V okviru dogodka, ki bo potekal med 10. in 13. uro, so predvideni hitri zaposlitveni razgovori s 15 delodajalci, predstavili pa se bodo tudi drugi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje dodatnih možnostih kariernega razvoja in izvajajo aktivnosti, povezane z zagotavljanjem lažjega prehoda na trg dela.

Kot pojasnjujejo v Kariernem centru Univerze v Mariboru, bo udeležba na dogodku brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava na njihovi spletni strani. Organizatorji pričakujejo okoli 200 udeležencev.

“Na dogodku bo veliko priložnosti za osebno srečanje in predstavitev ter mreženje med udeleženci in delodajalci, zlasti na petminutnih hitrih zaposlitvenih razgovorih. Ob mnogih delodajalcih se bodo na sejmu predstavili tudi drugi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje dodatnih možnosti kariernega razvoja ter izvajajo aktivnosti, povezane z zagotavljanjem lažjega prehoda na trg dela,” je pred dogodkom povedal Matej Kosi iz Kariernega centra.

Organizatorji so za sklop hitrih zaposlitvenih srečanj tokrat 15 delodajalcem zagotovili več kot 100 hitrih razgovorov. Ker bodo posamezni kandidati lahko izvedli razgovor z več delodajalci, bo lahko sodelovalo okoli 60 kandidatov. Sicer pa so za udeležbo na tržnici prejeli že več kot 120 prijav.

Ob tem bosta svetovalca za mlade iz mariborske in ptujske službe zavoda za zaposlovanje udeležencem, tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem, predstavila aktivnosti in aktualne programe za mlade v okviru aktivne politike zaposlovanja. Ti programi mladim omogočajo, da si pridobijo prve delovne izkušnje s pomočjo programov subvencioniranega zaposlovanja, pridobljena znanja uporabijo na konkretnem delovnem mestu in razvijajo nove kompetence, ki jim omogočajo rast na karierni poti.

Na tokratni tržnici bodo od delodajalcev sodelovali Zavod center nova-Fima, Talum, M&R Automation, Lek, Kadring, Hilti Slovenija, REAL security, Agencija M servis, Initi, E-študentski servis, Boxmark Leather, Doorson, PK&KP, Lasertehnik Marfin, Ams AG; Msg life odateam, AVL-AST, Trenkwalder kadrovske storitve, Kemijski inštitut, Palfinger, Moja zaposlitev in Študentski servis.

Na območju mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje je bilo marca 12.920 registriranih brezposelnih, od tega 2475 z visoko izobrazbo, skoraj četrtina brezposelnih je mlajših od 30 let. Na območju ptujske območne enote je bilo marca 3398 brezposelnih, od tega nekaj več kot 500 visoko izobraženih ter skoraj tretjina mladih. V obeh regijah se je, tako kot v vsej Sloveniji, stopnja brezposelnih v zadnjem obdobju znižala, na lepšo sliko pa vplivajo tudi dnevne migracije v sosednjo Avstrijo.

Vir: STA

Ravnatelj in soustanovitelj zasebne osnovne šole v okviru Inštituta Montessori Pavel Demšar je  dejal, da v primeru sprejetja novele za njihovo šolo ne bo velikih sprememb. “Del prispevka za šolanje, ki smo ga do sedaj zaračunavali staršem, bomo odslej prejemali iz javnih sredstev. Bo pa to sprememba za starše, saj bodo plačevali nekaj manjši prispevek za šolanje otroka. Še posebej bodo tega vesele družine z nižjim socialnim statusom, ki težje plačujejo prispevek,” je pojasnil.

Po njegovi oceni gre za “manj kot pol promila sredstev, namenjenih osnovnemu šolstvu, kar ne more imeti omembe vrednega vpliva na javno šolstvo”. Po njegovem prepričanju se zato financiranje javnega in zasebnega šolstva ne izenačuje, saj bodo starši morali še vedno pokriti stroške prostora oz. zgradbe in opreme, še naprej bodo morali pokriti 15 odstotkov stroškov za razširjeni program, pa tudi nekatere manjše stroške.

Po mnenju Demšarja novela ne bo vplivala na rast novih zasebnih šol oz. oddelkov. Kot je še dodal, je zainteresiranih za vpis v zasebne šole več, kot je mest v njih, rast pa je pogojena oz. omejena z drugimi omejitvami, kot so na primer prostorske možnosti.

“Če bo novela v DZ sprejeta, pričakujemo, da bomo finančno lažje shajali. Na nek način pa se bomo vse zasebne šole izenačile z ljubljansko Waldorfsko šolo, ki je do sedaj imela edina stoodstotno financiranje,” pa je dejal ravnatelj Waldorfske šole Maribor Maksimiljan Rimele in dodal, da racionalnih razlogov, da novele ne bi sprejeli, pravzaprav ni.

Rimele je podobno kot Demšar poudaril, da šolnine ne bodo ukinili, ker z njimi pokrijejo velik materialni del programa. Izpostavil je, da čeprav izvajajo obvezni osnovnošolski program, plačujejo za stavbo, v kateri so in je last ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Rimele je še pojasnil, da si bodo z novelo, če si jo prav razlaga, morda lahko “privoščili kakšnega zaposlenega več” in tako okrepili kakovost programa.

Odločitev vlade, da potrdi novelo zakona, po mnenju direktorice Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok Lila Jasne Grabeljšek Skočir dokazuje, kako veliko težo in pomen ima v Sloveniji razvoj šolstva. Opozorila je sicer, da mora iti ta postopek previdno in postopno, “da ne bi to ogrozilo finančne strukture javnega sektorja”.

“Predvsem smo hvaležni, da je prepoznana in dana možnost razvoju za slovenske otroke. Da gremo v korak s časom,” je dejala Grabeljšek Skočirjeva.

Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je vlada sprejela prejšnji teden in jo po rednem postopku poslala v DZ. Novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva iz leta 2014. Ta zahteva, da se obvezni del javnega programa zasebnih osnovnih šol financira stoodstotno. Obenem se ohranjajo pravice iz leta 1996 v razširjenem delu programa, to je 85-odstotno financiranje.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje v Sloveniji deluje pet zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program, to so poleg Waldorfske šole Maribor, OŠ Montessori kot organizacijske enote zavoda Antona Martina Slomška Maribor in Inštituta Lila še Waldorfska šola Ljubljana ter OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana kot organizacijska enota v Zavodu sv. Stanislava.

Vir: STA