereotipi glede tega, zakaj ženska pri njih sploh pristane, je povedala njena vodja Anka Fingušt. Mnogokrat javnost meni, da so si ženske krive same ali da bi lahko ukrepale že prej, zato je namen labirinta, da ljudje podoživijo tisto, kar žrtve nasilja doživljajo.

“Skozi to izkušnjo bo lahko vsak morda malo bolje razumel, zakaj ženske toliko časa vztrajajo v nasilnem odnosu in ne prekinejo odnosa pri prvi klofuti ali prvem poniževanju. Vendar gre za kompleksen proces in ko spoznaš, s kašnimi stereotipi vse se ženske spopadajo, potem razumeš, zakaj se ženske ne odločijo tako hitro in pridejo k nam, ko so posledice nasilja že zelo hude,” je povedala Finguštova.

Tretja od možnosti za ženske, ki postanejo žrtve nasilja, je v Mariboru zadnjih deset še materinski dom. Njena vodja Žanet Mithans je povedala, da je doslej pri njih bivalo skoraj 400 žensk, pred nekaj leti pa so ustanovili še program svetovalnice žrtvam zlorab, ki je v tem času obravnaval že okoli 670 primerov nasilja.

Porast nasilja je sicer v podravski regiji glede na celotno državo izstopajoč. Mariborski center za socialno delo se v posredovanje vključi s svojo interventno službo, ko se v obravnavo vključi tudi policija. Lani so tako skupaj posredovali v 272 primerih, na mariborskem območju v 184, na ptujskem pa v 106 primerih.

“Ne bi preprosto rekla, da so Štajerci bolj agresivni ali da več pijejo, pač pa je dejstvo tudi, da je nevladni sektor slabše razvit, zato se večina žrtev obrne neposredno na nas ali na policijo, ti primeri pa so nato pri nas zabeleženi,” o razlogih za večje število primerov pravi Premzlova, ki pa se zaveda, da k stanju precej prispevajo tudi slabe finančne in socialne razmere v regiji.

Vir: STA

kij

Danes praznujemo dan Rudolfa Maistra. Na ta državni praznik se spominjamo dogodkov leta 1918, ko je general Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem omogočil, da je ta del ozemlja ostal slovenski. Praznik so zaznamovali na sobotni slovesnosti, na kateri je obrambni minister Janko Veber izpostavil zlasti Maistrov pogum in vizionarstvo.

Maistrov dan praznujemo v spomin na dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ko je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. S tem se ni strinjal general Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki. Ta je v noči na 23. november 1918 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor.

Maister in njegovi soborci so nato novembra in decembra zasedli celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in tako preprečili, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.

kij

Osrednjo slovesnost so v soboto pripravili v Ljubljani, kjer je slavnostni govornik, obrambni minister Janko Veber izpostavil pogum in vizionarstvo prvega slovenskega generala. Maister po njegovih besedah ponazarja to, čemur pravimo “odzvati se na klic domovine”, in nas s tem kliče k odgovornemu delu za domovino.

Pripadniki slovenske vojske ter civilne zaščite po ministrovih besedah zvesto sledijo Maistrovemu zgledu, zato je nanje ponosen. Spomnil je na njihova prizadevanja v odpravljanju posledic nedavnih poplav, posebej pa izpostavil tudi pogumno dejanje vojaka Toneta Čeliča, ki je v začetku tedna v nesreči v Novem mestu rešil žensko iz potapljajočega se avtomobila.

Vir: STA

Brez naslova

Jesenski del severnega dela 3. slovenske nogometne lige je končan.

Maribor B bo s sedmimi točkami prednosti zanesljivo prezimil na 1. mestu. Sledijo mu Drava Ptuj, Podvinci in Šampion Celje. Nedaleč od stika s prvimi tremi pa sta tudi Koroška Dravograd in Radlje, ki bosta prvi del sezone zaključila s petim in šestim mestom. Kljub odigranim trinajstim tekmam pa bi bilo težko napovedati končni vrstni red, saj so točkovne razlike zelo majhne. Ajdas Lenart, ki trenutno zaseda dvanajsto mesto, je od četrto uvrščenega Celja ločen le šest točk.

Kot je mogoče zaslediti na MNZ Maribor je Bojan Djuranović s 13 zadetki doslej največkrat napolnil mrežo nasprotnikov, njegov klub Šampion Celje pa si s Koroško Dravograd deli prvo mesto na Fairplay lestvici.

Brez naslova

Brez naslova

Brez naslova3

smeti

Danes se začenja evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki ima letos poudarek na zmanjševanju odpadkov hrane, saj se kar tretjina hrane v Evropi zavrže. V EU se sicer poleg učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov vedno bolj poudarja tudi preprečevanje nastajanja odpadkov.

Namen evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki se bo sklenil 30. novembra, je predvsem osveščanje in sodelovanje pri zmanjšanju količine odpadkov. S projektom želijo javnost seznaniti s preprostimi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo v vsakdanjem življenju kot prispevek za zmanjševanje količine odpadkov. Sporočilo tedna je, da vsak ukrep šteje in da lahko sodeluje vsak posameznik.

Na svetovni ravni v košu za smeti pristane tretjina vse pridelane hrane oz. toliko, da bi z njo lahko nahranili milijardo ljudi.

smeti

V Sloveniji medtem posameznik letno povprečno zavrže okoli 80 kilogramov hrane. Največji segment zavržene hrane predstavlja kruh, sledijo sadje in zelenjava ter mleko in jajca. V Sloveniji tako vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran.

Slovenska komunalna podjetja so oblikovala pobudo Skupaj za boljšo družbo, s katero si prizadevajo, da bi Slovenci zmanjšali količine zavržene hrane, kritično razmišljali o načrtovanih nakupih, pili vodo iz pipe namesto iz plastenk, kupovali več stvari iz druge roke ali si jih izposojali. Tako so si zadali, da bodo uporabnike osveščali o tem, potem ko so v zadnjih letih osveščali o ločevanju odpadkov.

S temi spremembami bi postali bolj odgovorni do sebe, do okolja in ne nazadnje tudi do svoje denarnice, so sporočili iz ljubljanske Snage.

Komunalna podjetja pripravljajo tudi praktične napotke, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Napotki bodo na voljo na njihovih spletnih straneh in v publikacijah.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Martinovanja: v Rušah po vinski poti, v Selnici v šotoru, v Vuzenici “popoldan z domačini”
– na dnevih slovenskih dobrot s Pio Senčar
– regiski kviz gasilske mladine
– Dragojevič znova osvojil mariborsko občinstvo
– dobrodelni koncert Radlje
– literarni večer s Ferijem Lainščkom in Ditko
– trojček zbirke Ham Publikacije
– “Tako so jedli in pili nekoč”
ŠPORT:
– 6. krog 1. slovenske futsal lige


obcinski informator 1

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Drava spet poplavlja
– Žulo zamenjal Lah, Žula pa Krajcerja
– Dravograjčani dobivajo kanalizacijo
– podjetnice premalo zaupajo vase
– priskočili na pomoč mariborski knjižnici
– Mariborski kemiki v sodelovanje z Makedonci
– projekt Maraton
– Večer Hospica
– “Tovarna, ki dela samo sebe”

obcinski informator 1

drva

Les je obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpuste toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije, koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke.

drva

Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav.

Več o pravilnem kurjenju z drvmi, o pripravi drv za kurjenje, o pripravi kurišča za zakuritev in ostale informacije lahko preberete na tej povezavi.

zdravje bp

Poglejte si novo oddajo Zdravje BP, kjer smo se pogovarjali o prehrani, sodobnih boleznih in gibanju. Razmigali smo telesa, kuhali s strokovnjaki, predvsem pa izvedeli veliko novega in uporabnega o tem, kako izboljšati kvaliteto našega življenja. Ena oddaja, ena tema, en recept, ena vadba… Da bo naše zdravje BP! Vse to v novi oddaji na televiziji BK TV z voditeljico Uršo Lovišček ter Alešem in Sandijem.

oddaja 3.Still0011

bencin

Cene nafte so se danes znižale. Vlagatelji bodo skušali na podlagi podatkov o proizvodnji oceniti, kakšno bo povpraševanje po nafti, močnejši dolar pa je vplival na vzdušje na trgu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali analitiki.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Teksaška lahka nafta, ki bo dobavljena decembra, se je do popoldneva po azijskem času znižala za 35 centov na 80,19 dolarja za 159-litrski sod.

Cena severnomorske nafte brent za dobavo decembra se je znižala za 23 centov na 85,63 dolarja.

“Osrednja pozornost bo posvečena podatkom o proizvodnji. Iskali bomo znake industrijske rasti, ki bi pomenili večje povpraševanje po nafti,” je za AFP dejal analitiki pri singapurski družbi Phillip Futures Daniel Ang.

Danes bo družba Markit objavila podatke o indeksu nabavnim menedžerjev (PMI) za območje evra, Nemčijo in ZDA ter tudi Francijo, Italijo in Španijo.

Poleg tega bo ameriški Inštitut za upravljanje s ponudbo (ISM) objavil podatke svojega indeksa aktivnosti v ameriškem proizvodnem sektorju.

Kitajska je v soboto objavila podatke indeksa PMI v proizvodnji za oktober, in sicer je znašal 50,8 točke, potem ko je bil septembra pri 51,1 točke. Vrednost nad 50 točk označuje rast.

Cene nafte je danes navzdol potiskal močan tečaj dolarja glede na jen, ki je bil blizu najvišjih ravni v zadnjih sedmih letih. Danes popoldne je v Aziji en dolar stal 112,73 jena, potem ko je bil v petek zvečer v ZDA pri 112,35 dolarja.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Marprom prevzema pohorske žičnice
– odprli prenovljano UKM
– kako obeležujemo dan spomina na mrtve?
– Položili vence ob spomenikih herojev
– v DC CSD Ruše izrezovali buče
– obeležujemo dan reformacije

obcinski informator 1

svece

V Sloveniji vsako leto prižgemo veliko nagrobnih sveč, lani blizu 6000 ton oz. 15 milijonov sveč. Skupaj z Avstrijci in Poljaki tako sodimo v sam vrh EU. V zadnjih letih različne institucije z akcijami pozivajo k manjši porabi sveč in s tem k manj odpadkom. Hkrati pozivajo, naj namesto za nakup sveč in rož sredstva namenimo v dobrodelne namene.

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki izhajajo iz prejetih letnih poročil nosilcev načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, je bilo lani danih na slovenski trg 5848 ton nagrobnih sveč, po podatkih, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS (Furs) pa 5900 ton.

svece

V okviru vseh skupnih načrtov je bilo lani zbranih oz. prevzetih 4019 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo predobdelanih 2739 ton. V omenjenih postopkih se izločijo odpadne elektronske nagrobne sveče, pa odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče in ostalo. Lani je bilo recikliranih skupno 3396 ton odpadnih nagrobnih sveč, so pojasnili na Arsu.

Različne akcije za manj sveč na grobovih potekajo tudi letos. Njihov namen je osveščanje o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru, pa tudi spodbujanje ljudi, naj namesto za nakup sveč in rož sredstva namenijo za dobrodelnost. Pobudi se pridružuje tudi okoljsko ministrstvo z akcijo Bi prižgali letos svečo manj.

Povsod po Sloveniji bodo na pokopališčih prostovoljci, ki bodo podrobneje predstavljali namen dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov. V zameno za donacijo bodo ljudje prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.

V akciji Manj svečk za manj grobov sodeluje 60 organizacij ter več kot 200 prostovoljcev iz vse Slovenije. V petih zaporednih akcijah so v celi Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov. Zbrana sredstva vsako leto namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja.

Za odpadne sveče so sicer zadolženi najprej proizvajalci sveč – to so pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki sveče izdelajo in dajo na trg v Sloveniji – ali tisti, ki sveče pridobivajo iz tujine.

Ti morajo zagotoviti, da bodo sveče, ko bodo postale odpadek, ustrezno zbrane in oddane v predelavo, prednostno v reciklažo. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti, da je na pokopališčih postavljenih dovolj zabojnikov za odpadne nagrobne sveče, in sicer ločeno od drugih odpadkov, ki nastanejo na pokopališčih.

Prav tako morajo upravljavci pokopališč poskrbeti, da se zabojniki praznijo in da so odpadne sveče oddane izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Upravljavca dveh velikih pokopališč v Sloveniji, ljubljanskega in mariborskega, pa odpadne sveče oddajata zbiralcu odpadnih sveč, ki izvaja zbiranje teh odpadnih sveč v okviru skupnih načrtov ravnanja.

Nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo organizirati zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Zbiralec mora zbrane odpadne sveče predhodno razvrstiti in nato oddati v predelavo. Predelovalci odpadnih nagrobnih sveč pa morajo izvajati predelavo odpadnih nagrobnih sveč skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Kot so za STA pojasnili na Arsu, trenutno količine nagrobnih sveč, danih na trg, upadajo. Ali je to dejanski pokazatelj, pa ni mogoče z gotovostjo trditi, saj obstaja precej velika verjetnost, da v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vključeni vsi proizvajalci sveč oziroma da na tem področju obstaja še precej sive ekonomije.

Okolju prijazna tehnologija sicer omogoča predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. V sekundarne surovine je mogoče predelati vse tri glavne sestavine odpadnih nagrobnih sveč: ohišje iz plastike, ostanke parafina in kovinski pokrov. Predelani materiali se uporabijo pri ponovni izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Po zaključeni predelavi pa se na odlagališču odložijo le nečistoče. To so odpadki, ki kot sekundarne surovine niso uporabni.

Odstotek recikliranih sekundarnih surovin je sicer zelo odvisen od deleža nečistoč v zabojnikih za odpadne nagrobne sveče. Pomembno je, da posameznik odpadne nagrobne sveče odloži ločeno in v posebej za ta namen postavljene zabojnike na pokopališčih.

Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečko na spletni strani www.svecamanj.si.

Vir: STA

pohorje

Kot kaže, bodo v mariborskem občinskem podjetju Marprom za zagotovitev letošnje smučarske sezone prevzeli upravljanje s celotnim žičniškim sistemom na Pohorju. Stečajni upravitelj ŠC Pohorje – Drago Dubrovski – pravi, da so se že skoraj dogovorili, čakajo le še na končno odločitev na MOM.

Če bodo z omenjenim predlogom na jutrišnji (sicer ustanovni) seji soglašali mestni svetniki, bo v koncesijska razmerja glede žičnic vstopil Marprom, ki bi prevzel v upravljanje vse naprave, ne le gondolo, kot je bilo sprva predvideno, je za STA povedal Dubrovski.

Tako po njegovih besedah ne bo obveljala sprva zamišljena ideja, da bi vse skupaj prevzelo občinsko podjetje Pohorje za šport in turizem, pač pa bi šle naprave neposredno v najem Marpromu, ki se sicer v Mariboru ukvarja z javnim avtobusnim prevozom. O morebitnem sodelovanju z zainteresiranim zasebnim vlagateljem Nikom Paukom naj bi se, če bo to potrebno, dogovarjal Marprom.

pohorje

Stečajni upravitelj je danes opravil pogovore tako z vodstvom Marproma kot s Paukom, ki naj bi bil njihov podizvajalec, že v četrtek pa naj bi po njegovih pooblastilih začeli s pripravljalnimi deli. Kot je še dodal, naj bi za te potrebe delo spet dobilo okoli 50 ljudi, torej večina tistih, ki so že doslej delali na žičniškem delu podjetja.

“Formalno se lahko zaplete samo, če predlog ne bi bil sprejet na mestnem svetu, ali pa če si mestna občina premisli,” je dejal Dubrovski, ki sam sicer potrebuje še soglasje mariborskega sodišča. Ruška občina, ki podeljuje koncesijo za areške žičnice, naj bi mu zagotovila, da bodo sprejeli enak model kot mariborska, od države, ki ima roko nad koncesijo žičnice Pisker, doslej odziva še ni dobil.

Dubrovski o višini najemne pogodbe za zdaj še ne želi govoriti, saj da še ta ni v celoti usklajena, a verjame, da to ne bo razlog, zaradi katerega se ne bi uspeli dogovoriti.

Stečajni upravitelj je bil danes veliko bolj optimističen glede nadaljnje usode turizma na Pohorju, ne le glede žičnic, tudi glede ostalih zadev. Opravil je namreč precej korektne razgovore s predstavniki DUTB, ki so tik pred stečajem v svojo last prevzeli hotelske zmogljivosti. Tudi na tem področju naj bi bili blizu podpisa pogodbe o najemu hotelov, morda že ta ali naslednji teden. Kdo naj bi to bil, za zdaj ne želijo povedati, po vse verjetnosti pa gre za dogovore s Termami Maribor.

Skorajšnji dogovor je za STA potrdil tudi direktor Marproma Bernard Majhenič, ki ne le, da je optimist glede letošnje sezone, pač pa je v to prepričan. Kot je povedal, so v podjetju že ves čas prepričani, da Pohorje mora ostati celota.

“Stečajni upravitelj nam je obljubil, da bomo najpozneje jutri dobili v podpis pogodbo o začasnem upravljanju, kar pomeni, da bomo prevzeli ljudi in začeli z remontom,” je dejal Majhenič in za razliko od Dubrovskega dejal, da ima mariborska občina zdaj mesec dni časa za izvedbo vseh potrebnih pravnih postopkov, vključno s prenosom koncesije na Marprom.

Denar za prevzem žičnic je po njegovih besedah zagotovljen, saj imajo že nekaj časa na računu za to namenjenih 200.000 evrov, v torek pa jim je bilo odobrenih še 250.000 evrov limita. Majhenič je potrdil, da bi lahko sodelovali tudi s Paukom, če bodo z njim dosegli primeren sporazum. To pa po njegovem pomeni, da gospodarska javna služba ne sme biti ogrožena, prav tako pa, da bi sodelovali na dolgi rok, ne zgolj za prihajajočo zimsko sezono.

Vir: STA

report

Gostje tokratne oddaje so:
Vito Pajančič (DM Bakheros), Marta Rep in Silverija Belčič (Društvo SENA), Majda Brumen (Društvo Hospic Maribor), Aleksander Županek (Sekcija dimnikarjev gospodarske zbornice Slovenije), Gregor Likar (ekipa Malčkov Šport).


48__320x240_report

srecanje azbest

Azbest je lahko smrtno nevaren, smo slišali na regijskem srečanju z naslovom “Azbestni odpadki, zdravstveni in okoljski problem”, ki je včeraj potekalo v mariborskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Strokovnjaki so opozorili na nevarnosti azbesta ter svetovali, kako naj se pred njimi zavarujemo.

Azbestna vlakna povzročajo najmanj 4 vrste obolenj: mezoteliom, pljučni rak, azbestoza in difuzne spremembe na plevri. Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnil, da prvi dve sodita med najhujše oblike malignih bolezni: “Tukaj je preživetje zelo majhno, znotraj enega leta. To so res bolezni, ki se jih pozno odkrije, poteki bolezni so dramatični, nekaj mesecev po odkritju po navadi – žal – ljudje umrejo.” Treba je omeniti tudi, da običajno zbolijo tisti, ki se zaradi narave njihovega poklica vplivu azbesta oz. azbestnih vlaken niso mogli ogniti.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Proizvodnjo (in promet) azbestnih izdelkov so prepovedali leta 1996, a je kljub temu samo na mariborskem območju okoli 16% vseh primerov obolenj. Na eni strani je razlog daljša življenjska doba teh izdelkov, v uporabi so lahko namreč do 40 let, na drugi strani pa je razlog nepravilno odstranjevanje. Milko Rutar (iz Salonita Anhovo) je na srečanju opozoril, da smo v Sloveniji sicer prevzeli evropsko zakonodajo, a da ta ne določa roka odstranitve. Je pa s predpisi določeno varno odstranjevanje: “Da se ne sme plošč drobiti na manjše dele, da se mora zaščititi – tako pljuča, kot tudi sproščanje azbestnih vlaken v okolje – in da se odstranjene izdelke tudi pravilno odloži na ustrezno deponijo.”

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV!

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
rezultati lokalnih volitev
– v Mariboru zmagal Fištravec
– v Rušah Razpet
– v Šentilju Žvab
– v Lovrencu na Pohorju Manfreda
– v občini Hoče­-Slivnica Soršak
– na Muti Vošner

– otvoritev 49. Borštnikovega srečanja
– v KS Razvanje obeležili tri visoke jubileje
– 5. mednarodna tatoo konvencija

ŠPORT:
– 1. Mednarodni strokovni S.K.I.E.F. seminar
– Mednarodno dirt jump tekmovanje

obcinski informator 1

Hospic-info

Danes so predstavniki Slovenskega društva Hospic v UKC Maribor odprli info točko. Nahaja se v avli kirurške stolpnice. Odslej so tam dostopne osnovne informacije o negi in pomoči bolnikom ter svojcem. Vsak torek od 10h do 11h pa bodo tam “dežurali” tudi prostovoljci.

Info točko so odprli v luči svetovnega dneva Hospica in paliativne oskrbe, ki ga sicer obeležujemo 11. oktobra. Z njo želijo bolnikom in družinskim članom čim prej zagotoviti ustrezno podporo, ki bi jim olajšala soočanje z neozdravljivo boleznijo in pomagala pri načrtovanju nadaljnje oskrbe.

ekipa Hospica

“Ko se ob našem delu srečujemo z bolniki, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo, ugotavljamo, da le-ti in njihovi družinski člani potrebujejo veliko informacij in psihosocialne podpore… Potrebujejo tudi informacije o možnih oblikah pomoči, ki bi jim omogočile kakovostno bivanje v domačem okolju,” je pojasnila predsednica mariborskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic Majda Brumec. Pravi, da skušajo bolnikom – v sodelovanju s svojci – omogočiti čim lepše, čim bolj kvalitetno preživete dni soočanja z boleznijo. Za marsikaterega bolnika to pomeni lepše zadnje dni življenja.

Hospic-oskrba

Neodvisno od delovanja članov društva Hospic, so v UKC Maribor Pred tremi leti začeli z uvajanjem enote za paliativno oskrbo. Danes v njej delajo 3 zdravnice, 3 dipl. medicinske sestre, socialna delavka, klinična psihologinja in uradnica. Vodja enote Nevenka Krčevski Škvarč, je povedala, da so s tem na UKC naredili velik korak naprej. “Napredek je v tem, da tudi takrat, ko imajo bolniki neobvladane simptome kronične bolezni, lahko dobijo bolj celostno specialistično paliativno oskrbo. To pomeni, da bolniku zagotovimo maksimalno kakovost življenja.”

paliativna oskrba

Tako v enoti za paliativno oskrbo na UKC Maribor, kakor tudi v društvu Hospic nudijo pomoč hudo bolnim in njihovim najbližjim. Slednjim tudi v procesu žalovanja.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– tudi v Rušah kmalu brezplačen prevoz starostnikov
– na BK TV zgroženi nad ravnanjem podpornika Aktivne liste
– “na kavi” z Rakovnikom, županskim kandidatom v občini Lovrenc na Pohorju

– kako kriza vpliva na razvoj otrok
– predstavili knjigo o griču Piramida
– dan kmetic na Gradišču
– srečanje folklornih skupin v Vuzenici

ŠPORT:
– V NK Maribor pred tekmo s Celjani dobili nove avte

obcinski informator 1

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– “Superradarji” so izklopljeni
– “na kavi”s Soršakom, županskim kandidatom v občini Hoče-­Slivnica
– svečana akademija ob 850. obletnici Maribora
– Časoskop
– 70. obletnica bombardiranja Maribora
– “Kar od srca pride, se srca prime”
– Duplek art
– Študentje so šli na prvi rok

ŠPORT:
– Zavec pred naslovom EP

obcinski informator 1

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bervar na sprehod po Viltušu
– Energap v podporo občinam
– Formula študent
– dan prometne varnosti
– kmalu “Gremo na prvi rok”
– kmalu 49. Borštnikovo srečanje

obcinski informator 1

Slika je simbolična

Policisti Postaje prometne policije Maribor so 4. 10. 2014 opravljali nadzor prometa na avtocesti A4 Draženci – Slivnica.

Ob 8.29 so z vozilom z vgrajenim sistemom Provida 2000 izmerili hitrost 75-letnemu vozniku osebnega avtomobila znamke Mercedes A 200. doma iz Maribora. Ugotovili so, da je voznik na avtocesti izven naselja Prepolje, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, na razdalji 1.074 metrov vozil s povprečno hitrostjo
215,87 km/h. Voznika so policisti ustavili in mu izdali plačilni nalog.

Predpisana sankcija za ugotovljeni prekršek prekoračitve hitrosti je globa 1.200 € in 9 kazenskih točk.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Zdravstveni dom Maribor

V prostorih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor so danes podpisali pogodbo in z odkritjem table simbolično položili temeljni kamen za izgradnjo nadomestnih prostorov za službo fizikalne in rehabilitacijske medicine. “Začenjamo sanjati 30-letne sanje,” je ob tej priložnosti povedal direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik.

Zdravstveni dom Maribor

Načrt za nove prostore službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki že vrsto let opravlja svoje delo v več prostorsko ločenih delih ter v pretesnih in nefunkcionalnih prostorih, je star več desetletij. Prvo maketo so izdelali leta 1984, a doslej, predvsem iz finančnih razlogov, niso uspeli uresničiti ideje.

Naložba v nove prostore, od katerih je 2000 kvadratnih metrov namenjenih dejavnosti fizioterapije, 1900 kvadratnih metrov pa je garažnih prostorov, je vredna nekaj več kot 2,8 milijona evrov. Na podlagi javnega naročila je bilo za izvajalca gradbenih del izbrano podjetje Gokop iz Zgornje Kungote. Dela naj bi bila končana v letu dni, do preselitve v nove prostore pa bo oskrba bolnikov po besedah vodje službe Bojane Bauman-Silič neovirano tekla na dosedanjih lokacijah.

Nov oddelek se bo nahajal na sedanjem dvorišču osrednje stavbe zdravstvenega doma v središču Maribora. V sklopu del bodo porušili pritlični dvoriščni objekt, prestavili vročevod ter dozidali objekt za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Skozi leta so morali nekoliko racionalizirati projekt in med drugim opustiti idejo za postavitev velikega bazena in velike telovadnice.

V novih prostorih bodo kljub temu imeli boljše pogoje dela. “Bolnikom se ne bo več treba seliti iz enega v drugi del,” je pojasnil Završnik. Po besedah Bauman-Siličeve bodo terapije individualne in na enem mestu v prijetnejših prostorih. V novih prostorih bodo lahko tudi delno obnovili hidroterapijo, ki so jo bili pred leti prisiljeni opustiti.

Investicija bo financirana s proračunskimi sredstvi občin ustanoviteljic zdravstvenega doma. Največji delež (63 odstotkov) pripada Mestni občini Maribor, ostalo pa bodo prispevale še občine Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc, Miklavž, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj.

Vir: STA

Snaga

Nedavno izvedena raziskava zadovoljstva med Snaginimi uporabniki je pokazala, da si želijo še bolj enostavnega poslovanja z njihovim podjetjem, zato s 1. oktobrom uvajajo elektronske račune, in sicer prek portala www.komunala.info. Do portala je mogoče dostopati prek njihove spletne strani (www.snaga-mb.si), kjer pod zavihom Podpora uporabnikom najdete povezavo na portal in nekaj praktičnih nasvetov, kako portal uporabljati.

Snagasnaga

Za prvo prijavo potrebuje stranka novo položnico, ki jo je prejela od Snage. Na položnici poišče številko odjemnega mesta in svojo šifro. Za uporabo portala je potreben še naslov elektronske pošte stranke. Na portalu komunala.info si nato izdela svoje uporabniško ime in geslo za dostop in uporabo storitve. Prijava ji omogoča pregled stanja plačanih in odprtih zneskov do njihovega podjetja, prijavi pa se lahko tudi na prejemanje elektronskih oziroma E-računov. V kolikor se stranka odloči, da želi od Snage v prihodnje prejemati E-račune, bo svoje obveznosti do njihovega podjetja že prihodnji mesec lahko poravnala prek svoje spletne banke, kjer jo bo čakal E-račun.

Storitev je namenjena njihovim neposrednim strankam, torej tistim, ki jim mesečno pošiljajo položnice. Za tiste stranke, ki dobijo storitev ravnanja z odpadki obračunano s strani upravitelja večstanovanjskih stavb, ostaja način plačevanja nespremenjen.

Storitev E-računa bodo v prihodnjih mesecih še nadgrajevali, v kolikor pa stranke potrebujejo dodatno pomoč, so za vsa pojasnila dosegljivi v času uradnih ur (v ponedeljek, sredo in petek med 8. in 14. uro ter po telefonu do 14. ure, v torek in četrtek pa med 8. in 16. uro) tudi v njihovi informacijski pisarni. Prepričani so, da bo z uporabo spletnega portala komunala.info in E-računa poslovanje z njihovim podjetjem še bolj enostavno in da se bodo stranke z veseljem vključile v nov, uporabniku prijazen in enostaven sistem, s katerim zaradi manjše porabe papirja skupaj prispevajo tudi k ohranjanju naše zelene narave.