Biti DJ je vse bolj popularno. Za vse, ki bi to želeli postati so v Rušah pripravili kreativne delavnice “miksanja” glasbe. Pričnejo 18. aprila, udeležencem pa bosta svetovala celo Tea Vučkovič in Marko Lük.
Podrobnosti v videu:
Biti DJ je vse bolj popularno. Za vse, ki bi to želeli postati so v Rušah pripravili kreativne delavnice “miksanja” glasbe. Pričnejo 18. aprila, udeležencem pa bosta svetovala celo Tea Vučkovič in Marko Lük.
Podrobnosti v videu:
Včeraj, 11. aprila so predstavniki Lekarn Maribor uradno otvoril prenovljeno lekarno v Rušah. S svojim delovanjem je lekarna v prenovljenih prostorih pričela že pred dobrim tednom in sicer v ponedeljek 3. aprila. Vse od takrat pa je na voljo s podalšanim obratovalnim časom, in sicer od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00, ter v soboto od 8.00 do 12.00.
Na včerajšnji otvoritvi je o pomenu Lekarne Ruše za občane Ruš spregovoril tudi župan občine Uroš Razpet, ki je skupaj z direktorjem Lekarn Maribor Albinom Turkom in vodjo Lekarne Ruše Alenko Jelenc Pavlič, slavnostno prerezal trak in simbolično otvoril prenovljeno lekarno.
“Prenovljena Lekarna Ruše je svetla, sodobno opremljena in uporabniku prijazna. Da bi se približali željam in potrebam svojih uporabnikov, je lekarna sedaj dostopnejša tudi zaradi podaljšanega delovnega časa. Lekarna je v skladu z novim podaljšanim delovnim časom sedaj med tednom odprta med 8.00 in 18.00 uro in v soboto med 8.00 in 12.00 uro,” je povedala vodja lekarne v Rušah.
Prav tako so v lekarni z namenom hitrejše in kakovostnejše obravnave uporabnikov lekarniških storitev dodali novo, tretje izdajno mesto.
V lekarni so vzpostavili tudi lepo opremljen in diskreten prostor za svetovanje za primere, kadar želijo uporabniki od farmacevta pridobiti več informacij o zdravljenju z zdravili in o interakcijah med zdravili, ki jih posameznik uživa.
Otvoritev so popestrili dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, ki so pokazali svoj glasbeni talent in z nastopom navdušili vse prisotne.
Tudi tokrat Lekarne Maribor niso pozabile na širšo družbeno odgovornost, ki jo skozi svoje poslanstvo uresničujejo že vrsto let. S tem namenom so podarile donacijo v višini 500 € Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, kot prispevek za sodelovanje na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov.
Potem ko so dobili “pump track” in ko je Center urbanih športov v zaključnih fazah pred uradno otvoritvijo, sedaj v Rušah nastaja še fitnes na prostem. Ta bo nameščen v parku pred zdravstvenim domom, v neposredni bližini stadiona NK Pohorje. Z deli naj bi zaključili konec aprila.
Občina Ruše je pričela z izgradnjo novih športnih površin s sklopom zunanjih fitnes naprav, ki bodo “zaokrožile” in povezale idejo o Športnem parku. Vse naprave bodo namenjene brezplačni vadbi za vse meščane ter obiskovalce Ruš. S tem želijo širšo javnost spodbuditi k aktivnejšemu preživljanju prostega časa, vzdrževanju telesne kondicije in k razvijanju pozitivnega odnosa do zdravega načina življenja. “Ruše tako dobivajo sodobne fitnes naprave na prostem. Verjamemo, da bodo zunanje fitnes naprave dobro služile svojemu namenu, saj se je povečalo povpraševanje meščanov po ulični vadbi (ang. street workout),” so sporočili iz Občine Ruše.
Fitnes na prostem bo vključeval 6 naprav, od tega naprave potisk s prsi, dvojni tekač, eliptični trenažer, potisk z nogami, veslač in upogib trupa pod naklonom. Občina Ruše bo tako financirala dobrih 6.400 evrov vreden fitnes na prostem, ki bo predvidoma zaključen s koncem aprila.
Gibanje na svežem zraku
Vadba je zabavna in sproščujoča, namenjena vsem starostnim skupinam. Ob njej se lahko tkejo nova prijateljstva, se družijo in povezujejo uporabniki naprav in tako kakovostno izkoriščajo svoj prosti čas. Vzpostaviti ali obdržati dobro kondicijo ob pravilni prehrani in telesni vadbi postaja osrednja naloga posameznika v moderni družbi. Z vadbo v naravi pripomoremo k boljši prekrvavitvi, večji koncentraciji kisika, konstantni telesni kondiciji in dobimo potrebno energijo za premagovanje vse bolj stresnega vsakdanjika.
Na ozki, ampak glavni prometnici skozi Selnico ob Dravi nastaja pločnik, ki bo doslej precej nevarno šolsko pot spremenil v pot ustrezno za pešce in kolesarje. Na Občini Selnica ob Dravi so se odločili letos vlagati predvsem v cestno infrastrukturo ter zagotovitev varnih kolesarsko-sprehajalnih poti.
Nedavno so v Selnici začeli z izgradnjo pločnika skozi občino, da bi zagotovili ustrezno prometno varnost za pešce in kolesarje ob glavni cesti. S tem projektom, ki ga občina sofinancira na podlagi sklenjene pogodbe z Republiko Slovenijo, bo urejen tudi nov priključek na glavno cesto, novo avtobusno postajališče, uredili pa bodo tudi samo jedro naselja. “Promet iz glavne ceste G1-1 bo po novem speljan na vzhodni strani mimo cerkve Sv. Marjete za občinsko stavbo, kjer bo urejeno tudi javno parkirišče in ne bo več posegal v sam vaški trg pred cerkvijo. Tako bodo ustvarjanji pogoji za oživljanje vaškega trga za namene druženja, prireditev in varne poti za pešce v kraju,” so sporočili iz Občine Selnica ob Dravi.
Nove ceste v Selniški grabi
Na področju cestne infrastrukture načrtujejo tudi projekt prenove in asfaltiranja odseka ceste v tako imenovani Selniški grabi. Nastala naj bi 1,1 kilometrov dolga, nova cesta iz Selnice proti Svetemu Duhu na Ostrem Vrhu. “S to investicijo se bo:
– izboljšala privlačnost zanimive turistične točke Duh na Ostrem Vrhu,
– olajšal dostop šolarjem in 78 prebivalcem v dolino in
– prispevalo k razvoju podeželja“, so sporočili iz Občine.
Kolesarske poti
Še letos naj bi za 610 metrov podaljšali obstoječo Jabolčno pot, ki se vije med polji in sadovnjaki jablan od HE Fala proti Selnici ob Dravi. “S celotno traso v dolžini 7,5 km smo vključeni v Dravsko kolesarsko pot, ki se nadaljuje na drugi strani Drave preko mostu skozi sosednjo občino proti Mariboru“, pojasnjujejo na Občini. Z vlaganjem v kolesarske poti sledijo smernicam trajnostno naravnanega turizma. Skupno so za projekte na področju cestne infrastrukturo v proračunu za letošnje leto namenili približno 260.000 evrov.
Svet zavoda je danes med tremi kandidati za novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor izbral kirurga Vojka Flisa. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča je ta med drugim prepričal z natančnim poznavanjem problematike kliničnega centra in predstavitvijo nekaterih izvirnih idej za reševanje nakopičenih težav.
Za sedanjega predstojnika oddelka za žilno kirurgijo na kliniki za kirurgijo UKC Maribor Vojka Flisa je na tajnem glasovanju glasovalo sedem od skupno desetih prisotnih članov sveta zavoda. Že v prvem krogu glasovanja je prejel odločnejšo podporo kot ostala dva prijavljena kandidata, to sta sedanji vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Janez Lavre in vodja centra za odnose z javnostmi in marketing UKC Maribor Janez Lencl.
Ker je bilo glasovanje tajno, je Germič v izjavi za medije po seji sveta zavoda lahko govoril o argumentih za takšno odločitev le v svojem imenu. “Pokazal je izredno natančno poznavanje problematike UKC Maribor. Predstavil je kar nekaj izvirnih idej v odnosu do reševanja posameznih problemov. V izziv mu je, da svoje strokovno znanje prenese tudi v reševanje odprtih vprašanj kliničnega centra in tako prispeva k izboljšanju stanja v UKC Maribor,” je povedal o Flisu.
Člani sveta zavoda so izvedli glasovanje po tistem, ko so jim vsi trije kandidati eden za drugim predstavili temeljne poudarke svojih programov in vizij. Predstavitve in sledeče zaslišanje s strani članov sveta zavoda je potekalo za zaprtimi vrati, nobeden od kandidatov pa po zaslišanju ni dajal izjav za medije.
Po izvolitvi je Flis v kratki izjavi za Radiotelevizija Slovenija dejal, da želi, da se v prvi vrsti izboljša vzdušje v kliničnem centru in da se začne skrbeti za razvoj UKC Maribor s takšno energijo, kot se je to zgodilo pri začetku gradnje mariborske medicinske fakultete. Tam tudi sam predava.
Po današnji potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu za novega direktorja UKC Maribor dati zeleno luč še vlada. Novega direktorja je treba najti do sredine junija, ko sedanjemu vršilcu dolžnosti poteče mandat.
Položaj direktorja UKC Maribor se je sprostil po 20 letih, ko je dolgoletni direktor Gregor Pivec po številnih pritiskih, predvsem zaradi neuspešnega reševanja težav zaradi pomanjkanja anesteziologov, 20. aprila lani podal odstop z direktorskega položaja in se vrnil na delovno mesto zdravnika.
Svet zavoda takrat ni bil zadovoljen z nobenim od prijavljenih kandidatov za njegovega naslednika, ampak je 14. junija za eno leto imenoval v. d. direktorja, in sicer tedanjega direktorja slovenjgraške bolnišnice Lavreta, ki je imel podporo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.
Vir: STA
V javnem podjetju Snaga bodo ta četrtek, 13.4.2017, po mestnih četrteh in krajevnih skupnosti MO Maribor, s pomično zbiralnico brezplačno zbirali nevarne odpadke. Občani bodo lahko odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, odvrgli v omenjene pomične zbiralnike.
V Snagi te akcije izvajajo dvakrat letno, tudi jeseni. Za stalne uporabnike je predaja nevarnih odpadkov v pomično zbiralnico brezplačna. Urnik zbiralnice so objavili na njihovi spletni strani, uporabniki pa so ga prejeli z zadnjo položnico. Prejeli pa bodo ga tudi s položnico v začetku maja.
Količina odpadkov raste
Iz Snage so sporočili, da so lani v spomladanski in jesenski akciji zbrali kar 60 ton nevarnih odpadkov, medtem ko so leto prej zbrali dve toni manj. Podatki kažejo na rast količin nevarnih odpadkov, ki nastajajo v vsakem domu. Opozarjajo pa, da tovrstni odpadki pomenijo grožnjo okolju, zato da je z njimi potrebno ravnati odgovorno.
“Liter odpadnega olja, ki je nevarni odpadek in pogosto pristane kar v odtoku, lahko onesnaži do tisoč litrov pitne vode, to pa je količina, ki jo povprečni Evropejec porabi v petih dneh,” poudarjajo v mariborski Snagi in dodajajo, da z ločenim zbiranjem in obdelavo nevarnih odpadkov ohranjamo naravne vire, ki so omejeni, ter poskrbimo za zaključen krog ravnanja z odpadki, v katerem se ti vračajo v procese v obliki sekundarnih surovin.
Celoletno zbiranje
Nevarne odpadke lahko sicer uporabniki vse leto predajajo na zbirnih centrih. Za večino vrst je predaja odpadkov brezplačna, saj je to že vključeno v ceno, ki jo uporabniki poravnajo z mesečno položnico. Prav tako je v ceno vključena tudi predaja nevarnih odpadkov v pomično zbiralnico, ki bo na poti po Mariboru do konca maja.
VIR: STA
Slovenski tekvondojist olimpijskega sloga WTA Ivan Trajković je zmagal na tekmi svetovnega pokala v maroškem Agadirju. Na turnirju G2 je bil najboljši med borci do 87 kg. Po materinstvu se je v ring uspešno vrnila tudi Nuša Vujinović z dekliškim priimkom Rajher, ki je v kategoriji do 73 kg osvojila peto mesto.
V maroškem Agadirju je potekal prvi afriški predsednikov pokal, kjer so tekmovali večinoma afriški tekvondojisti, ki so se jim pridružili Evropejci. V slovenski ekipi je bil najbolj uspešen Trajković, ki je v prvem krogu kot peti nosilec premagal Maročana Anouarja Neghrija z visokih 27:7. Ta razlika mu je omogočila, da je dvoboj predčasno končal. Tudi v četrtfinalu je premočno premagal reprezentanta Slonokoščene obale, četrtega nosilca, Seydoua Gbanea, slavil je s 13:1.
Na poti proti finalu je naletel na najtežjega možnega nasprotnika, na prvega nosilca, Tunizijca Yassina Trabelsija, afriškega prvaka in zmagovalca letošnjega odprtega prvenstva Nemčije. V lanskem letu ga je Trajković s točko razlike premagal na odprtem prvenstvu Hrvaške. Enako težak in enakovreden dvoboj se je v Maroku v rednem delu končal z izidom 10:10. V dodatni rundi je Bistričan prišel do točke, ki ga je ponesla v finale.
V finalu se je Trajković pomeril s Špancem Danielom Gomezom Rosom, tretjim nosilcem. Gomez Ros je letos v Valencii zmagal na odprtem prvenstvu Španije, na enem najmočnejših turnirjev na svetu, na odprtem prvenstvu Nizozemske pa je bil tretji. Trajković je narekoval ritem in dvoboj, ki mu je prinesel velikih 20 točk za svetovno lestvico, dobil s 14:8.
Nuša Vujinović je uspešno začela vrnitev na blazine, saj je v prvem krogu z 10:8 ugnala Tunizijko Ameni Layouni. V drugem krogu je bila pred zahtevno nalogo, saj ji je žreb namenil prvo nosilko Nemko Yanno Schneider. Po treh rundah je na semaforju pisalo 9:6 za Schneiderjevo, ki je na koncu turnirja osvojila tretje mesto. Nemka je v polfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko Iranko Fatmeh Darouei. Druga je bila Mamina Kone s Slonokoščene obale, pred Vujinovićevo pa je bila poleg Schneiderjeve še Iranka Nafiseh Mokhlesi.
Vir: STA
V sklopu splošne akcije Slovenske filantropije “Dan za spremembe”, je Društvo za ohranjanje socialnih stikov – MOST v Hramu kulture Arnolda Tovornika že tretje leto zapored priredilo dobrodelni dogodek. Tokrat so denar zbirali za Anžeta, ki je zbolel za hudo in agresivno obliko raka v trebušni votlini.
Predsednica društva Valentina Repolusk je dejala: “V zameno za prostovoljni prispevek med obiskovalce razdelimo bograč. Zbran denar bo šel v celoti Anžetu in njegovi družini. S tem želimo družini polepšati težek vsak dan.”
Vzdušje je s pesmijo popestril Obrtniško moški pevski zbor KR Pavza.
V avli Hrama kulture Arnolda Tovornika se je odvijal velikonočni sejem rokodelskih izdelkov in dobrot.
Starejši obiskovalci so lahko ideje za velikonočno dekoracijo doma dobili na razstavi velikonočnih pogrinjkov, otroci pa so z naravnimi barvili barvali jajca, izdelovali podstavke za pirhe in velikonočne voščilnice.
Več utrinkov najdete v galeriji.
Že peti leto zapored so Društvo za prihodnost Slovenije, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in Center za mlade Ruše pripravili praznik regrata.
Organizator Drago Bolčina želi, da bi to postal tradicionalni praznik. “Smo prvi v Sloveniji, verjetno celo na svetu, ki obeležujemo praznik regrata. To je izjemno pomembna, predvsem pa zdravilna rastlina, na katero prepogosto pozabimo.”
Tem mislim se pridružuje tudi predsednica Društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije Lara Jankovič, ki še dodaja: “Absolutno podpiram takšne dogodke! Podpiram pa tudi lokalno in doma pridelano hrano.”
Izdelke iz regrata smo lahko tudi poskusili. Članice zeliščarskega krožka Društva upokojencev iz Lovrenca na Pohorju so pripravile regratov namaz s skuto, regratovo solato s krompirjem in jajci, čičerikin namaz, sivkin sok, spekle so domač kruh in mnogo drugih dobrot.
Program so popestrile Metuljčice iz KUD Bezena ter člana Dueta RS.
Več utrinkov najdete v galeriji.
Na Osnovni šoli Janka Glazerja v Rušah je danes potekal Mednarodni posvet o nadarjenih otrocih. Kar pet priznanih tujih strokovnjakov je predavalo o novih smernicah pouka in učenja.
Eminentni strokovnjaki in praktiki so slovenske kolege seznanili z vlogo različnih obogatitvenih dejavnosti za razvoj nadarjenih. Menijo, da je standardna oblika pouka kjer učenec 45 minut sedi pri mizi in prepisuje iz table manj učinkovita. Tega se zaveda tudi ravnatelj Ladislav Pepelnik, ki je v ta namen OŠ Janka Glazerja kot prvo v Sloveniji delno opremil s t. i . kinestetičnimi mizami. “Te mize omogočajo, da učenec med poukom stoji. To pomeni, da ni ves čas v statičnem položaju, ki je nezdrav, saj mize omogočajo ustrezno gibanje.”
Odzivi učencev na nove oblike pouka so odlični. “Več si želim skupinskega dela, mislim, da si bom tako več zapomnila”, “Želim si pouka na prostem”, “Zagotovo bo tak način pouka prinesel boljše rezultate, več se bom naučil,” pravijo osnovnošolci. Tudi učitelji, pedagogi in ostali delavci v izobraževalnem sistemu so pohvalili predavanje in delavnice. Strinjajo se, da je razvoj oblik pouka nujen za še boljše rezultate brihtnežev.
Na šoli pa niso potekala samo predavanja tujih strokovnjakov, temveč tudi razstava literature za nadarjene, predstavitev praktičnih primerov dela z učenci, predstavljena je bila slovenska platforma za nadarjene učence. Učenci so se lahko udeležili še delavnic kaligrafije oz. lepopisja, streljanja z lokom in mnogih drugih.
Turistično društvo Selnica ob Dravi je ponovno organiziralo čistilno akcijo. Že drugo leto zapored je okrog 50 prostovoljcev očistilo okolico gradu Viltuš.
Pokosili so travo, pograbili liste in odpadle veje, uredili nasad cvetlic in posadili okrasno drevje. Predsednica društva Ivanka Frešer pravi, da je žalostno, da sam objekt, ki je po neuspešni prodaji ostal v lasti državi, propada. V društvu si želijo, da bi z urejeno okolico pritegnili potencialne kupce in, da bi grad ponovno postal ponos Selničanov in celotne Dravske doline. Frešerjeva še dodaja: “Čakamo na podaljšanje pogodbe, ki nam bo omogočila, da postorimo še kaj. V načrtu imamo še očistiti gozd nad gradom in urediti sprehajalno pot.”
Danes je v Rušah in okolici potekala čistilna akcija »Očistimo naše vodotoke in gozdove«. Udeleženci so čistili brežine vodotokov in reke Drave, planinske poti in lovske revirje.
Člani Ribiške družine Ruše že tradicionalno vsako leto čistijo brežine vodotokov in reke Drave od Ožbalta do Mariborskega otoka. Stanje onesnaženosti se po mnenju organizatorjev akcije skozi leta izboljšuje. »Pred 20. oz 30. Leti je bila živa katastrofa, ker so ljudje vse metali v vodotoke, zdaj se je precej izboljšalo, ker izgleda, da je nekako pri teh novih generacijah ta občutek, da mora narava ostati čista, boljši. Na žalost pa še ni čisto v redu,« je dejal predsednik gospodarskega odbora Ribiške družine Ruše Ludvik Lamut.
Čistilne akcije so se udeležili tudi člani Lovske družine Ruše, ki so očistili bližine gorskih cest, kjer opažajo, da se vsako leto najde največ plastičnih in papirnatih odpadkov. Veliko pa v naravi najdejo tudi pločevink in steklenic. Akcija je bila po besedah predsednika RD Ruše Jožeta Štrausa uspešna, saj po toliko letih točno vedo, katera področja so najbolj kritična in jih je potrebno očistiti.
Včeraj je v razstavišču Rulik potekalo odprtje razstave Franca Pliberška, ki je na ogled postavil nekaj svojih skulptur iz lesa.
Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali vse od velikih do miniaturnih lesenih skulptur dolgoletnega člana likovnega društva Rulik. Kot je dejal Mirko Vovšek, ustanovitelj društva, so dela Franca Pliberška narejena iz njegove ljubezni do lesa, sam pa je na to dejal: »Izhajam iz preprostega pojma, da se življenje začne v zibelki, ki je lesena in konča v krsti, ki je tudi lesena. In vse to, kar je zraven nas v največji meri spremlja les.«
Razstava bo na ogled do 10. 4. 2017 med 16.00 do 18.00.
Policisti so sporočili, da preklicujejo iskanje 73-četne Bernarde Potokar iz Maribora.
Bernardo Potokar so namreč našli živo in zdravo. Policisti pa pravijo še, da ni bila žrtev kaznivega dejanja ali prekrška.
Nekdanji mariborski zapori so ob izgradnji konec 19. stoletja veljali za enega najsodobnejših kaznilniških kompleksov v tedanji Avstro-Ogrski, danes pa se opuščeni skrivajo za največjim nakupovalnim središčem v mestu. Študenti arhitekture so nedavno predstavili ideje, kako bi lahko ponovno obudili tega “spečega velikana”.
Peterokrako masivno stavbo, zgrajeno okoli leta 1885, so do sredine prejšnjega stoletja uporabljali za moške zapore, nato pa so si jo po delih podajali različni lastniki. Med drugim so bili tu nekoč vulkanizer, tiskarna, skladišča, celo nočni lokal, v zadnjem času pa je mogočna stavba bolj ali manj prazna in propada, čeprav velja za pomembno kulturno dediščino. Jugovzhodni trakt je celo zgodovinski spomenik zaradi t.i. Titove celice.
Leta 2008 je občina prenovila le severozahodni del kompleksa (t. i. Karantena), kjer je bila nekoč zaporniška bolnišnica, zdaj pa ga uporabljajo nevladne organizacije s področja ljubiteljske kulture. Na nasprotni strani so pred leti prenovili in s stekleno fasado obdali kompleks Mariborske razvojne agencije (MRA), medtem ko preostali objekt in okolica nista urejena.
V osrednjem delu kaznilnice je trenutno v pritličju depo strojev iz opuščenih industrijskih obratov v Mariboru in okolici, ki je kot tehnična industrijska dediščina v skrbi Muzeja narodne osvoboditve Maribor. “Če bo v sklopu načrtovanja ureditve nekdanje kaznilnice muzejski depo ostal ena od vsebin v tem objektu, se ob ureditvi nepremičnine lahko uredi kot ogledni depo z razstaviščem, ki prezentira obdobje industrijskega razvoja Maribora,” so pojasnili na mariborski občini.
Zapori kot tehnični muzej, knjižnica, trgovina?
V preteklosti so že bile ideje, da bi v kompleksu uredili tehnični muzej, ali pa knjižnica, trgovine, pisarne in celo hotel. A vedno se je ustavilo pri denarju, ki bi bil potreben za nujna vlaganja, in razdrobljenem lastništvu stavbe, ki otežuje celovito rešitev. Za morebitne investitorje je težava tudi pomanjkljiva komunalna opremljenost območja, čeprav stoji tik ob eni od najbolj obiskanih točk v mestu – Europarku.
Na občini obnova kompleksa ni med prioritetami, ga je pa vključila v mednarodni projekt Urbact III, ki je namenjen iskanju inovativnih načinov za oživitev velikih zapuščenih stavb. Pod slikovitim naslovom Oživljanje spečega velikana so študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo marca predstavili svoje zamisli in pokazali veliko možnosti za uporabo objekta, kakršna je kaznilnica.
Med drugim so pokazali, da je čisto mogoče vanj umestiti nujno potrebne prostore Mariborske knjižnice ali plesni center oziroma prireditveno dvorano, ki mestu zdaj manjkata. Možno bi ga bilo tudi spremeniti v podaljšek Europarka s trgovinami, ateljeji in prostori za druženje. Najbolj futuristična pa je ideja, da se čez Titovo cesto uredi zeleno ploščad in celotno območje s kaznilnico pretvori v muzej, prostore kreativne industrije, celo stanovanja.
Na podlagi teh idej nameravajo na občini do sredine prihodnjega leta pripraviti “čim bolj razdelan lokalni akcijski načrt oživitve” objekta. Kdaj bi načrt lahko uresničili, pa je odvisno od uspeha pri iskanju investitorjev, ki bi podprli prenovo.
VIR: STA
Po navezovanju novih vezi na obisku na Kitajskem mariborski župan Andrej Fištravec zdaj gosti doma goste iz Rusije. V okviru obiska 55-članske delegacije iz zahodne, večinoma kmetijske pokrajine Orel je z županom Vasilijem Novikovim podpisal dogovor o sodelovanju med mestoma, sklenjeno pa je bilo tudi partnerstvo med univerzama.
“Mesto Maribor je nastalo na stičišču trgovskih poti, torej je vitalnost črpalo iz sveta zunaj svojih zidov. Danes ni nič drugače. Danes je svet globalna vas in prav je, da iščemo prijatelje po vsem svetu,” je goste uvodoma nagovoril župan Fištravec. Svojo vlogo vidi predvsem v “odpiranju vrat”, medtem ko morajo konkretne posle sklepati gospodarstveniki in drugi predstavniki sami.
Univerzi najbolj konkretni
Zaenkrat sta najkonkretnejši korak storili Univerza v Mariboru ter Univerza Turgenjev Orel, ki sta podpisali partnerski dogovor na področju mobilnosti študentov in profesorjev ter programskega in znanstvenega sodelovanja. Mariborska univerza je na poletno šolo v Maribor že povabila 5 študentov in profesorja, v zameno pa dobila enako vabilo.
Rusko-poslovni forum z B2B sestanki
Gospodarsko delegacijo so zastopala podjetja s področij kmetijske, tekstilne in elektro industrije, računalniškega programiranja, svetovanja in gostinstva. Med njimi sta družba Pumos, ki je eden vodilnih proizvajalcev energijsko varčnih svetilnih sistemov, ter javno podjetje Orelmaslo, ki je po navedbah Mariborske razvojne agencije (MRA) vodilni proizvajalec oljne repice in sončničnega semena. Med drugim sta se predstavila tudi veletrgovec usnjenih izdelkov LLC Adria in regionalno združenje kmetijskih podjetij in zadrug.
Na slovenski strani so na predstavitvah med drugim sodelovali Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Permakulturni inštitut Maribor, Lek Veterina, Nigrad, Novata, PP – Agro, Pulko ventili, 1A Proteam in Kmetija Černe.
Orel kmetijska pokrajina
Orel je v Rusiji pomembna kmetijska pokrajina, saj prednjači po pridelavi pšenice, ajde in drugih žitaric. Po besedah župana Novika jih v sodelovanju s Slovenijo zanima predvsem izmenjava različnih tehnologij, uvoz prehrambenih izdelkov v Slovenijo in vina v Rusijo. “Mislim, da imamo veliko možnosti za razvoj naših odnosov na področju kulture, znanosti in gospodarstva,” je dejal.
Obisk ruski gostje zaključili z obiskom koncerta v Minoritski cerkvi, kjer sta nastopila domači zbor Carmina Slovenica in Guvernerski komorni zbor Lik iz mesta Orel, ki se je prej predstavil že v Ljubljani.
VIR: lokalec.si
Pestro dogajanje v Hramu A. Tovornika v Selnici ob Dravi bo tudi aprila. Koncerti, delavnice, predstave in številne druge prireditve se bodo vrstile vse do konca aprila.
Več o programu pa v elektronski programski knjižici.
Policisti so sporočili, da je 66 letna voznica včeraj popoldan na cesti Hoče – Maribor vozila v napačno smer. Policisti so ji izdali plačilni nalog.
Včeraj, okoli 13.40 je 66-letna voznica, doma iz okolice Maribora, v glavnem semaforiziranem križišču v Hočah, z osebnim avtomobilom zavila v smeri Slivnice na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v nasprotni smeri oz. proti Mariboru. Vozniki, ki so ji po štiripasovnici, ki sicer pripelje iz avtoceste A1, vozili nasproti, so se ji uspešno umaknili in tako preprečili trčenje. Voznica je nato spoznala svojo napako, vozilo obrnila in odpeljala v pravi smeri, v smeri proti Mariboru.
Policisti so jo izsledili na njenem domu in ji izdali plačilni nalog.
Potem, ko kar nekaj časa ni bilo jasno kako bi lahko nadomestili iztrošen in ne več urejen drevored v parku ob Dravi, je vodstvo Občine Vuzenica sedaj našlo rešitev: uredili bodo javni občinski sadovnjak.
Takšen je bil iztrošen park ob Dravi.
Na Občini so se strinjali, da ne gre sedeti križem rok, zato so posredovali. V parku so posadili češnje, slive, hruške in jablane, s čimer je ideja o zasaditvi javnega občinskega sadovnjaka postala realnost. “Čuvajmo ga, da bomo lahko v najkrajšem času uživali plodove narave,” je v apel sokrajanom na svojem Facebook profilu zapisal župan Občine Vuzenica Franjo Golob.
Gasilci pravzaprav redko prosijo za pomoč, ker jo običajno oni nudijo drugim. Tokratnemu “Na pomoč” so ljudje znali prisluhniti.
V tokratni oddaji vam predstavljamo uspešnega študenta Erika Miheliča, ki se ukvarja z glasbo in zmagovalca UM v igranju biljarda Roberta Weissa. Podrobneje smo predstavili vse uspešne dogodke in projekte Zdrave zabave ter se pogovarjali z vsestransko blogerko Aleksandro Rosič.
Nogometaši Olimpije so v prvi tekmi polfinala pokala Slovenije v Ljubljani premagali Maribor z 2:1 (0:0). Goste je v 48. minuti popeljal v vodstvo Dare Vršič, preobrat pa je ob koncu tekme zrežiral Hrvat Leon Benko. Prvič je zadel v 81., drugič pa v 85. minuti. Povratna tekma bo naslednjo sredo v Mariboru.
Vir: STA
Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.
Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.
Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.
V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.
V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA
Novo konstituiran Svet zavoda Osnovne šole Janka Glazerja Ruše je 29.3.2017 sprejel vse sklepe o imenovanju ravnatelja. Tako bo s 7. aprilom v Uradnem listu Republike Slovenije tudi objavljen razpis za ravnatelja ruške osnovne šole.
Kot pravijo na Občini Ruše, so vsled zadnjih dogodkov v zvezi z anonimkami in obiski šolske inšpekcije, kot ustanovitelji apelirali na svet zavoda osnovne šole, da poskrbi za čimbolj transparentne in javno vodene postopke. Tako so vztrajali pri objavi razpisa tudi v medijih, ne samo v Uradnem listu. “Razumljivo je, da si sedanji ravnatelj želi čim manj protikandidatov, nasprotno pa bi interes sveta zavoda moral biti javnost in transparentnost postopkov. Vsekakor je to interes občine, zato želimo, da je oglas viden in dostopen najširšemu krogu kandidatov,” je zapisala ruška podžupanja Zdenka Steblovnik Župan.
Predsednica Sveta zavoda Osnovne šole Janka Glazerja, Ljiljana Mičovič Struger je na naša vprašanja glede objave oglasa in transparentnosti poslovanja odgovorila: “Vsi postopki v zvezi z razpisom za delovno mesto ravnatelja OŠ Janka Glazerja Ruše tečejo zakonito in v skladu s poslovnikom šole in ZOF-ijem.”
V izbirnem postopku bodo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, kot to predpisuje zakon, morali dati učiteljski zbor, svet staršev in občinski svet. “Na čelu šole želimo strokovnjaka ali strokovnjakinjo, ki bo dal oziroma dala nov razvojni zagon šoli, dvignil/a nivo znanja učencev in ugleda šole, ki je zdaj slab, razvijal/a nadstandardne programe v sodelovanju z občino, ki jih v skladu s predpisi določa in financira. Ob tem pa bo omogočal/a poklicno usmerjanje, glede na potrebe gospodarstva v občini, se držal/a občinskih odlokov ter upravljal s šolo, kot dober gospodar, kar za sedanje vodstvo žal ne moremo trditi,” pravijo na ruški občini. Kot poudarjajo želijo, da se konča dosedanja praksa kadrovske prepletenosti, iskanja izgovorov za slabše znanje učencev v slabi socialni sliki občine, netransparentnega delovanja organov in negospodarnega upravljanja z javnimi sredstvi.
Dosedanji in trenutni ravnatelj ruške osnovne šole Ladislav Pepelnik situacije ne komentira, tudi tega ali bo ponovno kandidiral ni želel povedati. Za vse informacije nas je naslovil na Svet zavoda šole.
Komaj 9 let star Anže Žveglar iz Selnice ob Dravi, je zbolel za redko in agresivno obliko raka, in sicer za dezmoplastični drobnocelični okroglocelični tumor v trebušni votlini. Anže je žal drugi otrok v Sloveniji, s to obliko raka, na svetu jih ima to vrsto raka še okrog 500. Zdravljenje zahteva svoj čas, energijo in tudi finančna sredstva. V ta namen člani društva za ohranjanje socialnih stikov MOST, prirejajo humanitarno prireditev, ki bo to soboto, 8. aprila v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.
Anžetovo zdravljenje je težko, dolgo in obširno. Od aprila do novembra lani, je Anže prejel že 9 blokov kemoterapij. Novembra je sledila še operacija v Italiji, v kraju Padova, med katero je potekala tudi kemoterapija trebušne votline s t.i. HIPEC metodo. Decembra je pričel z obsevanji celotne trebušne votline, sedaj pa ga čaka še eno leto vzdrževalne kemoterapije. Na zdravljenje se mora voziti v Ljubljano, da dobi citostatik intravenozno, poleg tega pa to zdravilo prejema tudi dnevno v obliki sirupa. Vse to pa stane.
V ta namen se člani društva MOST tudi letos, aktivno vključujejo v projekt Slovenske filantropije, »Dan za spremembe«. Ob tej priložnosti bodo v Hramu kulture Arnolda Tovornika, v Selnici ob Dravi, v soboto 8. aprila med 13. in 16. uro kuhali in delili bograč, ter na ta način pomagali zbirati prostovoljne prispevke za malega Anžeta Žveglerja iz Selnice ob Dravi. “Na ta način želimo pomagati njemu in njegovi družini in njegovi družini. Vemo kako je, ko se človek znajde v stiski, posebej, ko gre za bolezen,” nam je po telefonu povedala predstavnica društva MOST Valentina Repolusk. “Kot sem že omenila, ob »Dnevu za spremembe« zbiramo prostovoljne prispevke in v zahvalo za darovano obiskovalcem postrežemo z bogračem. Vendar ob tem ne zberemo dovolj sredstev, zato se s prošnjo za prostovoljno pomoč obračamo tudi na vas. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi malemu Anžetu olajšali zdravljenje in omogočili družini tudi malo razvajanja, ki si ga resnično zasluži,” je dodala.
Vsi, ki lahko in želite pomagati, lahko v ta namen donirate na transakcijski račun društva MOST, na IBAN: SI56 6100 0000 7313 856, s pripisom namena – zbiranje donacije ZA ANŽETA. Sredstva bodo zbirali do 8. aprila, ki jih bodo po akciji tudi predali njegovim strašem.
Na Občini Dravograd izvajajo največji projekt v zgodovini – novogradnja vodovodnega sistema. Gre za skupen projekt pet dravskih občin, imenovan »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop«. “Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo“, je med drugim zapisala dravograška županja Marijana Cigala.
V Dravogradu se sicer trenutno izvajajo projekti na področju cestno-komunalne infrastrukture (ceste, pešpot Črneče, kanalizacija…). Delo bo še bolj intenzivno v maju, juniju in juliju. Trenutno pa je najpomembnejša novogradnja vodovodnega sistema. “V njem poleg naše občine, ki projekt vodi, sodelujejo še občine Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Višina bruto finančnih sredstev znaša 50 milijonov €, od tega prispeva EU 87,2% neto vrednosti, ostalo občine. 22% DDV je upravičen strošek, ki si ga občine poračunamo. Za Občino Dravograd znaša vrednost projekta 18 milijonov €. Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo, ki je dragocen vir življenja,” je zapisala županja Cigala. Projekt morajo fizično zaključiti konec leta 2018, poplačila pa v letu 2019.
Prikrajšani za milijon evrov, potrebovali bi tri
Kot smo že mnogokrat slišali za prenekatero podravsko občino, se tudi v Dravogradu soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicije. Ključna težava je nižja povprečnina. “Lansko leto: v prvi polovici smo prejemali 519€/prebivalca, v drugi pa 522€/prebivalca. Po zakonu naši občini pripada 652€/prebivalca, kar pomeni glede na skupno število prebivalcev več kot milijon evrov na leto manj,” je zapisala županja Cigala. Letos je sicer država povprečnino dvignila na 533 evrov na prebivalca, a je hkrati sprostila plačna nesorazmerja zaposlenih na občinski upravi in v določenih zavodih (vrtec, knjižnica….). “Znižana finančna sredstva so tudi za t.i. investicije po 21. členu. Naša občina jih prejme 123.000€ po opravljeni investiciji, kar je ravno polovica zakonsko predpisanih,” dodaja Cigala. Opozarja pa še, da ni primernih razpisov za projekte, sofinancirane iz EU. Zdajšnja perspektiva 2014-2020 namreč ne predvideva skoraj nobenih investicijskih projektov. Večinoma gre namreč za projekte s t.i. mehkimi vsebinami, “ki so za občine skorajda neuporabni“, ocenjuje Cigala. Za dokončanje investicij na področju kanalizacije in gradnje čistilnih naprav, “kar od nas zahteva Evropska skupnost,” bi po njenem potrebovali približno tri milijone evrov.
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Častno in ponosno voščili 70 – letnemu gasilcu Jožetu
2. Pristan končno bližje obnovi
3. Otroci iz Nemčije in Španije na izmenjavi v Mariboru
4. Več kot 1500 oseb na cepljenju proti klopnemu neningitisu
5. Mariborčani s hišami osvajajo svet
6. Prostovoljci očistili Kamnico
7. V Rušah bodo čistili tudi vode
8. ŠPORT: Mariborski futsalisti zmagujejo