Jesenski del severnega dela 3. slovenske nogometne lige je končan.

Maribor B bo s sedmimi točkami prednosti zanesljivo prezimil na 1. mestu. Sledijo mu Drava Ptuj, Podvinci in Šampion Celje. Nedaleč od stika s prvimi tremi pa sta tudi Koroška Dravograd in Radlje, ki bosta prvi del sezone zaključila s petim in šestim mestom. Kljub odigranim trinajstim tekmam pa bi bilo težko napovedati končni vrstni red, saj so točkovne razlike zelo majhne. Ajdas Lenart, ki trenutno zaseda dvanajsto mesto, je od četrto uvrščenega Celja ločen le šest točk.

Kot je mogoče zaslediti na MNZ Maribor je Bojan Djuranović s 13 zadetki doslej največkrat napolnil mrežo nasprotnikov, njegov klub Šampion Celje pa si s Koroško Dravograd deli prvo mesto na Fairplay lestvici.

Les je obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpuste toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije, koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke.

Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav.

Več o pravilnem kurjenju z drvmi, o pripravi drv za kurjenje, o pripravi kurišča za zakuritev in ostale informacije lahko preberete na tej povezavi.

Cene nafte so se danes znižale. Vlagatelji bodo skušali na podlagi podatkov o proizvodnji oceniti, kakšno bo povpraševanje po nafti, močnejši dolar pa je vplival na vzdušje na trgu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali analitiki.

Slika je simbolična

Teksaška lahka nafta, ki bo dobavljena decembra, se je do popoldneva po azijskem času znižala za 35 centov na 80,19 dolarja za 159-litrski sod.

Cena severnomorske nafte brent za dobavo decembra se je znižala za 23 centov na 85,63 dolarja.

“Osrednja pozornost bo posvečena podatkom o proizvodnji. Iskali bomo znake industrijske rasti, ki bi pomenili večje povpraševanje po nafti,” je za AFP dejal analitiki pri singapurski družbi Phillip Futures Daniel Ang.

Danes bo družba Markit objavila podatke o indeksu nabavnim menedžerjev (PMI) za območje evra, Nemčijo in ZDA ter tudi Francijo, Italijo in Španijo.

Poleg tega bo ameriški Inštitut za upravljanje s ponudbo (ISM) objavil podatke svojega indeksa aktivnosti v ameriškem proizvodnem sektorju.

Kitajska je v soboto objavila podatke indeksa PMI v proizvodnji za oktober, in sicer je znašal 50,8 točke, potem ko je bil septembra pri 51,1 točke. Vrednost nad 50 točk označuje rast.

Cene nafte je danes navzdol potiskal močan tečaj dolarja glede na jen, ki je bil blizu najvišjih ravni v zadnjih sedmih letih. Danes popoldne je v Aziji en dolar stal 112,73 jena, potem ko je bil v petek zvečer v ZDA pri 112,35 dolarja.

Vir: STA

V Sloveniji vsako leto prižgemo veliko nagrobnih sveč, lani blizu 6000 ton oz. 15 milijonov sveč. Skupaj z Avstrijci in Poljaki tako sodimo v sam vrh EU. V zadnjih letih različne institucije z akcijami pozivajo k manjši porabi sveč in s tem k manj odpadkom. Hkrati pozivajo, naj namesto za nakup sveč in rož sredstva namenimo v dobrodelne namene.

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki izhajajo iz prejetih letnih poročil nosilcev načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, je bilo lani danih na slovenski trg 5848 ton nagrobnih sveč, po podatkih, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS (Furs) pa 5900 ton.

V okviru vseh skupnih načrtov je bilo lani zbranih oz. prevzetih 4019 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo predobdelanih 2739 ton. V omenjenih postopkih se izločijo odpadne elektronske nagrobne sveče, pa odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče in ostalo. Lani je bilo recikliranih skupno 3396 ton odpadnih nagrobnih sveč, so pojasnili na Arsu.

Različne akcije za manj sveč na grobovih potekajo tudi letos. Njihov namen je osveščanje o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru, pa tudi spodbujanje ljudi, naj namesto za nakup sveč in rož sredstva namenijo za dobrodelnost. Pobudi se pridružuje tudi okoljsko ministrstvo z akcijo Bi prižgali letos svečo manj.

Povsod po Sloveniji bodo na pokopališčih prostovoljci, ki bodo podrobneje predstavljali namen dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov. V zameno za donacijo bodo ljudje prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.

V akciji Manj svečk za manj grobov sodeluje 60 organizacij ter več kot 200 prostovoljcev iz vse Slovenije. V petih zaporednih akcijah so v celi Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov. Zbrana sredstva vsako leto namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja.

Za odpadne sveče so sicer zadolženi najprej proizvajalci sveč – to so pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki sveče izdelajo in dajo na trg v Sloveniji – ali tisti, ki sveče pridobivajo iz tujine.

Ti morajo zagotoviti, da bodo sveče, ko bodo postale odpadek, ustrezno zbrane in oddane v predelavo, prednostno v reciklažo. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti, da je na pokopališčih postavljenih dovolj zabojnikov za odpadne nagrobne sveče, in sicer ločeno od drugih odpadkov, ki nastanejo na pokopališčih.

Prav tako morajo upravljavci pokopališč poskrbeti, da se zabojniki praznijo in da so odpadne sveče oddane izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Upravljavca dveh velikih pokopališč v Sloveniji, ljubljanskega in mariborskega, pa odpadne sveče oddajata zbiralcu odpadnih sveč, ki izvaja zbiranje teh odpadnih sveč v okviru skupnih načrtov ravnanja.

Nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo organizirati zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Zbiralec mora zbrane odpadne sveče predhodno razvrstiti in nato oddati v predelavo. Predelovalci odpadnih nagrobnih sveč pa morajo izvajati predelavo odpadnih nagrobnih sveč skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Kot so za STA pojasnili na Arsu, trenutno količine nagrobnih sveč, danih na trg, upadajo. Ali je to dejanski pokazatelj, pa ni mogoče z gotovostjo trditi, saj obstaja precej velika verjetnost, da v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vključeni vsi proizvajalci sveč oziroma da na tem področju obstaja še precej sive ekonomije.

Okolju prijazna tehnologija sicer omogoča predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. V sekundarne surovine je mogoče predelati vse tri glavne sestavine odpadnih nagrobnih sveč: ohišje iz plastike, ostanke parafina in kovinski pokrov. Predelani materiali se uporabijo pri ponovni izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Po zaključeni predelavi pa se na odlagališču odložijo le nečistoče. To so odpadki, ki kot sekundarne surovine niso uporabni.

Odstotek recikliranih sekundarnih surovin je sicer zelo odvisen od deleža nečistoč v zabojnikih za odpadne nagrobne sveče. Pomembno je, da posameznik odpadne nagrobne sveče odloži ločeno in v posebej za ta namen postavljene zabojnike na pokopališčih.

Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečko na spletni strani www.svecamanj.si.

Vir: STA

Azbest je lahko smrtno nevaren, smo slišali na regijskem srečanju z naslovom “Azbestni odpadki, zdravstveni in okoljski problem”, ki je včeraj potekalo v mariborskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Strokovnjaki so opozorili na nevarnosti azbesta ter svetovali, kako naj se pred njimi zavarujemo.

Azbestna vlakna povzročajo najmanj 4 vrste obolenj: mezoteliom, pljučni rak, azbestoza in difuzne spremembe na plevri. Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnil, da prvi dve sodita med najhujše oblike malignih bolezni: “Tukaj je preživetje zelo majhno, znotraj enega leta. To so res bolezni, ki se jih pozno odkrije, poteki bolezni so dramatični, nekaj mesecev po odkritju po navadi – žal – ljudje umrejo.” Treba je omeniti tudi, da običajno zbolijo tisti, ki se zaradi narave njihovega poklica vplivu azbesta oz. azbestnih vlaken niso mogli ogniti.

slika je simbolicna

Proizvodnjo (in promet) azbestnih izdelkov so prepovedali leta 1996, a je kljub temu samo na mariborskem območju okoli 16% vseh primerov obolenj. Na eni strani je razlog daljša življenjska doba teh izdelkov, v uporabi so lahko namreč do 40 let, na drugi strani pa je razlog nepravilno odstranjevanje. Milko Rutar (iz Salonita Anhovo) je na srečanju opozoril, da smo v Sloveniji sicer prevzeli evropsko zakonodajo, a da ta ne določa roka odstranitve. Je pa s predpisi določeno varno odstranjevanje: “Da se ne sme plošč drobiti na manjše dele, da se mora zaščititi – tako pljuča, kot tudi sproščanje azbestnih vlaken v okolje – in da se odstranjene izdelke tudi pravilno odloži na ustrezno deponijo.”

slika je simbolicna

Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV!

Danes so predstavniki Slovenskega društva Hospic v UKC Maribor odprli info točko. Nahaja se v avli kirurške stolpnice. Odslej so tam dostopne osnovne informacije o negi in pomoči bolnikom ter svojcem. Vsak torek od 10h do 11h pa bodo tam “dežurali” tudi prostovoljci.

Info točko so odprli v luči svetovnega dneva Hospica in paliativne oskrbe, ki ga sicer obeležujemo 11. oktobra. Z njo želijo bolnikom in družinskim članom čim prej zagotoviti ustrezno podporo, ki bi jim olajšala soočanje z neozdravljivo boleznijo in pomagala pri načrtovanju nadaljnje oskrbe.

“Ko se ob našem delu srečujemo z bolniki, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo, ugotavljamo, da le-ti in njihovi družinski člani potrebujejo veliko informacij in psihosocialne podpore… Potrebujejo tudi informacije o možnih oblikah pomoči, ki bi jim omogočile kakovostno bivanje v domačem okolju,” je pojasnila predsednica mariborskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic Majda Brumec. Pravi, da skušajo bolnikom – v sodelovanju s svojci – omogočiti čim lepše, čim bolj kvalitetno preživete dni soočanja z boleznijo. Za marsikaterega bolnika to pomeni lepše zadnje dni življenja.

Neodvisno od delovanja članov društva Hospic, so v UKC Maribor Pred tremi leti začeli z uvajanjem enote za paliativno oskrbo. Danes v njej delajo 3 zdravnice, 3 dipl. medicinske sestre, socialna delavka, klinična psihologinja in uradnica. Vodja enote Nevenka Krčevski Škvarč, je povedala, da so s tem na UKC naredili velik korak naprej. “Napredek je v tem, da tudi takrat, ko imajo bolniki neobvladane simptome kronične bolezni, lahko dobijo bolj celostno specialistično paliativno oskrbo. To pomeni, da bolniku zagotovimo maksimalno kakovost življenja.”

Tako v enoti za paliativno oskrbo na UKC Maribor, kakor tudi v društvu Hospic nudijo pomoč hudo bolnim in njihovim najbližjim. Slednjim tudi v procesu žalovanja.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.