Aktualne oddaje

    Pod črto mandat...
    V podkastu Pod črto mandata je bil tokrat gost Jernej Ajd, kandidat na lokalnih volitvah za župana občine Ruše. Prisluhnite The post Pod črto mandata z Jernejem Ajdom appeared first on Lokalec.si.
    Podkast: Pod čr...
    V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi. Prisluhnite. The post Podkast: Pod črto mandata z Alanom Bukovnikom appeared first on Lokalec.si.
    Podkast: Pod čr...
    V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Bor Greiner, ki je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Maribor. Prisluhnite. The post Podkast: Pod črto mandata z Borom Greinerjem appeared first on Lokalec.si.
    Podkast: Pod čr...
    V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica. Prisluhnite. The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.

Od 9. do 13. marca bodo v Selnici ob Dravi potekali Dnevi Arnolda Tovornika, letos v znamenju komedije. Pet predstav zvenečih imen: Reporter Milan, Peter Ternovšek, Saša Pavček, Violeta Tomič in Tadej Toš. “Gre za ljudsko umetnost, dostopno ljudem po ‘ljudskih cenah‘,” so zapisali organizatorji.

Javni zavod Center Arnold Tovornik Selnica ob Dravi tretje leto organizira Dneve Arnolda Tovornika. Postajajo tradicionalni, pa vendar so se organizatorji letos odločili, da jih še bolj približajo ljudem, zato v času od 9. do 13. marca obiskovalcem ponujajo večere komedij. “Ker je bil Arnold ljudski umetnik, nekdo, ki je ustvarjal »estetske vrednosti«, s katerimi je razveseljeval ljudske množice, smo se v Dnevih Arnolda Tovornika odločili ponuditi umetnost za ljudi, ki jih bo nasmejala po zelo ljudski ceni, ki je dostopna vsem,” je dejal Miha Kranjčević, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika.

Pet komedij za vse generacije
Dnevi Arnolda Tovornika 2018 se pričenjo v petek, 9. marca ob 19h, s predstavo Reporterja Milana. Kaj vse se skriva za dejstvom, da je glava družine na Štajerskem strasten navijač? Bodite pripravljeni na vse! Standup komedija, ki jo preprosto morate videti – Ljubi žabara.
V soboto, 10. marca ob 19h, bodo nadaljevali z monološkim nastopom Petra Ternovška, poimenovanega Na svoji deski. Teater, spomin, anekdote, proza in poezija slovenskega dramskega igralca, nosilca Borštnikovega prstana in prejemnika nagrade Prešernovega sklada.
V nedeljo, 11. marec ob 19h, bo na sporedu monokomedija prejemnice Borštnikovega prstana Saše Pavček, v kateri ponuja osebno zgodbo ženske srednjih let, vpete v tradicionalno vlogo matere in žene, ki ji vsakdan duši sanje in hrepenenja. Bužec on, bušča jaz.
V ponedeljek, 12. marca, se bo prav tako ob 19h v monokomediji predstavila Violeta Tomič. 1 igralka, 11 vlog, 111 smehov! S svojim Hotelom Babilon je na skoraj 300 ponovitvah navdušila gledalce tako doma kot zunaj naših meja.
Osrednje dogajanje Dnevov Arnolda Tovornika pa bo v torek, 13. marca ob 19h, s stand upom zaključil Tadej Toš, ki se v svojih šovih posmehuje in norčuje tudi iz najbolj resnih situacij v življenju. Njegove predstave so ruska ruleta za vse, ki se znajdejo na prizorišču.

tadej toš (9)

Spremljevalni program
V okviru Dnevov Arnolda Tovornika bo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja tudi otvoritev mednarodne razstave »AKVAREL« – izbor avtorjev, mednarodnih selekcij, ki skušajo nadgraditi, raziskati in na svoj način najti izraznost te žlahtne in večkrat zapostavljene slikarske tehnike.
V soboto, 10. marca ob 10h, bo v Veliki dvorani hrama kulture Arnolda Tovornika matineja filma Peta zaseda. Gre za slovensko, črno-beoa vojna drama iz leta 1968, v režiji Franceta Kosmača, po scenariju Vitomila Zupana. Filmska zgodba se osredotoča na iskanje izdajalca v partizanskem odredu.

Gledališki utrinki Petra Ternovška.

Gledališki utrinki Petra Ternovška.

Cena in prodaja vstopnic
Cena posamezne vstopnice predstave znaša 10 evrov. Vstopnice so na voljo v TIC Selnica ob Dravi, v sistemu Moje karte v spletni prodaji ter na vseh prodajnih mestih (BS Petrol). Posebni popusti veljajo za družine in upokojence.

V Občinskem informatorju 854:
1. Mariborski mestni svetniki znova o Ljudskem vrtu, o razrešitvi direktorica Zavoda za turizem pa ne
2. Gradnja Sortirnice po načrtih, v nasprotju s pričakovanji, pa bodo višali položnice 3. Sivka skozi fotografski objektiv in kulinariko
4. Na Muti 2. Valentinov koncert
ŠPORT:
5. Ta konec tedna v Mariboru odprto prvenstvo v taekwondoju
6. 41. SKIF karate-do turnir za pokal Ruš

UKC Maribor je objavil razpis za delovno mesto strokovnega direktorja. Aktualni dir. Darji Arko namreč konec aprila poteče(že drugi) mandat. Ali bo ponovno kandidirala, zaenkrat še ni znano. Pričakovati pa je, da bo izbira zaključena do konca marca.

Rok za prijavo je 12 dni. Med pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, so: diploma medicinske fakultete, naziv visokošolskega učitelja medicinske fakultete in najmanj pet let izkušenj s strokovnim vodenjem. Kandidati morajo (poleg življenjepisa) k prijavi priložiti potrdilo o nekaznovanosti ter program dela in strokovnega razvoja kliničnega centra. V skladu s statutom UKC Maribor bodo člani razpisne komisije (ki so jo imenovali na torkovi seji sveta zavoda) preverili, kdo izmed na razpis (pravočasno) prijavljenih kandidatov/-tk izpolnjuje pogoje. Nato bodo člani sveta zavoda med njimi izbrali strokovnega direktorja, po predhodnem mnenju strokovnega sveta in direktorja UKC Maribor Vojka Flisa. Mandat strokovnega direktorja traja štiri leta.

ukc maribor

Kakšna bo (tokratna) odločitev Arkove?
Aktualno strokovno direktorico je na funkcijo povabil nekdanji (dolgoletni) direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Arkova to funkcijo opravlja že dva mandata: prvič je bila kot dotedanja predstojnica oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk za strokovno direktorico imenovana aprila 2010. Po pretresih v UKC Maribor, ki so vodili k odstopu dolgoletnega direktorja Pivca, je Arkova februarja lani ponudila odstop, ker v nastalih razmerah naj ne bi mogla ustrezno opravljati svojega dela. Ko jo je podprl strokovni svet bolnišnice, je umaknila predlog in ostala na položaju, češ da ima UKC Maribor že tako ali tako ogromno težav, zato ga ne želi dodatno obremenjevati s predčasnim iskanjem novega strokovnega direktorja.

V času njenega mandata pa jo je k odstopu pozval zdravniški sindikat Fides, in sicer zaradi nastalih kadrovskih težav na anesteziologiji. Takrat je Arkova poudarila, da je ves čas aktivno sodelovala pri reševanju situacije, da je podajala predloge za reševanje težav, vendar ti niso bili v celoti upoštevani. Spomnila je tudi, da lahko strokovni direktor v skladu s statutom UKC Maribor samo daje predloge direktorju, ne more pa o tem odločati samostojno. Kako se bo odločila o morebitni ponovno kandidaturi pa še ni jasno.
Vir: STA

V teh dneh bodo mestni redarji opravljali poostren nadzor mirujočega prometa na območju Mestne občine Maribor. Najbolj pozorni bodo v okolici mariborske tržnice, pod Pohorsko vzpenjačo in v središču Kamnice.

redarji kazen

Med prihajajočim vikendom (24. in 25. februarja) in naslednjim vikendom (3. in 4. marca) bodo mestni redarji izvajali nadzor mirujočega prometa v Mestni občini Maribor. “Poseben nadzor bo v teh terminih osredotočen na okolico Mariborske tržnice, center Kamnice in območje pod Pohorsko vzpenjačo. Prosimo za razumevanje in upoštevanje prometnih pravil,” so sporočili z mariborske občine.

Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, je danes dobila podporo večine svetnikov Občine Hoče-Slivnica. Za njeno razrešitev je glasovala samo Anita Arzenšek, sicer članica sveta zavoda Zavoda za turizem, ki je po današnjem glasovanju (razočarana) odstopila s funkcije.

Pred glasovanjem je župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak odprl razpravo. Naprej se je oglasila Arzenškova. Med drugim je poudarila, da dvomi v delovanje Zavoda za turizem oz. v njegovo vodenje. Da dvomi v zastavljene cilje po povezovanju in sodelovanju z vsemi občinami soustanoviteljicami, saj da v gradivih, ki jih je pregledovala, Občine Hoče-Slivnica skorajda ni bilo. Jasno je povedala, da je za razrešitev direktorice. Po njenih uvodnih besedah, pa je spregovorilo še kaj nekaj svetnikov, ki so Windischevo tako rekoč vzeli v bran. “Pred 8 meseci smo jo potrdili. Če bo razrešena, ali je kdo v tej sobi, ki je prepričan, da bo zato drugo leto boljše?” je dejal Jožef Merkuž. “Po 8 mesecih ni pošteno, da se o tem razmišlja. Nekateri avti rabijo 6 sekund, nekateri pa 15, da dosežejo 100 km/h. Vodstvena funkcija je zahtevna in važno je, da se doseže cilj. Nisem za razrešitev,” je dejal Anton Obreht. V debati pa so svetniki izpostavili tudi dejstvo, da so gradiva, ki so jih pregledali, resda polna očitkov in vprašanj, ampak, da nikjer niso zasledili nikakršnih predlogov za izboljšave, kar se jim ni zdelo prav.

seja hoce

Windischeva zadovoljna, Arzenškova odstopila

Seveda sem zadovoljna. Saj že ves čas poudarjam, da razlogov za razrešitev ni,” je po seji povedala U. Windischeva. Ker so se doslej že izjasnile Mestna občina Maribor (ki naj bi podala načelno soglasje z razrešitvijo), Občina Rače-Fram (ki je Windischevi včeraj izglasovala zaupnico) in danes še Občina Hoče-Slivnica, je sedaj pod vprašajem samo še stališče občinskega sveta Občine Starše. Glasovali naj bi prihodnji teden. Je pa danes izražena podpora v Hočah sprožila nenadni odstop Arzenškove. “Odstopam z mesta sveta zavoda Zavoda za turizem, ker mislim, da moje delo tam in na tej funkciji, ni več potrebno. Se mi zdi, da moje mnenje in moje besede niso bile slišane. Zelo sem se zagnala v to delo, ne bom pa se trudila za nekaj, kar nima smisla,” je dejala. Podarila je še, da odstopa s tem ni zgolj ponudila, ampak, da je to njena končna in nepreklicna odločitev.

Ste vedeli, da je Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše na vrhu lestvice zlatih maturantov na poklicni maturi? Tudi o tem v tokratni oddaji V svetu odraslih, kjer vam bomo zaupali še podrobnosti o prijavi na projekt ŠOUROCK 2018, ter pokazali prenovljeno sedmico Študentskih domov Univerze v Mariboru.

Podrobnosti si oglejte v videu:

Po ocenah članov sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je strateški načrt za nadaljnji razvoj zavoda, ki jim ga je včeraj predstavil direktor Vojko Flis, presplošen, zato so zahtevali njegovo dopolnitev. Veliko pomislekov so imeli tudi glede predlaganega finančnega načrta za letos.

seja sveta ukc maribor (1)

Flis je ob predstavitvi razvojnega strateškega načrta za obdobje do leta 2022 poudaril, da so eno želje, drugo pa realnost. “Naša vizija je, da smo sodobna, moderna bolnišnica. A glede na dejstva iz pregleda stanja bo treba predvsem poskrbeti za saniranje položaja in preprečitev, da ne zdrsnemo še globlje,” je dejal.

Spomnil je, da je že prejšnji strateški načrt, ki je bil spisan za obdobje do leta 2019, ostal večinoma neuresničen, zato je pri sestavi novega poskušal ostati na realnih tleh. “Ker smo v obdobju sanacije, smo pri napovedih zelo previdni,” je pojasnil.

Med prioritete si je zastavil širitev postelj za intenzivno terapijo in selitev pljučnega oddelka s Pohorja v središče Maribora. Za prvo so že lani objavili javno naročilo za gradbeno-obrtniška dela za postavitev deset dodatnih postelj. “Zadeva je v teku, a ne tako hitrem, kot bi si želeli, saj smo vezani na postopke javnega naročanja,” je povedal Flis.

Član sveta zavoda Vilibald Premzl je v dokumentu med drugim pogrešal odločnejše zahteve za uresničitev potreb kliničnega centra, Simon Trpin natančnejše načrte razvoja po posameznih oddelkih in strokah, Barbara Tiselj širšo razpravo o ciljih znotraj UKC Maribor, Stanislava Naterer numerične, časovno opredeljene kazalnike.

Čeprav je Flis pojasnjeval, da bodo konkretne številke navedene v sanacijskem načrtu, ki ga trenutno pripravljajo, saj je uresničevanje ciljev odvisno od razpoložljivega denarja, je svet zavoda zahteval, da dokument dopolni. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča je treba do poletja načrt prečistiti glede na poudarke v današnji razpravi in o njem opraviti širšo razpravo, da bodo zaposleni “čutili pripadnost in soodgovornost” do njega.

Po drugi strani so kljub številnim pomislekom člani sveta zavoda – predvsem zato da ne bi upočasnjevali izvajanja nujnih investicij – potrdili načrt dela in finančni načrt za letos, a s pripombo, da ga bo treba kasneje dopolniti v skladu s potrjenim sanacijskim načrtom. Obenem so naročili direktorju, da do takrat zaposluje skrajno selektivno.

Prav glede zaposlovanja je bilo veliko kritik. Več članov sveta zavoda je bilo ogorčenih zaradi novih sprememb sistemizacije delovnih mest v UKC Maribor, opravljenih tik pred začetkom veljave statutarne spremembe, po kateri mora vsako spremembo sistemizacije odobriti svet zavoda. “Praksa, ki ste jo ubrali, je za svet zavoda nesprejemljiva,” je poudaril Germič in dodal, da se zaradi takšnega početja vodstva zavoda upravičeno širi nezaupanje in različna ugibanja.

Po besedah Flisa so bile spremembe sistemizacije nujno potrebne, še posebej v zdravstveni negi, in zaenkrat ne prinašajo višjih stroškov, saj dejansko še niso bile opravljene nove zaposlitve. Mesta naj bi zapolnjevali, če bodo imeli zanje finančno kritje. Letos načrtujejo 136 novih zaposlitev; večina je vezanih na dodatne postelje na intenzivni terapiji in na oddelke, kjer je kadrovska stiska največja, med drugim na urologiji.

“Nismo proti zaposlovanju. A to mora biti smiselno, ne mimo načrtov in brez analiz,” je v imenu sveta zavoda dal vedeti Germič in ob tem spomnil, da v preteklosti ni bilo vedno tako.

Po dveh letih negativnega poslovanja naj bi UKC Maribor letos poslovanje zaključil z uravnoteženim rezultatom. “Upamo, da bomo lahko obvladovali tveganja, ki smo jih jasno navedli,” je pojasnil Flis. Dodatna sredstva naj bi med drugim poskušali pridobiti z enkratnimi dodatnimi programi za skrajševanje čakalnih vrst, a so jih dobili odobrene za v polovico manjšem obsegu od lanskih.

Nujne investicije so letos predvidene v višini 33 milijonov evrov, predvsem za zamenjavo iztrošene opreme, pri čemer imajo zaenkrat s strani države obljubljenih 4,6 milijona evrov. “Ostale nujno potrebne investicije bodo še predmet pogajanj,” je priznal pomočnik direktorja Milan Soršak.
Vir: STA

Slovenski motokrosist Tim Gajser, ki je hudo padel na nedeljski pripravljalni dirki v italijanski Mantovi ter ob tem utrpel dvojni zlom čeljusti, se je v ponedeljek vrnil v domovino. Že sinoči so ga podrobno pregledali slovenski strokovnjaki, ki so se odločili, da opravijo dodaten poseg.

Tim Gajser

Tim Gajser

Gajser je bil že na dan padca operiran v bolnišnici v Mantovi, v torek pa so ga na nadaljnje zdravljenje z reševalnim vozilom prepeljali v UKC Maribor.

“Tima je prevzel predstojnik za čeljustno kirurgijo v UKC Maribor in se odločil za dodatno operacijo, s katero bodo Timu še ojačali čeljust in opravili določene popravke. Še dobro, da sem vztrajal in smo Tima spravili domov,” je povedal oče in trener Tima Gajserja Bogomir Gajser in dodal: “Tim se dobro drži. Je zelo optimističen, morda v tem trenutku celo preveč, in se želi kmalu vrniti na motor. S Timom se zahvaljujeva za vse pozitivne misli in dobre želje, ki sva jih prejela v teh dneh.”

Vir: STA

Maribor–Allerheiligen, odpovedano!“, so jasno zapisali na Facebook strani NK Maribora. Namesto tekme nogometaši opravljajo zimski trening.

Sneg je pokvaril torkove načrte, predvidenega zadnjega testa v Ljudskem vrtu ne bo,” sporočajo iz mariborskega Nogometnega kluba. Zadnji test v pričakovanju začetka spomladanskega dela naj bi bila tekma proti avstrijskemu tretjeligašu Allerheiligenu, a so jo morali zaradi zimskih razmer odpovedati. Ekipa bo namesto predvidenih 90 minut igre opravila trening, od vremena pa bodo odvisne tudi aktivnosti v naslednjih dneh, ko bo treba poiskati ustrezno vadbeno površino.

Pol leta je minilo odkar so na mariborski Snagi današnje gradbišče Sortirnice predali izbranemu izvajalcu, podjetju Kostak. Danes so gradbišče pokazali medijem in poudarili, da se gradbena dela intenzivno nadaljujejo. Občani in občanke pa lahko pričakujejo dvig položnic.

V prvi fazi so gradbena dela potekala pod zemljo, očem nevidna, saj so morali vzpostaviti temelje za gradnjo t.i. sortirnice na ključ. Danes so betonski temelji že postavljeni. V začetku letošnjega leta so pričeli s sestavljanjem in nameščanjem tehnologije, strojev, opreme, s katero se bo izvajalo (avtomatsko) sortiranje komunalnih odpadkov. Po pričakovanjih bodo z gradnjo zaključili še letos, verjetno konec junija, ko naj bi Snaga Maribor pričela s poskusnim obratovanjem prve tovrstne sortirnice odpadkov v regiji. Podrobnosti sledijo…

DOPOLNJENO 20.1.2018 OB 13.56
Da dela na gradbišču bodoče sortirnice mešanih komunalnih odpadkov potekajo v skladu z načrti, je danes povedal direktor Snage Maribor Cveto Žalik. Pričakuje, da bodo objekt poskusno zagnali letos poleti. V prehodnem obdobju v Snagi napovedujejo dvig komunalnih položnic, četudi naj bi sortirnica Snagi in njenim uporabnikom zagotavljala nižje cene odvoza mešanih odpadkov. Za koliko se bodo dvignile cene, zaenkrat še ni točno jasno.

Cene bodo določene marca

Težavo, ki je naj ne bi mogli premostiti brez dviga cen, naj bi predstavljalo vmesno obdobje do zagona novega objekta. Kot so pojasnili v Snagi, so po novem podaljšanju sodelovanja z na razpisu izbranim podjetjem Salomon soočeni z bistveno višjo ceno prevzema odpadkov. Pogodba s Salomonom je sicer podpisana do začetka obratovanja sortirnice, a do takrat bo treba preživeti, je poudaril Žalik. “Vse do takrat pa se bomo morali soočiti z višjimi cenami. Številke bomo strnili v elaborat, ki ga bomo izdelali do konca marca in ga predali mestni občini,” je dejal Žalik in poudaril dejstvo, da oblikovanje cene ni politična, pač pa čista ekonomska kategorija. Ob tem je še pojasnil, da so se cene v Mariboru nazadnje spremenile leta 2006. Trenutna ekonomska cena za izračun položnic zdaj še vedno znaša 98 evrov, a ker letno oddajo okoli 22.000 ton odpadkov, je minus na tem področju znaten, zato po Žalikovih besedah obstaja resna bojazen, da se bo družba v času svojih pomembnih investicij znašala v negativnih številkah.

gradbisce sortirnice 4

Sortirnica bo končana še letos
Po besedah vodje projekta Vilibalda Šabedra dan začetka poskusnega delovanja sortirnice ostaja 21. junij (letos). Investicija vanjo skupno znaša 12,5 milijona evrov, Snaga pa se je za izvedbo (potem, ko so javnemu podjetju to odobrili mestni svetniki) zadolžila za okoli 10 milijonov evrov. Kot je povedal Silvester Dominc, ki je odgovoren za financiranje investicije, so se zadolžili pri dveh bankah: pri Novi KBM in Sparkasse, pri vsaki za pet milijonov evrov. Z odplačevanjem kredita bodo začeli leto dni po izčrpanju celotnega kredita, manjkajoči del pa so zagotovili iz lastnih sredstev.

Ko smo omenjali možnost skupnega nastopa korejskih športnikov na zimski olimpijadi, so mnogi v šali dejali ‘ta pa je iz trte zvita‘”, so zapisali člani Združenja Slovensko Korejskega Prijateljstva. Ponosni, da so s posaditvijo potomk mariborske najstarejše trte na svetu pozitivno prispevali k umiritvi razmer na korejskem polotoku.

Združenje Slovensko Korejskega Prijateljstva je bilo ustanovljeno prav z namenom otoplitve razmer na korejskem polotoku in željo po mirnem sobivanju, ki naj v prihodnosti pripelje do združitve korejskega naroda, saj je razmejena Koreja zadnji ostanek hladne vojne na Svetu. “Priložene fotografije so dokaz, da sta se potomki najstarejše trte prijeli tako v Seulu, kjer raste pred Youth Hostlom v lasti mesta Seul, kot tudi v Pjongjangu, kjer so jo iz previdnosti posadili rastlinjaku in je pod stalnim nadzorom strokovnjakov“, piše predsednik Združenja Igor Jurišič.

Zasaditev potomke Stare trte v Seulu.

Zasaditev potomke Stare trte v Seulu.

Upajo, da bo trta obrodila že v letošnjem letu in, da bodo lahko v jeseni opravili trgatev na obeh straneh 38. vzporednika, ki že več kot pol stoletja ločuje korejski narod. Tako na jugu, kot na severu so dogovorjeni, “da bomo iz grozdja obeh potomk in morda s pomočjo kakšnega grozda iz Maribora, pripravili skupno korejsko vino, ki bo simboliziralo željo po sodelovanju in miru na korejskem polotoku,” dodaja Jurišič.

Stara trta kot simbol za mir
Projekt Najstarejša trta za mir in sožitje na korejskem polotoku naj bi bil eden od ključnih dogodkov v letu 2017, ki so prispevali k zbliževanju, čemur krona je bil nastop pod enotno korejsko zastavo na olimpijskih igrah. “Še pred meseci, ko smo omenjali možnost skupnega nastopa korejskih športnikov na zimski olimpijadi, so mnogi v šali dejali “ta pa je iz trte zvita”. A v tem primeru je ljudski rek še kako na mestu, saj je bila prav mariborska najstarejša trta na svetu pomemben kamen v mozaiku zbliževanja Severne in Južne Koreje“, je zapisal Jurišič in poudaril, da so uspešni izvedbi zastavljenega projekta pripomogli tudi mestni viničar Stane Kocutar, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch ter podžupan MO Maribor Saša Pelko.

Neznano kam je odšla Rahela Majcen, 43-letnica iz Maribora. Stanovala je na Bantanovi ulica 15. Nazadnje so jo videli včeraj, 19. februarja ob 7.00, ko se je s kolesom odpeljala v službo (na Tezno v Mariboru). Policisti in svojci prosijo za pomoč pri iskanju.

rahela-majcen

Majcen Rahela je srednje postave, visoka okoli 162cm, svetle polti, rjavih oči in črnih las segajočih do vratu. Na levi roki na nadlahtu ima tatoo v motivu sonca in lune. Oblečena je v rjavo bundo ter obuta v usnjene škornje črne barve, segajočih do kolen. Vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, prosimo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 12 00,” so sporočili s Policijske uprave Maribor.

Podravski župani in županja pozivajo poslance Državnega zbora naj danes v celoti zavrnejo predlog sprememb in dopolnitev Energetskega zakona. “Celotna procedura sprejemanja sprememb tega zakona je primer, kako se zakonodaj ne sprejema“, so zapisali predstavniki občin, dva poslanca in direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so se udeležili včerajšnjega sestanka.

Ni vprašanje enakih pogojev poslovanja subjektov v energetiki, temveč je potrebno oceniti degradacijo okolja, ki jo energetski subjekt s svojim delovanjem povzroča okolju“, med drugim poudarjajo v dopisu naslovljenem na poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Dodajajo, da je predlog sprememb zakona, ki ga je podal Ivan Prelog (poslanec stranke SMC), popolnoma nesprejemljiv in ni vreden nikakršne nadaljnje obravnave. “Pomeni, da bi se sredstva jemalo vsem prebivalcem v državi“, v imenu županov in županje podravskih občin nadaljuje Andrej Fištravec, župan MO Maribor. Dopis objavljamo v celoti, spodaj pa tudi seznam 15 prisotnih na včerajšnjem sestanku, ki so se zedinili, da je treba spremembo energetskega zakona še danes ustaviti.

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Na Muti so letos že drugič zapored priredili Valentinov koncert. Tokrat s Prifarskimi muzikanti.

28340599_806650736197504_1059858123_oV telovadnici OŠ (osnovna šola) Muta so včeraj zaigrali in zapeli Prifarski muzikanti. V velikem številu so se zbrali občani, nekateri obiskovalci so tudi prišli iz sosednjih občin.

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Organizatorji Kurentanca se otepajo odgovornosti
– Maribor med top 10 investitorjem prijaznih mest
– Otroški občinski svet v Hočah
– Na mariborskem pustovanju z ZPM kljubovali snegu

– Maškarada v Domu kulture Ruše
– Pustne šeme v Vuzenici
– Ples mask v Bistrici ob Dravi
– Pokop pusta na Ptuju

Univerza v Mariboru je zaradi nepravilnosti morala vrniti del sredstev za čezmejni evropski projekt Tempus morems. “Zahtevek v višini 158.753 evrov je bil plačan v začetku februarja,” pravijo na univerzi. Ker naj bi šlo za napake prejšnjega koordinatorja projekta, bo poskušala doseči povračilo tega denarja od njega.

Kot je pred dnevi poročal časnik Dnevnik, je bila do leta 2011 koordinatorica projekta Univerza v Marburgu, septembra istega leta pa je vse obveznosti in zadolžitve nosilke prevzela mariborska univerza. Odgovorna oseba projekta, ki naj bi pospešil modernizacijo visokega šolstva v državah nekdanje Jugoslavije in omogočil hitrejšo uvedbo bolonjske reforme, je postal tedanji tajnik filozofske fakultete Mladen Kraljić.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

“Zelo smo bili presenečeni, ko smo iz Bruslja prejeli zahtevek za vračilo. Kot da bi padel z neba. To se je očitno skrivalo pred nami,” je za časnik povedal dekan filozofske fakultete Božidar Kante.

Revizorji so po poročanju Dnevnika ugotovili, da je bila četrtina od skupaj porabljenih 616.000 evropskih evrov porabljena neupravičeno. Manjkale naj bi fakture, potrdila o plačilu in druga dokumentirana dokazila o utemeljeni porabi denarja, predvsem v zvezi z nakupom opreme in plačilom honorarjev ter drugih stroškov sodelujočih visokošolskih uslužbencev.

Na mariborski univerzi so pojasnili, da so nosilstvo projekta prevzeli šele v tretjem letu izvajanja. “Revizijska hiša, ki je opravila revizijo projekta, je ugotovila, da je Univerza v Mariboru projekt vodila korektno, težave povzroča nepopolno oddana dokumentacija drugih članic projekta z Zahodnega Balkana iz časa, ko je projekt vodila Univerza v Marburgu,” so povedali.

Težave naj bi nastale, ker partnerji niso zagotovili vseh zahtevanih dodatnih spremljajočih dokazil o porabi sredstev. “Univerza v Mariboru pa je kot koordinator v tretjem letu projekta zagotovila vso osnovno in v razpisu zahtevano dokumentacijo,” poudarjajo v Mariboru.

Sporna sredstva so kljub temu nakazali Bruslju, da bi se izognili dodatnim stroškom. “Univerza v Mariboru je že posredovala zahtevek naprej prejšnjemu koordinatorju za vračilo sredstev, ki jih je založila za preprečitev zamudnih obresti in drugih sankcij neplačila. Univerza v Mariboru terja vsa sredstva od prejšnjega koordinatorja, ker so posledica napak pri delu prejšnjega koordinatorja, kar jasno izhaja iz poročila revizorja,” so še povedali.

Projekt Tempus morems je bil namenjen razvoju in izboljšanju učinkovitosti in storilnosti univerzitetnih uprav. Iz držav EU sta bili partnerici poleg univerz v Mariboru in Marburgu še Univerza v Gentu in Podonavska univerza v Kremsu, sodelovale pa so tudi univerze s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije.

Vir: STA

Katero šolo izbrati? Da se bodo bodoči dijaki in dijakinje lažje odločili o svojem vpisu v srednjo šolo, smo zbrali informacije na štirih srednjih šolah in gimnazijah. Treh v Mariboru in eni v Rušah. Preverite v videih.

GSKŠ Ruše
Devetošolci in devetošolke so nam na obisku Gimnazije in srednje Kemijske šole Ruše zaupali, da komaj čakajo na laboratorijske eksperimente. Starši pa so pri izbiri šole za svoje otroke upoštevali zaposljivost.

SŠGT Maribor
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor sledijo trendom. Bodoče dijake in dijakinje pa je delo v gostinstvu in turizmu mika zaradi dinamike, srečevanja in spoznavanja ljudi.

Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor
Zanimanje za programe je v porastu, najbolj popularen je program tehniške gimnazije, nasploh pa na šoli letos pričakujejo rekordni vpis.

SŠOM
Tisti, ki jih zanimajo ustvarjalni poklici, bodo v bodoče dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor. Tako so povedali mladi na informativnem dnevu.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Rušani umirjajo zaplete ob gradnji kolesarske steze
– Forum vseh forumov v Hočah – To soboto na Ptuju že 13. dobrodelna Obarjada
– Mistična kurentova trans-verzala
– Filmski memorial Ervina Kralja
– Kdo zagotavlja, da so trezorji varni?

Potem ko smo začeli razkrivati ozadje zapletov na letošnjem Kurentancu, nam je M.V., eden izmed zgroženih obiskovalcev, ki so ostali pred vrati, zaupal kakšno srhljivko je doživel. Zanimivo, da podobni kaos v svojem uradnem poročilu omenjajo tudi policisti. Očitno naj bi varnostniki službe ELEN Varovanje d.o.o. malomarno opravili svoje delo. Še več: glede na izpoved M. V., so bili nedopustno agresivni do ljudi.

“Za sebe in za družbo sem se bal!”
Glede na izpoved obiskovalca M. V., enega od družbe 15ih prijateljev, ki so z neuporabljeno vstopnico v rokah (o)stali pred vrati, se je najhujši kaos pričel po 23h. “Po mojih ocenah je bilo v oni največji fazi zunaj zagotovo 500 ljudi, če še ne več. Ogromno ljudi je bilo to! To je bilo vse natiščano in dejansko si se počutil takrat ogroženega. Agresije je bilo ogromno s strani varnostnikov, ki so tiščali ven, množica pa noter. Ogromno je bilo krikov, verbalnega nasprotovanja, ne vem… Še nikoli v življenju se še nisem tako počutil! Za sebe in za družbo sem se bal!” Nekaj dni po dogodku so mu sicer organizatorji pisno zagotovili, da jim bodo povrnili denar za vstopnice, ki jih niso mogli uporabiti, a M.V. poudarja, da to njihovega nizkotno podlega ravnanja ne bo izničilo. “Ponosa pa ugleda ne bodo nikdar vrnili. V naši družbi je bilo več oseb, ki so prvič šle na Ptuj v ta karnevalski šotor. Cel teden so delali maske, res, full lepe priprave so bile… in potem prideš tja in dobiš tako dobrodošlico, da me je bilo dejansko sram, da sem jih tja povabil,” je dejal M.V. Izvedeli smo še, da je bila v tej skupini prijateljev ena oseba iz Kopra, večina oseb iz Maribora, preostanek pa so bili domačini iz bližine Ptuja.

Se je skoraj ponovila Lipa?
Neuradno smo izvedeli, da naj bi med prerivanjem množice ljudi na tleh obležalo dekle. Bojda so jo pohodili, saj naj bi podlegla pritisku množice, ki je hotela zdrveti skozi vrata v trenutku, ko so jih varnostniki ponovni odprli. M. V. nam tega ni mogel potrditi, je pa v svoji izpovedi povedal, da je pred morebitnim takšnim scenarijem v zadnjem trenutku obvaroval svoje dekle: “Dejansko sem mogel na koncu prijet punco pa jo ven potegnit, da ni prišlo še do kakšne hujše stvari.” Od drugega obiskovalca F. N. pa smo izvedeli, da je bil “pritisk tako močen, da smo se komaj obdržali na nogah. Moški, ki nimamo ravno 50 kil pa, ki nismo visoki samo meter šestdeset!” Očitno primer Lipe, kjer so leta 2005 do smrti poteptali dve najstnici, (še) ni bil dovolj zgovoren, da bi se odgovorni naučili lekcijo o zagotavljanju varnosti obiskovalcev prireditev. Je od takrat preteklo dovolj časa, da so na to že pozabili? Je res treba čakati, da se pripeti katastrofa, da se začno dosledno upoštevati jasno določena pravila in zakoni?

Prisilni ukrepi nujni za razrešitev situacije
Na Policijski upravi Maribor so nam pojasnili, da so vstop obiskovalcev v dvorano “omejevali oz. dovoljevali varnostniki, glede na število obiskovalcev, ki so iz dvorane izstopili. Kasneje so morali policisti proti množici pred vhodom uporabili policijsko pooblastilo opozorilo iz 38. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in ukaz iz 39. člen ZNPPol, ker pa ukaz ni bil v celoti upoštevan (vsa množica se ni umaknila in je še vedno pritiskala na vhod, ko so čakali na dovoljen vstop v dvorano s strani varnostnikov) so uporabili prisilno sredstvo telesno silo (80. in 81. člen ZNPPol) med katere spada tudi potiskanje in odrivanje. Medtem so varnostniki na določeni razdalji od vhodnih vrat postavili varnostne ograje. V nadaljevanju so varnostniki vstop oziroma izstop iz prireditvene dvorane organizirali tako, da so pri enih vratih obiskovalci izstopali iz dvorane, pri drugih pa vstopali (toliko kolikor jih je izstopilo).”

MORDA VAS ZANIMA TUDI:
POTRJENO: Organizatorji Kurentanca na Ptuju ogrožali življenje
Z vstopnico ostali pred vrati karnevalske dvorane Ptuj

Muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru bo po predvidevanjih direktorja novoustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča urejen prihodnje leto. Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal ob  podpisu pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor.

Podpis2

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Janez Ujčič je ob podpisu dejal, da je cilj Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, da že letos organizirajo prvo mednarodno konferenco na temo druge svetovne vojne in obujanja spominov ter v letu 2019 uredijo stalno razstavo v spomin na 5000 umrlih ruskih vojnih ujetnikov.

Lavrov si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. To naj bi se zdaj spremenilo. “Slovenija tu ne bo finančno sodelovala,” je še povedal Ujčič.

Direktorica Muzeja NO Maribor Aleksandra Berberih Slana je dejala, da je podpis pogodbe temelj za nadaljnje sodelovanje. Tako so se zavezali, da bodo proti plačilu po naročilu opravljali strokovna dela za vzpostavitev Ruskega muzeja in pripravo muzejskega programa ter muzejske razstave, saj imajo v njihovem muzeju zaposlene strokovnjake s področja druge svetovne vojne.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec gleda na vzpostavitev centra z optimizmom, saj je lani MO Maribor odkupila prostore za Ruski muzej v Melju in jih dala v upravljanje Muzeju NO Maribor, ki je danes sklenil pogodbo z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne Maribor, kar je podlaga za nadaljnje sodelovanje in investicijo Ruske federacije v vzpostavitev muzeja, po podpisu memoranduma obeh držav. Za mesto je vzpostavitev mednarodnega centra pomembna pridobitev.

Znana je tudi že podoba muzeja – idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran. Po besedah Ujčiča je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

V Občinskem informatorju 821:
– Gasilci posredovali na strehi zavetišča za brezdomce
– Informativni dan na GSKŠ Ruše: Mlade so pritegnili eksperimenti, starše zaposljivost
– Parabasket Maribor – 19. let tradicije povork v Hotinji vasi
– Pustna nedelja na Muti
– Po podpisu menjalne pogodbe je država lastnica mariborske vojašnice
– Ptujski Mistik

Včeraj so podelili nagrado Zlati kamen 2018 za najbolj razvojno prodorno občino. Med 12. finalistkami za izbor Zlati kamen 2018 je bila tudi Občina Ruše. 

Falska

Naziv je letos prejela Občina Kočevje. Regijske zmagovalke pa so Občina Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Občina Kočevje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, Občina Radlje ob Dravi v regiji od Koroške do Posavja, v vzhodni Sloveniji pa je zmagala Občina Ruše.

Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je le malo krajev v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje. Leta 2010 je bilo Kočevje odmaknjen kraj, obremenjeno s preteklostjo in z resnimi razvojnimi izzivi, sedaj pa analize odkrivajo hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva.

Občina Ruše si je nagrado za najbolj prodorno v vzhodni Sloveniji prislužila v konkurenci z občinami Hoče-Slivnica in Murska Sobota. V Občini Ruše so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa po navedbah komisije, ki ga je uvrstila med kandidatke za nagrado zlati kamen 2018, ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja.

“Občina Ruše se zahvaljuje vsem svojim občanom, podjetnikom, izobraževalnim institucijam, društvom, ki so skupaj z delom občinske uprave pripomogli k nagradi, s katero se je prepoznalo dosedanje delo in trud za razvoj in dvig življenjskega standarda v občini,” so danes sporočili iz občine.

Ob tem pa dodajajo, da v letošnjem letu  nadaljuje z deli za dvig življenjskega standarda z gradnjo kolesarske poti do Maribora, obnovo kulturnega doma, obnovo trga v Bistrici ob Dravi, izbiro koncesionarja za čiščenje odpadnih voda, prenovo pokopališče vežice, obnovo vodovoda ter drugih komunalnih projektov.

Nagrado Zlati kamen družba Planet GV podeljuje od leta 2012. Dosedanje zmagovalke so bile občine Podčetrtek, Ljubljana, Šentrupert, Škofja Loka, Postojna in Idrija. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave, poroča STA.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Opomnik za kulturo v Mariboru na Grajskem trgu
– Bodoče dijake pritegnili ustvarjalni programi na SŠOM
– Spomin na Prešerna obeležili tudi na Muti in v Vuzenici
– „Veliki možje“ v Hramu kulture  – Kurentanc 2018
– Kurent dobil svojo sobo

Župan Mestne Občine Maribor Andrej Fištravec je danes podpisal pogodbo o menjavi zemljišč z ministrico za obrambo Andrejo Katič in direktorjem Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmirjem Grmekom.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

MO Maribor je danes podpisala menjalno pogodbo v javno korist z državo oz. Ministrstvom za obrambo in Javnim podjetjem za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. S sklenitvijo menjalne pogodbe bo tako država postala lastnik, Ministrstvo za obrambo pa upravljavec zemljišč znotraj Vojašnice generala Maistra, ki jih dejansko uporablja. Mestna občina Maribor bo v zameno pridobila nepremičnine, ki jih med drugim potrebuje v skladu s sprejetimi prostorskimi akti za svoje investicije.

Z današnjim podpisom menjalne pogodbe se je lastništvo na območju Vojašnice generala Maistra uredilo v celoti, saj je Republika Slovenija dobila v last, Ministrstvo za obrambo pa v upravljanje 6 hektarjev zemljišč na območju vojašnice. MO Maribor je ob podpisu menjalne pogodbe pridobila cca. 10 hektarjev zemljišč, 9 hektarjev v solastnini, 3 stanovanja in poslovni prostor. Vrednost menjalne pogodbe znaša cca. 3.136.000 evrov.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je po podpisu pogodbe dejalm da ga veseli, da so po vseh letih to zgodbo zaključili. “Naše sodelovanje z vojsko v Mariboru je odlično, mesto pa je ponosni gostitelj velikega dela Slovenske vojske v državi. Vesel sem obnovljene kadetnice, prav tako pa me veseli, da je v našem mestu sedež slovenskega vojaškega izobraževanja. Vse to je pripomoglo, da smo še lažje uskladili formule in uredili menjavo zemljišč in nepremičnin. Današnji podpis menjalne pogodbe bo pripomogel k razvoju Slovenske vojske v tem delu države, saj bo vojska zdaj lahko investirala v zemljišča, v katera do zdaj, zaradi lastništva občine, ni mogla,” je dejal.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob slavnostnem podpisu menjalne pogodbe povedala, da je izjemno zadovoljna, saj je od danes, po sedemindvajsetih letih, Republika Slovenija lastnik in Ministrstvo za obrambo upravljavec vseh zemljišč na območju Vojašnice generala Maistra in dodala, da sta tako Ministrstvo za obrambo kot Slovenska vojska zelo ponosna na kadetnico v Mariboru.

Ob tem se je še zahvalila županu MO Maribor za sodelovanje in ugodno razrešitev zemljiškoknjižnih vprašanj.

V Selnici ob Dravi smo spremljali tradicionalno povorko. Po ulicah do igrišča pri osnovni šoli se je letos sprehodilo 12 skupinskih mask. Občane in občanke so najbolj navdušile Strmšnikove kure. Več v videu.

V nekaterih delih Slovenije se bodo na današnji pustni torek šele dobro razživeli, drugod pa bodo pusta že pokopali. Tako bo denimo na Ptuju, kjer bodo s pokopom pusta sklenili letošnje 11-dnevno 58. Kurentovanje.

 mavrica iz spuhlje, maškare

Na Ptuju, kjer si je mednarodno karnevalsko povorko v nedeljo ogledalo približno 60.000 ljudi, se bodo danes poslovili od pusta s pogrebom. Tako bodo sklenili letošnje kurentovanje, na katerem so še zlasti poudarjali nedavni vpis obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Ponekod pa bodo danes potekali karnevali in pustovanja. Otroci bodo danes pustno rajali v Mariboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor.

Pustni torek je dan pred pepelnično sredo, ko se začne 40-dnevni post. Določen je glede na praznovanje velike noči, ki je prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Praznovanje pusta sega v predkrščanstvo. Rimljani so imeli v zimskem in pomladanskem času več praznikov, na katere so se šemili. Praznovanje in šemljenje pa se je nadaljevalo tudi v krščanstvu.

Pustni torek ali pepelnična sreda je čas za pokop pusta, ki prinese konec pustnih norčij in napoveduje postni čas.

V foto galeriji pa si lahko ogledate utrinke iz velike pustne povorke na Ptuju v okviru 58. Kurentovanja na Ptuju:

kurent

Vir: STA

V nekaterih delih Slovenije se bodo na današnji pustni torek šele dobro razživeli, drugod pa bodo pusta že pokopali. Tako bo denimo na Ptuju, kjer bodo s pokopom pusta sklenili letošnje 11-dnevno 58. Kurentovanje.

 mavrica iz spuhlje, maškare

Na Ptuju, kjer si je mednarodno karnevalsko povorko v nedeljo ogledalo približno 60.000 ljudi, se bodo danes poslovili od pusta s pogrebom. Tako bodo sklenili letošnje kurentovanje, na katerem so še zlasti poudarjali nedavni vpis obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Ponekod pa bodo danes potekali karnevali in pustovanja. Otroci bodo danes pustno rajali v Mariboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor.

Pustni torek je dan pred pepelnično sredo, ko se začne 40-dnevni post. Določen je glede na praznovanje velike noči, ki je prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Praznovanje pusta sega v predkrščanstvo. Rimljani so imeli v zimskem in pomladanskem času več praznikov, na katere so se šemili. Praznovanje in šemljenje pa se je nadaljevalo tudi v krščanstvu.

Pustni torek ali pepelnična sreda je čas za pokop pusta, ki prinese konec pustnih norčij in napoveduje postni čas.

V foto galeriji pa si lahko ogledate utrinke iz velike pustne povorke na Ptuju v okviru 58. Kurentovanja na Ptuju:

kurent

Vir: STA

Ta vikend so na Muti pred občino pustovali otroci in njihovi starši. Poleg zabave so organizatorji poskrbeli tudi za slastne pustne krofe in napitke. 

28034897_802849989910912_94967798_o

Na Muti je bilo ponovno zabavno, saj so pred občino rajale pustne maske. Poskrbljeno je bilo za čaj, krofe ter otroško animacijo. Nagradili pa so najlepše in najbolj pogumne pustne maske.

V  Občinskem informatorju:
– Odprli prenovljeno sedmico Študentskih domov Maribor
– Z mariborskega letališča odslej v München in Antwerpen– Informativni dnevi: na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji ter na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor
– 90. obletnico KUDa Sbovoda združili s poklonom Prešernu
– Na selniški povorki najbolj navdušile Strmšnikove kure
– Srhljiva povorka z ognjenim spektaklom na Ptuju