Aktualne oddaje

    FOTO in VIDEO: B...

    V tokratnem Zimskem pogovoru na Štajerski sivki na BK TV smo gostili svežega upokojenca – nekdanjega alpskega smučarja Boštjana Klineta. Boštjan Kline, nekdanji slovenski smučarski as, je pred kratkim uradno napovedal konec svoje tekmovalne kariere. Po več kot dveh letih od poškodbe, ki mu je spremenila življenje, je zdaj sprejel odločitev, da se umakne iz […]

    The post FOTO in VIDEO: Boštjan Kline: “Ko je bila odločitev uradna, ko je šlo obvestilo ven, sem bil precej čustven.” appeared first on Lokalec.si.

    14. redna seja o...
    V videu si oglejte 14. redno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 19. 12. 2024. The post 14. redna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si oglejte 16. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si lahko ogledate 16. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 19. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.

Novice iz občine fotografska razstava

Na dan žena odprtje razstave Žens...
Dodano:

V petek, 8. marca 2024, bo ob 18. uri v Fotografskem muzeju Maribor odprtje razstave Ženske Maribora fotografinje Maje Modrinjak.  Prav na dan žena bo tako v tem muzeju poklon ženskam, ki delajo in ustvarjajo v Mariboru, pri tem pa izkažejo ljubezen do dela, svobodo ustvarjanja in svoj jaz skozi izraznost svojega poklica.

“Na 8. marec praznujemo enakovrednost žensk. Dan je opomnik, da je za bojem za splošno enakovrednost žensk in ženskih pravic velik trud, ki še zdaleč ni prišel do začrtanih ciljev. Ženske so še vedno podvržene dejstvu, da bo marsikateri dosežek na področju dela, kariere in tudi vsakdanjega življenja pospremljen z dvomom in težnjo po zagovoru. Portretiranke razstave Ženske Maribora fotografinje Maje Modrinjak nastopijo proti temu in izkažejo ljubezen do dela, ki ga opravljajo,” so zapisali v napovedniku odprtja razstave Ženske Maribora.

Od oblikovalke, umetnice, novinarke, plesalke …

“V razstavi naletimo na prijetno spremembo v znak ženske emancipacije, na portretih so namreč prikazane uspešne ženske Maribora v svojem delovnem okolju. Cilj je izpostaviti profile žensk in deklet v okolju poklica, ki ga opravljajo. Gre za prikaz doseganja uspehov v svoji stroki, kot odraz izobrazbe, talenta in vztrajnosti. Skozi delo žensk in skozi prikaz raznolikih položajev moči se kaže svoboda po odkrivanju dela, znanja, umetnosti in svojega jaza skozi izraznost svojega poklica. Poklici portretirank variirajo, med njimi najdemo oblikovalke, umetnice, novinarke, plesalke in druge,” so še razložili v napovedniku dogodka na Facebooku.

Odgovornost do sebe

Pr tem pa so dodali: “Skozi sporočilnost razstave lahko izpostavimo rek pesnice Adrienne Rich, ki poudarja odgovornost do sebe in svojega individuuma. Pravi, da odgovornost do sebe pomeni, da ne dovolimo drugim, da bi namesto nas razmišljali ali govorili. Pomeni, da se naučimo spoštovati in uporabljati lastne instinkte; zato se spopadamo s trdim delom, kar je nekaj, kar lahko apliciramo tudi na portretiranke razstave. Fotografinja jih je postavila v ponosne drže na način, da najboljše odsevajo svoj karierni klic in dediščino, s katero so se skozi prizadevanje in trud zapisale v mariborski prostor.”

Na razstavi portretov uspešnih žensk je prav tako izpostavljen tihi izraz podpore in sodelovanja med ženskami. Maja Modrinjak je namreč našla in izpostavila ženske in dekleta, ki vsaka na svoj način izkazujejo moč in samostojnost preko poklica, ki ga opravljajo ali so opravljale ter ta duh prenašajo naprej na prihajajoče generacije.

Maja Modrinjak pozna fotografsko ustvarjanje že od ranega otroštva

Maja Modrinjak (1984) prihaja iz Maribora. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je diplomirala na FERI v Mariboru, smer RTV produkcija, nato pa je študij nadaljevala in diplomirala v Sežani na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela, smer fotografija. Članica Fotokluba Maribor je od leta 2015. S fotografijo se je zaradi očeta, znanega mariborskega fotografa spoprijateljila že zgodaj, oče je bil tudi njen prvi učitelj, mentor in vzornik. Privlačijo jo raznovrstni motivi in različne smeri fotografije, od avtorsko-umetniške, do reportažne, senzacionalistične … Svoje fotografije je razstavljala tako doma kot v tujini, sodelovala je na približno petintridesetih skupinskih razstavah in imela šestnajst samostojnih razstav.

V sredo odprtje razstave Budimpešt...
Dodano:

V sredo, 28. februarja 2024, ob 18. uri, bo v Fotogaleriji Stolp odprtje razstave Budimpešta od A do Ž. Avtorica fotografij je madžarska fotografinja Anna Tihanyi. Razstava bo odprta do 6. aprila.

Anna Tihanyi (1979) je madžarska fotografinja, ki je diplomirala na Fakulteti za komunikacije Univerze v Szegedu z diplomsko nalogo o zgodovini fotografije, naslovljeno »Še vedno gibljive podobe«. V letih 2002–2006 se je udeležila eksperimentalnega študija fotografije na fotografski šoli Fotografus.hu. Prvič je samostojno razstavljala v letu 2010. Prejela je več štipendij Nacionalnega sklada za kulturo, prav tako pa več nagrad za svoje delo. Njena dela so bila razstavljena na številnih mednarodnih in nacionalnih razstavah, med drugim na Balassijevem inštitutu v New Yorku, Berlinu, Litvi itd. Anna trenutno živi in ustvarja v Budimpešti kot del kolektiva neprofitne organizacije Budapest Art Factory.

Mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne

Anna Tihanyi je se rodila in odraščala v Budimpešti, v njej se je naučila o njenih možnostih kot tudi omejitvah. Pravi, da je Budimpešta mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne. Že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja spremlja spremembe v svojem mestu in se kljub novim neznanim obrazom vedno znova poskuša spet najti v njem.

Kako gledati svet okoli sebe

Pomembno vlogo v njenem življenju nosi slikanica Enciklopedija Ablak-Zsiraf (Okenska žirafa) iz katere se ni naučila le napisati lastnega imena, temveč tudi kako gledati na svet okrog sebe. Med drugim se je naučila tudi, da je ogledalo izdelano iz stekla in da prijatelji drug drugemu zaupajo svoje skrivnosti. Za nekatere stvari pravi, da so očitne, nekatere ne obstajajo, nekatere pa so tudi metaforične.

Analogni kolaži Budimpešte od A do Ž

Razstavo Budimpešta od A do Ž sestavljajo analogni kolaži, s katerimi Anna predstavlja osebne izkušnje kot tudi kolektivne spomine, ki podobno kot pri Okenski žirafi tvorijo podobe, ki jih lahko doživljamo iz otroškega zornega kota. Predstavljajo značilnosti mesta kot tudi avtoričine osebne zgodbe. Kolaži so sestavljeni iz njenih lastnih kot tudi najdenih fotografij tako simbolnega kot vsakdanjega življenja. Avtorica si tako ne prizadeva za popolnost ali natančnost, temveč nas povabi na osebno potovanje, v katerem imamo vpogled v to, kaj Budimpešta pomeni njej in ostalim. Kolaži tako ne nosijo dokumentarne funkcije, temveč simbolno na več nivojih – med podobami mesta, ki nas skozi nostalgične podobe popelje na doživljanje široke palete čustev kot tudi družbene kritike.

Na ogled izbrane fotografije nateč...
Dodano:

Na fotografskem natečaju z naslovom Povezanost so lahko sodelovali fotografi območnih izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnovnosti (JSKD) iz Maribora, Pesnice in Ruš. Med prispelimi so izbrali 13 avtorjev, ki so poslali svoje fotografije.

Z razstave Povezanost. Vir: Youtube, JSKD Maribor

V času zaprtja javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa smo razpisali fotografski natečaj Povezanost in ob tem organizirali brezplačno fotografsko izobraževanje, ki ga je vodil priznani mariborski fotograf Marjan Laznik, so zapisali na JSKD Maribor. Vsak avtor je lahko sodeloval z največ dvema deloma v črno-beli tehniki.

Fotografije so na ogled v tem videoposnetku:

Na koncu so izbrali 22 fotografij 13 sodelujočih avtorjev. Avtorji so: Kornelija Brecl, Anita Kirbiš, Lara Meolic, Rozika Ogorevc, Breda Prešeren, Domen Rupnik, Dušan Selinšek, Biserka Stergar, Marija Šoberl, Jakob Vršič Ridl, Tina Zimet, Aleš Žiberna in Aladin Žnidarič. Njihove fotografije so razstavljene na spletni razstavi in v katalogu.

Člani strokovne žirije pa so bili fotografa Marjan Laznik in Milko Linec ter profesorica likovne umetnosti Katja Kozjek Varl so izbrali 22 fotografij 13. avtorjev za razstavo in objavo v katalogu.

Zaradi veljavnih omejitev gibanja in prirejanja kulturnih dogodkov JSKD nudi razstavo in ogled fotografij preko spleta. Ob sprostitvi omejitev pa bodo fotografije postavili na ogled v razstavišču Karlinia.

Velik kakovostni razpon

Strokovna žirija je ob prispelih fotografijah zapisala: “Na fotografski natečaj z naslovom POVEZANOST, ki ga je razpisal Javni sklad za kulturne dejavnosti območne izpostave Maribor, je prispelo 22 fotografij trinajstih avtorjev. Čeprav število poslanih del ni veliko, pa je zanimiva njihova raznolikost. Med prispelimi fotografijami zasledimo velik kakovostni razpon, tako v tehnološkem pristopu, občutljivosti za motiv, kompozicijski urejenosti ter naključnosti ali načrtovanemu pristopu k obravnavani temi. Med deli je tako opaziti fotografije, ki jih je oblikovalo oko izkušenega fotografa, kakor tudi fotografije mlajših, ki komaj stopajo na pot tovrstnega ustvarjanja.”

Raznolike vsebine na fotografijah

Opazili so še, da so raznolike tudi vsebine fotografij. “V obdobju, ko nam pandemija korona virusa omejuje naše življenje, ko smo ločeni od družine, prijateljev in sodelavcev, ko se je javno življenje praktično ustavilo, so avtorji o povezanosti razmišljali z vidika individualnih perspektiv: povezanosti v vsakdanjem življenju, ki jih drugače morda spregledamo, povezanost v medsebojnem odnosu med ljudmi, čutna in fizična povezanost, povezanost z okolico, v kateri živimo, povezanost med živalmi, povezanost v naravi, povezanost na simbolni ravni … Avtorji nas nagovarjajo z direktno vsebino fotografij (tematsko močna sporočilnost) ali pa obiskovalcu samo nakažejo sporočilo, da si sam ustvari svoje videnje o prikazani povezanosti (sporočilo na simbolni ravni). Moč kontrasta črno-bele fotografije, bogastvo sivin, detajli našega življenja ali mističnost z zabrisanimi konturami upodobljenega motiva s perspektive avtorjev različnih generacij bogatijo raznolikost predstavljenih del. Prav širok starostni razpon pa naredi razstavo zanimivejšo in jo vsebinsko obogati.”

V Vetrinjskem dvoru razstavlja foto...
Dodano:

V Vetrinjskem dvoru v Mariboru je te dni na ogled razstava fotografinje Maje Šivec z naslovom Brezdomec v karanteni. Z njo avtorica tudi v luči epidemije opozarja na brezdomstvo, ki ga po njenem doživlja vse več ljudi tudi v Sloveniji. Kustosinja razstave, ki bo na ogled do konca meseca, je Tatjana Pregl Kobe.

Fotografska razstava Brezdomec v karanteni avtorice Maje Šivec. Foto: Maja Šivec

Kot je zapisala kustosinja, je serija izbranih fotografij subjektivna umetniška obdelava te občutljive tematike in pomemben prispevek k razumevanju ljudi brez strehe nad glavo. Maja Šivec po njenih besedah ni prva, ki osvetljuje zgodbe posameznikov z bridkimi življenjskimi usodami, saj je bilo o problematiki brezdomstva narejenih več raziskovalnih nalog, v Mariboru je bila razstavljena bogata zbirka karikatur Aljane Primožič Fridauer, dokumentarne fotografije s to tematiko pa so bile že objavljane v različnih časopisih in revijah. Tokratna razstava je postavljena za rešetke pred tri okna, zato se mora vsak posamezni gledalec še bolj potruditi za vživetje vanje.

Mnogo prebivalcev večjih mest se je že vsaj enkrat srečalo iz oči v oči z brezdomci, saj jih je težko zgrešiti v osrčju mesta. Natančno število brezdomcev v Sloveniji ni znano, po ocenah Sursa pa je brez strehe nad glavo med 3000 in 6700 ljudi. V Mariboru naj bi jih bilo od 200 do 350, a je v zavetiščih prostora zanje precej manj, mnogi tja niti ne želijo.

Medtem ko se že kar nekaj časa vrstijo pozivi, naj zaradi hitrega širjenja virusa vsi ostanemo doma, če poti ven niso res nujne, se le redkokdo vpraša, kaj je s tistimi, ki nimajo doma, pravi avtorica. Brezdomci so v teh časih zato zelo ranljiva skupina, saj so dnevni centri in jedilnice zanje zaprti, zavetišča pa ne sprejemajo novih, saj vse, ki imajo prostor v njih, prosijo, naj ne odhajajo, da ne prinesejo virusa. Upanje, da so vsi tisti brezdomci, ki ne živijo v zavetiščih, vsaj približno na toplem oziroma v nekem varnem zavetju, da torej v teh nočeh niso na prostem, je, kot razkrivajo fotografije Maje Šivec, marsikdaj jalovo, kar kaže tudi fotografija brezdomca, čez dan spečega na cesti pred grafitom “Gotof je”, ki ne ponuja upanja.

Maja Šivec se je po študiju na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti popolnoma posvetila kreativni fotografiji in leta 2013 na pedagoški fakulteti pridobila naziv profesorice likovne pedagogike. Dlje časa je bila zaposlena v Fotoklubu Maribor, katerega članica je postala leta 2000, od leta 2013 je bila članica izvršnega odbora Fotografske zveze Slovenije in izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Maribor. Med drugim vodi in se udeležuje fotografskih seminarjev, delavnic in kolonij, svoja dela pa razstavlja tako v domačih kot tujih galerijah, kjer je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela nagrado japonskih fotografskih združenj. Od leta 2011 je samozaposlena v kulturi.

Vir: STA

VIDEO: Preludij k melanholiji na Gl...
Dodano:

Življenje nas lahko vodi po nepredvidljivih, težkih poteh. Tako je nastal tudi material za fotografsko razstavo. Preludij k melanholiji jo je poimenovala avtorica Jasmina Vidmar, ki je svoje fotografije razstavljala v programu letošnjih Glazerjevih dnevov v Rušah. Več v videu.

VIDEO: Tradicionalni Hanzekov veče...
Dodano:

Na Smolniku so letos pripravili že 8., tradicionalni Hanzekov večer. V spomin na delo Ivana Bučaka (po domače Hanzeka), so pripravili fotografsko razstavo Marije Flis, domačinom poznane kot “foto Marija”, in razstavo glinenih skulptur Marjete Simonič. Krajani so uživali.