Tokrat v občinskem informatorju
– Iz Drave potegnili truplo starejše ženske
– Dež krstil otvoritev bike parka Pohorje
– Eko dan ni za manj
– Študentje čistili kampus
– V Mariboru dišalo po morju
– Gasilci na Slemenu postavili majsko drevo
Šport
– NK Maribor na lovu za 14. zvezdico
Letos bo v organizaciji Osnovne šole Janka Glazerja Ruše, Martnice Pohorje, društva Lira in Športne zveze Ruše, ponovno organiziran dobrodelen športno rekreativni 24. urni vzpon na Martnico, ki bo že 6. zapored.
Udeleženci se bodo lahko peš ali s kolesom, vzpenjali na Martnico od petka, 2.6. do sobote, 3.6. . Start bo ob 16.00, na parkirišču pred kmetijsko zadrugo Ruše, cilj pa na Martnici. Na prireditvi bomo zbirali donatorska sredstva. Zbrani denar pa namenili socialno ogroženim otrokom šole in vrtca Ruše. Vsak udeleženec, ki bo doniral prejme na startu spomin za udeležbo in dve malici na Martnici. Najuspešnejše pa čakajo priznanja in nagrade. Lansko leto se je dobrodelne prireditve udeležilo rekordnih 440 kolesarjev in pohodnikov, zato tudi letos pričakujemo veliko število udeležencev.
Cilj vsakega udeleženca je, da čim večkrat, po svojih zmožnostih, premaga razdaljo med ciljem in vrhom. Dolžina poti po regionalni poti za za pešce je 3 km, za kolesarje pa 6 km. Višinska razlika pa šteje 370 m. Cesta je asfaltirana in bo na dan dogodka označena, očiščena ter na nevarnih predelih zavarovana.
Dobrodelni prispevek vsakega posameznika bo 8 evrov. Poskrbljeno bo za dva topla obroka, napitke, sadje, priznanje, ter pa seveda najpomembneje naredili nekaj za dobrodelnost in za svoje zdravje.
Organizatorji prosijo tiste, ki bi želeli sodelovati, da se prijavijo na njihovi spletni strani.
Študenti tehniških strok se bodo letos znova pomerili v izdelovanju mostov iz špagetov. Na tridnevnem tekmovanju, ki se bo začelo danes 3. maja na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, se bo v znanju in spretnosti na tem področju pomerilo 130 tekmovalcev iz Slovenije in tujine.
Že 8. mednarodno tekmovanje študentov tehniških strok v izdelavi najnosilnejšega mostu iz špagetov z naslovom Ali je kaj trden most organizira Študentski svet Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru v sodelovanju z Društvom študentov Fakultete za gradbeništvo.
Kot so sporočili organizatorji, dogodek ni več samo tekmovanje, ampak je postal stičišče mednarodnega sodelovanja, povezovanja in znanja. Tako bodo letos gostili 41 ekip iz 21 različnih izobraževalnih ustanov iz Slovenije, Egipta, Turčije, Latvije, s Češke, Poljske, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Hrvaške.
Prva dva dneva bodo študentske ekipe izdelovale modele, zadnji dan tekmovanja pa je namenjen preverjanju nosilnosti izdelanih mostov. Vsak most postopno obremenijo, dokler se ne zruši. Zmaga most, ki prenese največjo obtežbo.
Mostovi iz špagetov so svojevrsten dosežek, saj lahko nosijo tudi do 70-kratnik lastne teže. Seveda če se ga ustrezno načrtuje in sestavi.
Lani je najbolj trden most izdelala ekipa študentov gostiteljske fakultete in je vzdržal rekordnih 105 kilogramov obtežitve.
Vir: STA
Futsalerji kluba Proen Maribor so na 4. finalni tekmi premagali Litijo in tako z rezultatom 3:1 v zmagah znova postali državni prvaki v dvoranskem nogometu.
Neporaženi po rednem delu lige
Štajerci so bili veliki favoriti že pred izločilnimi boji, saj jih v rednem delu ligaškega tekmovanja ni uspela poraziti niti ena ekipa, poleg tega so se lahko pohvalili z najučinkovitejšim napadom in najboljšo obrambo (gol-razlika: +56).
Prvi poraz šele v polfinalu
V četrtfinalu so vijoličasti na dveh tekmah brez težav odpravili FK Zavas Siliko, prvič pa so bili poraženi šele na tretji polfinalni tekmi, ko jih je KMN Oplast Kobarid pred domačimi tribunami premagal s 5:1. Kljub temu so »Proenovci« z boljšim izkupičkom zmag napredovali v finale državnega prvenstva.
V finalu spet z Litijo
Scenarij v finalu je bil skoraj identičen lanskemu – ista tekmeca in znova slavje Mariborčanov na 4. finalni tekmi v Litiji, le da so bili letos Litijani trši oreh kot v lanski finalni seriji. Na treh srečanjih so o zmagovalcu odločale 6-metrovke, rezultat prve tekme v Litiji pa je bil zanesljivo na strani vijoličastih (0:5). Četrto srečanje je bilo odločilno, saj je štajerski klub znova zmagal po kazenskih strelih, potem ko je v rednem delu dve sekundi pred koncem izenačil Čeh.
Izjemni sezoni Maribora
Člani FC Proen Maribor so v minulih dveh sezonah osvojili 4 pomembne lovorike, 2 naslova državnega prvenstva in 2 naslova pokalnega prvenstva. Za nameček so uspešno konkurirali tudi v ligi prvakov, kjer so se uvrstili med 16 najboljših ekip v Evropi in bili zelo blizu uvrstitvi v finale štirih.
Mirko Vošner, župan Občine Muta, je ljubitelj letalstva, čeprav ni postal pilot, je pa po študiju strojništva skorajda ostal brez diplome! V Dialogu nam je med drugim zaupal tudi osebno doživljanje vzpona in padca industrije v Štajersko-Koroški regiji.
Potem ko so v Odboru 2015 v minulih dneh predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču, zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v primeru Franca Kanglerja, na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da za izvedbo nadzorstvenega pregleda ne vidijo niti razloga niti izrecne pravne podlage.
V Odboru 2015 so v javnem pozivu med drugim opozorili na primer domnevno nezakonitega ravnanja, ko naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču. To naj bi dokazoval tudi podpis takratnega vodje mariborskega tožilstva Draga Škete, s katerim ta potrjuje, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. Zaradi tega je Odbor predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča pozval, naj odredi izredni nadzor ter uvede še druge ukrepe za preprečevanje kršenja človekovih pravic in zakonodaje. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora so v odboru pozvali tudi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.
Slika je simbolična
Na vrhovnem sodišču so v zvezi s tem spomnili na zakon o sodiščih, ki določa, da predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposrednega višjega sodišča ali predsednika vrhovnega sodišča, ministra, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
V vseh primerih morajo biti podane ugotovitve, do katerih lahko predsednik sodišča ali kateri od upravičenih predlagateljev pridejo sami. Predlagateljeve ugotovitve pa “ne morejo predstavljati navedbe, pobude ali mnenja oseb, civilnih združenj in podobnih skupin, ki morebiti spremljajo potek določenega sodnega postopka, v katerem same niso udeleženci, ali si na drugih podlagah ustvarijo mnenje o ravnanju posameznega sodnika“.
Predvsem pa je po njihovih navedbah treba upoštevati, da nadzorstveni pregledi niso namenjeni preverjanju zakonitosti in pravilnosti sodnih odločb v posamezni zadevi, saj je to naloga in pristojnost instančnih sodišč, ko in če so zoper posamezne sodne odločitve vložena pravna sredstva. To pa je v kazenskih postopkih predvsem naloga zagovornikov obdolžencev, so pojasnili.
Iz navedenih razlogov na vrhovnem sodišču ne vidijo niti razlogov niti izrecne pravne podlage, da bi se predsednik vrhovnega sodišča odločil za izvedbo nadzorstvenega pregleda, kot ga je predlagal Odbor 2015, so še navedli na vrhovnem sodišču.
Težav je več
V naslednjem javnem dopisu je Odbor 2015 opozoril, da naj bi mariborski kriminalisti leta 2008 “nezakonito, brez soglasja lastnikov, tajno vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru ter opravili ogled in fotografirali notranjost objekta“. V zvezi s tem so javno vprašanje med drugim naslovili na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, saj jih je zanimalo, “od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in te podatke posredovati nepooblaščenim osebam“.
V zvezi s tem primerom so na notranjem ministrstvu pojasnili, da ministrica konkretnih zadev ne more komentirati. “Poudarja pa, da policija deluje in mora tudi v prihodnje delovati strokovno in zakonito,” so navedli. Podobno so pojasnili tudi na Policijski upravi Maribor. Obenem pa so zatrdili, da v konkretnem primeru niso izvajali ukrepov, vezanih na sodno odredbo, ali drugih ukrepov, ki bi predstavljali poseg v zasebnost posameznika. “Uporabili smo samo vedenje in nam znana dejstva o zadevnem primeru ter jih posredovali pristojnemu organu,” so še navedli.
Vir: STA
Se zavedamo, da lahko zaradi (pre)slabe higiene rok okužimo družinske člane, sodelavce, prijatelje…? Svetovna zdravstvena organizacija je 5. maj razglasila za mednarodni dan higiene rok. Osveščali bodo tudi v Zdravstvenem domu Maribor.
“Čiste roke so ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu, kjer je pomembno predvsem razkuževanje rok, tako zdravstvenih delavcev kot tudi samih bolnikov in obiskovalcev. Ob tem je treba dosledno upoštevati ustrezna navodila v ustanovi. Umivanje rok pa je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja različnih nalezljivih bolezni v domačem in drugih okoljih. Pomembno je, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok,” je povedala Majda Medved, vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor ta petek, 5. maja od 8h do 10h ob mednarodnem dnevu higiene rok za paciente in zaposlene v glavnih avlah zavoda pripravljajo predstavitev pomena higiene rok in prikaz pravilnega postopka razkuževanja rok. Predstavitve bodo potekale v avlah na Sodni ulici 13, Ulici talcev 5 in Vošnjakovi 2-4.
Kdaj so roke res čiste?
Prva nacionalna navodila o higieni rok so bila objavljena že leta 1980. Leta 2002 je veljalo prvo pravilo umivanja in razkuževanja rok, v letu 2007 pa je že prišlo do prvih priporočil higiene rok, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija. »Osnova higiene rok, po trenutno veljavni metodologiji petih trenutkov SZO, sloni na pacientu in njegovi okolici, ki je pač tista, kjer se pacient nahaja in okolju zdravstvenih delavcev. V petih trenutkih rok so zajete vse indikacije higiene rok, ki jih izvajamo pri pacientu. Indikacija pa je definirani trenutek, ko je potrebno izvesti dejanje higiene rok. Znanje o higieni rok je na visokem nivoju, manjka pa nam prenos tega v vsakdanjo prakso, zato smo se v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor odločili, da bomo za paciente in zaposlene 5. maja pripravili predstavitev pomena higiene rok in pravilen postopek razkuževanja rok,« je dodala Majda Medved.
Osebna zgodba Franja Goloba, danes državnega svetnika in župana Občine Vuzenica, ki je dokazal, da se z močno voljo in vztrajnim delom lahko doseže več kot ti je bilo položeno v zibelko.
Preverite v videu:
Ptujska klet, ki je del skupine Perutnina Ptuj, je po težavah v letu 2014 in pozitivni ničli leta 2015 lansko leto vendarle sklenila dobičkonosno. K temu je pripomogel tudi najem mariborskih vinogradov, a spomladanska pozeba jim ni prizanesla.
Leto, v katerem so na Ptuju obeležili 777-letnico kletarjenja, je bilo drugo po reorganizaciji in težkem obdobju, v katerem so se uspeli izogniti izgubi. Kot je povedal direktor družbe Vinko Mandl, so lani ustvarili 2,9 milijona evrov prihodkov in 80.000 evrov dobička. Tudi letos že beležijo skoraj 15-odstotno rast prodaje. Z nekaj dobrimi potezami jim je družbo uspelo družbo finančno potegniti v pravo smer, med drugim se je za dobro pokazala odločitev najema vinogradov nekdanjega Vinaga na mariborskem območju. “Te vinograde obdelujemo tudi letos in z njimi smo pridobili dodatnih 52 hektarjev vinogradov, iz katerih smo se letos nadejali dobrega letnika in dodatne količine grozdja, s čimer bi zadovoljili potrebe trga,” je dejal prvi mož Ptujske kleti, ki pa jo je te dni, kot druge vinarje, prizadela pozeba. Čeprav dokončnih podatkov še nimajo, saj morajo za te počakati še vsaj dva tedna, je po prvih ocenah v nasadih v povprečju vsaj 30 odstotkov poškodovanih trsov, pri ranih sortah celo 70 odstotkov, kar se bo poznalo v poslovanju družbe, vendar najbolj šele naslednje leto. Za Vinagove vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini pa imajo za zdaj pogodbo sklenjeno do konca letošnje trgatve, če ne bo prej kupca, na kar pa nič ne kaže, saj je bila tudi zadnja dražba pred tednom dni neuspešna.
Vir: visitptuj.eu
Poslovanje v tujini
Pravi potenciali kleti naj bi se po trenutno zastavljenih načrtih pokazali šele v naslednjih letih, ko bi jim uspelo zagotoviti dovolj vina. Že lani jim je Haložana, ki ga skoraj v celoti prodajo na domačem trgu, zmanjkalo še pred novim letnikom, medtem ko že skoraj polovico Pullusa prodajo v tujino. Njihov največji trg so ZDA, kjer so lani celo podvojili prodajo, na drugem mestu je Kitajska, kamor so uspeli izvoziti tudi desertna vin in druga vina višjega cenovnega razreda. Nekaj izvozijo tudi v Mehiko, Kanado, Nemčijo, Belgijo, Dansko, Avstrijo in še nekatere države, ob tem pa Mandl pripomni, da se ukvarjajo tudi s proizvodnjo žganih pijač, med katerimi že več kot polovico pelinkovca izvozijo na Hrvaško. Nedavno so se vrnili iz vinarske turneje po ZDA, kjer so prejeli zlati medalji za lanski Sauvingnon, še posebej pa so ponosni, da so za Modro frankinjo prvič v zgodovini dobili zlati medalji tudi med rdečimi polnitvami.
Vir: STA
Policisti Policijske uprave Celje so bili včeraj nekaj čez 17. uro obveščeni, da je na relaciji Dravograd – Trbonje, pri kraju Sv. Boštjan, kombinirano vozilo zapeljalo v reko Dravo. Voznik je v nesreči umrl.
Kot sporočajo celjski policisti, naj bi voznik kombiniranega vozila naprej trčil v drevo in nato zapeljal v Dravo. Vozilo je potonilo. Nato so gasilci okrog 19. ure, potem, ko so potapljači locirali vozilo, tega izvlekli iz Drave. V vozilu je bil mrtev 52-letni voznik, doma z območja Dravograda.
Prometna nesreča Dravograd; FOTO: PGD Radlje ob Dravi
“To je letošnja sedma smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje,” so še sporočili iz PU Celje.
Tudi ob igrišču Sv. Vida pri Vuzenici so poskrbeli za postavitev prvomajskega drevesa, ki v višino meri 25,88 m. Po postavitvi drevesa je sledil zabaven otroški program, ki je vključeval različne otroške delavnice in aktivnosti. Zvečer so se občani greli ob kresu, prisluhnili Vaški godbi Vuzenica ter se zabavali pozno v noč. Kot pomen dogodka so izpostavili predvsem druženje, zabavo, sprostitev in ohranjanje pomembne tradicije.
Tudi letos je na Muti potekalo tradicionalno kresovanje z baklado in postavljanjem mlaja. Veliko zaslug pri ročnem postavljanju, brez strojnih pripomočkov, gre članom PGD Muta.
Po postavitvi drevesa so bili gasilci deležni velikega aplavza. Sledil je promenadni koncert Pihalnega orkestra Muta, ki je vodil sprevod od gasilskega doma do kresa na Mitnici. Občani so s prižganimi baklami sledili sprevodu in še enkrat potrdili pomembnost ohranjanja tovrstne tradicije.
Po prižigu kresa je sledil pozdrav podžupana Občine Muta in nato zabava z ansamblom Srčni muzikanti.
Prvi maj so praznujejo tudi na koči Planinc, kjer so pohodniki tudi tokrat opomnili na 1. maj – praznik dela.
Na koči Planinc se ob prvem maju veselijo odkar je koča prenovljena. Vsako leto se potrudijo, da pripravijo manjšo proslavo v čast praznika dela.
Planinci so ponosni, da lahko tudi pri njih priredijo tako praznično prireditev in ljudem omogočijo, da preživijo prvi maj v hribih.
Danes so godbeniki in godbenice Godbe Ruše skupaj z mažoretkami Mažoretnega in twirling kluba Ruše prebujali po ulicah Ruš in Selnice ob Dravi.
Pihalna godba Ruše se vsako leto zelo veseli prvega maja in s tem tudi prvomajske budnice. Na dan praznika dela so že kar ob petih zapeli instrumenti, najprej so prebudili prebivalce Ruš, nato pa se veselo odpravili v Selnico ob Dravi, kjer jih je pričakal in sprejel župan Jurij Lep.
Ruško godbo pa je pod svojo taktirko v Selnici ob Dravi prevzel gospod Milko Homer, ki je pred trinajstimi leti spisal prvomajsko budnico.
Ogledate si lahko tudi video budnice v Selnici ob Dravi.
Po letu premora je v Rušah ponovno zagorel kres. Na glavnem odru se je zvrstilo kar nekaj glasbenih imen, potekal je tudi tradicionalen pohod po Rušah – baklada.
Letos je bilo v Rušah po lanskoletnem premoru ponovno vroče. Zagorel je eden večjih kresov v državi. Vzporedno s tem je potekal tudi tradicionalni pohod z baklami imenovan baklada, ki se ga je udeležilo več 100 ljudi. Spremljala jih je Ruška godba in mažoretke. “Pohod po Rušah je tradicija, s tem obeležujemo dela prost dan. In prav je, da to počnemo v velikem slogu, saj je danes delo v veliko primerih razvrednoteno,” je dejal eden od dolgoletnih članov godbe.
V velikem slogu je zagorel tudi kres, ki je bil pod stalnim nadzorom gasilcev.
Prizorišče je bilo nabito polno. Množico ljudi pa so zabavali BQL, Ansambel Rosa in Ines Erbus. Obiskovalci so bili izredno veseli, da se je kresovanje vrnilo v Ruše. “Super je, zabavamo se, všeč mi je, da je poskrbljeno za vse okuse in starosti,” je povedala ena od obiskovalk, druga pa dodala: “Tak dogodek nam je lani manjkal, res smo ga pogrešali.”
Pevca dua BQL sta po nastopu delila majice z avtogrami. Zaradi poplave oboževalk, nekaj razočaranim obrazom ni uspelo priti do podpisa.
Več utrinkov najdete v galeriji spodaj.
Na predvečer praznika dela so kres ,že tradicionalno, prižgali v Koblarjevem zalivu kjer ga prirejajo že več kot 20 let.
Na predvečer praznika dela so se v Koblarjevem zalivu številni obiskovalci zbrali na tradicionalnem kresovanju. Slovesno je zbrane nagovoril predsednik Sindikata lesarstva Slovenije (SINLES) Lojze Raško, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V govoru je opozoril na je opozoril, da bodo morali delavci stopiti skupaj in se boroti za svoje pravice. “Združevajnje ljudi je nujno, saj neusmiljeno izkoriščajo na vsakem koraku,” je dejal Raško, ter dodal, da se kažejo predvsem slabe izkušnje tudi zelo slabe izkušnje zaposlenih, po prihodu tujih lastnikov, ter da podjetja, ki bodo šla oz. bodo z njimi upravljale tuje roke, ne bo prineslo dosti dobrega za zaposlene.
Po nagovoru pa je sledilo druženje in sproščen večer pa so številne, ki so se zbrali na kresovanju v Koblarjevem zalivu, zabavali člani skupine Jebe’la cesta in Rock Partyzani.
Pred 1. majem, praznikom dela, bodo zvečer po vsej državi tradicionalno zagoreli kresovi.
Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.
Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji prireditev velikokrat sindikati. Ti bodo kresovanja med drugim organizirali v Ljubljani, Mariboru, Rušah, Muti, Vuzenici, Murski Soboti, Ptuju in v Kopru.
Letos bodo prvič na dan kresovanja organizirali tudi pohod na Rožnik, in sicer v okviru kampanje Evropske konfederacije sindikatov za dvig plač delavcev in delavk v Sloveniji.
Poleg sindikatov bodo kresovanja po državi organizirala tudi različna lokalna društva in organizacije.
Po večernih zabavah ob kresu bodo v ponedeljek prebivalce številnih krajev po prebudile budnice s pihalnimi godbami, sledili bodo organizirani prvomajski pohodi in druge prireditve.
Uprava RS za zaščito in reševanje je ob tem pozvala k previdnosti, še posebej pri kurjenju kresov. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.
Vir: STA
Jutri, 1. maja, ko praznujemo mednarodni praznik delavstva, bodo že tradicionalno na Pečkah proslavili praznik. Društvo za oživitev Pečk prireja veliko veselico, ki se bo pričela ob 11. uri.
Vsako leto se iz doline številni pohodniki povzpnejo na Pečke. Tam jih običajno pričakajo glasba, dobra jedača in pijača ter ćudovit razgled v neokrnjeni naravi. tako napovedujejo organizatorji tudi letos, za zabavo pa bodo poskrbele članice zasedbe Me tri do polnoči.
Založba Kulturni center Maribor je v zbirki Simfonica Slovenica natisnila pesniško zbirko Ferija Lainščka z naslovom Šlagerji.
Knjiga prinaša obsežen izbor Lainščkovih uglasbenih pesniških besedil, obogatena pa je z avtorjevo foto-biografijo, v kateri so prvič objavljene tudi nekatere zanimivosti iz njegovega družinskega albuma. Uredil jo je Dušan Hedl, spremno besedo pa je prispeval poznavalec slovenskega glasbenega dogajanja Dragan Bulič.
Feri Lainšček z svojim pesniškem ustvarjanjem zaznamuje mnoge posebnosti in izjemnosti, zaradi katerih se njegova poezija izmika konvencionalni literarni obravnavi. Ponatisjenih je veliko njegovih pesniških knjig. Zbirka, Ne bodi kot drugi, objavljena 2007, je bila enajstkrat ponatisnjena. Literarno-glasbeni program, ki ga pripravlja skupaj s kantavtorico Ditko, pa se je zaradi velikega zanimanja že pred časom iz klubskih prizorišč preselil na velike koncertne odre po Sloveniji.
Uglasbenih že več kot 300 besedil
Število Lainščkovih uglasbenih besedil za najrazličnejše izvajalce, od zborovskih zasedb, pevcev resne in zabavne glasbe, do ljudskih glasbenih skupin, je že lani preseglo številko 300. Njegova dela izvajajo tudi mnoge pevke in pevci slovenske popularne glasbe ( Mia Žnidarič, Ditka, Lara Janković, Romana Krajnčan, Samo Budna, Mišo Kontrec, Saša Lendero, Mili Korpar, Dani Dandosa, Darja Švajger, Regina, Moira, Klaudija, Oto Pestner, Maja Seršen, Eva Hren, Marko Grobler, Manca Izmajlova, Vlado Kreslin, Manca Špik, Dorina, Zvone Kumar, Alenka in Katarina Herceg, Meri Avsenak, Vita Mavrič, Ana Lucija Jezeršek, Ivano, Urška Majdič, Maria Horvat in Polona Furlan.)
Založba Kulturni center Maribor je knjigo Šlagerji natisnila v dveh izvedbah. Prva, razširjena izdaja, ki je natisnjena v omejeni nakladi in avtorsko podpisana, namenjena predvsem knjižnicam in zbirateljem. Druga knjiga, v trdi vezavi in drugačni barvi, je natisnjena v večji nakladi in je na voljo tudi v knjigarnah.
Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora so se v 31. krogu Prve lige Telekom Slovenije razšli z neodločenim izidom 0:0.
Mariborčani bodo na uradno potrditev 14. naslova prvaka morali počakati še krog ali dva. Štajercem namreč v Ljubljani ni uspelo doseči zmage, ki bi jim pet krogov pred koncem prinesla novo zvezdico. Kljub temu pa bo veselje Mariborčanov kmalu na vrsti, saj imajo po 31 krogih 14 točk naskoka pred Domžalami in še točko več pred današnjim tekmecem.
Ljubljančani so že v uvodu tekme morali poseči po prvi menjavi, saj se je poškodoval Nik Kapun, zamenjal ga je Blessing Eleke. Sicer pa so bili Mariborčani tisti, ki so bili uvodoma nevarnejši, Milivoje Novaković je poskusil že v četrti minuti, Rok Vodišek pa je žogo odbil v kot, slovenski reprezentančni napadalec pa se je v obetavni akciji znašel tudi v 22. minuti, a si je v boju z Vodiškom dal predolgo podajo in zapravil priložnost.
Olimpija je prvič na tekmi resneje zagrozila v 37. minuti, ko je Jasmin Handanović refleksno posredoval po strelu Leona Benka z bližine po podaji iz kota. Na drugi strani je v 40. minuti Mitja Viler nevarno podal z leve strani in zatresel prečko. Če je bil prvi polčas dokaj nerazburljiv, kar zadeva priložnosti, pa so na tribunah navijači ene in druge navijaške skupine znova nase opozarjali s pirotehničnimi sredstvi, lomljenem in metanjem stolov ter tudi z obračuni z varnostniki oziroma policijo.
Med polčasoma so se strasti malce umirile, v 50. minuti pa so imeli domači prvo lepo priložnost v tem delu igre, a je Benko z glavo meril malce mimo vrat. V 63. minuti je na drugi strani sam pred Vodiška znova prišel Novaković, toda mladi ljubljanski čuvaj mreže se je še enkrat izkazal. Tri minute zatem so Ljubljančani zapravili še en obetaven protinapad, ko po Benkovi podaji z leve strani sredi kazenskega prostora ni uspelo zadeti Abassu Issahu.
V 80. minuti je z desne strani kazenskega prostora sprožil Andraž Kirm, a je bil Jasmin Handanović na mestu. To pa je bila – kljub pritisku Olimpije v zadnjih minutah – tudi zadnja prava priložnost na obračunu.
Ljubljančani bodo v 32. krogu prihodnjo nedeljo gostovali v Velenju, Mariborčani pa bodo dan prej gostili Gorico.
Vir: STA
Na regionalni cesti Pernica-Lenart je danes okoli 14.30 prišlo do trčenja dveh osebnih avtomobilov, v katerem je umrl 77-letni moški. Njegove tri sopotnike in voznico drugega avtomobila so reševalci odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Resnost njihovih poškodb še ni znana, so pa vsi štirje zunaj smrtne nevarnosti, so sporočili s policije.
Prometna nesreča na cesti Pesnica – Lenart, Foto: Gasilska brigada Maribor
Na mariborski policijski upravi so še pojasnili, da se je prometna nesreča zgodila zunaj naselja Lozane, pred uvozom na avtocesto. Ogled kraja nesreče je v zaključni fazi, podrobne okoliščine tragičnega dogodka pa bodo znane šele po koncu preiskave.
Vir: STA
V Galeriji kavarne hotela Betnava, bo 5. maja 2017 ob 20.00 odprtje likovne razstave. Ogledi si boste lahko umetnine Zvonka Štausa, Kaje Lukač in Rajka Ferka. Junija pa se obeta novo likovna kolonija v občini Duplek.
Rajko Ferk o tokratni razstavi: “Galerijo v kavarni hotela Betnava vodim že več kot 6 let in se trudim Mariborčanom prikazat vse mogoče likovne tehnike. tako bo v Betnavi prvič predstavljen Airbrush, ko bo slike predstavil naš rojak, ki živi v Avstriji. Kaja je mlada, perspektivna umetnica in sem vesel, da bo predstavila svoja odlična likovna dela, napravila reklamo za svojo šolo slikanja, jaz pa bom imel prvič vse slike z naslovi. Slike, v katerih so znane svetovne osebnosti, ki jih bo potrebno najti v slikah. So pa slike iz različnih obdobij, denimo Mati Tereza, Trump, Einstein, papež, Bin Laden…”
Predstavniki vinarstva Mak bodo razstavo popestrili z degustacijo vin, dogodek pa bo vodila Julija Vedlin.
Junija spet likovna kolonija
Rajko Ferk je usmerjen v organizacijo mednarodne likovne kolonije, Duplek Art 6, ki bo že 15. kolonija njegove organizacije. Tokrat bo na gradu Vurberk ustvarjalo kar 44 umetnikov iz 14 različnih držav. Kolonija bo potekala od 1. junija do 4. junija 2017 v občini Duplek. Prvi dan si bodo udeleženci ogledali glavne znamenitosti Maribora, ogledali si bodo razstavo v hotelu Betnava. V petek bodo udeleženci kolonije začeli s slikanjem na gradu Vurberk, ta dogodek pa si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi v živo. Sobotni dopoldan bo namenjen zaključevanju slikanja, zvečer pa bo v galeriji pod gradom Vurberk razstava slik iz prejšnjih kolonij, ter degustacija lokalnega vinarja, pogostitev in podelitev priznaj. V nedeljo zjutraj se kolonija zaključi.
Odprtje razstave slik iz likovne kolonije bo 9.6. ob 20 uri v Galeriji Kavarne Betnava Maribor, čez mesec dni seli v Koper, od tam pa še izven slovenskih meja.
Slovenska Bistrica, 29. aprila – Na štajerski avtocesti se je danes okoli 4.20 zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovalo šest oseb. Po doslej zbranih obvestilih je kombinirano vozilo pred počivališčem Polskava v smeri proti Mariboru zapeljalo s ceste. Pristojne službe še ugotavljajo podrobne okoliščine nesreče.
Slika je simbolična
Eden izmed potnikov v življenjski nevarnosti
Na kraju prometne nesreče so posredovali mariborski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Slovenske Bistrice. Eno od poškodovanih oseb so oskrbeli do prihoda reševalcev. Kot so še pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, so vseh šest poškodovanih oseb reševalci odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor.
Vir: STA
Občina Dravograd razburja nekatere občane, z načrtno Dravskih elektrarn Maribor (DEM) , za postavitev vetrne elektrarne na Ojstrici na območju Košenjaka. Tehnična in ekonomska upravičenost gradnje elektrarne opredeljuje osem vetrnic, a številu nasprotujejo naravovarstveniki. Potrebna bo tudi celovita presoja vplivov na okolje.
Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor oziroma pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno Ojstrica. Gre namreč za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture. Predvidena je postavitev polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo pet megavatov ali več, te pa se v prostor umestijo tako, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
Pobuda za pripravo DPN je od 24. februarja do 27. marca letos omogočala javnosti, da poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, je smernice oziroma konkretne usmeritve in podatke s področij, ki so v njihovih pristojnostih, podalo 12 od 15 zaprošenih državnih nosilcev urejanja prostora in Občina Dravograd kot lokalni nosilec urejanja prostora. Iz strani javnosti so na ministrstvu prejeli samo pripombe organizacije Alpe Adria Green.
Ministrstvo, bo zdaj prejete smernice preučilo, je pa že izdalo odločbo, da je v postopku priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Terminski načrt postopka priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica sicer še ni izdelan, so med drugim pojasnili na ministrstvu.
Omejitve na pripravah DPN
V DEM so hkrati s pripravo tehnične in ekonomske dokumentacije naročili ornitološki monitoring kot del okoljske presoje. “Pokazalo se je, da obstajajo določene omejitve glede obsega oziroma števila vetrnic na tem območju, ki jih bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave. V primeru izbrane lokacije na Ojstrici so omejitve lokacije takšne, da je po ornitološki predpresoji možno postaviti tri vetrne agregate,” so pojasnili v DEM.
Kot piše STA, so na DEM še pojasnili, da bodo ugotovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da so sprejemljive tri vetrne elektrarne, “spoštovali in upoštevali“. Ob tem dodajajo še, da pa lahko postopek priprave DPN pokaže še dodatne omejitve v zvezi z morebitno postavitvijo vetrnih elektrarn.
Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic je poudaril, da je območje Košenjaka občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba, kar se je v študiji, ki so jo naredili za DEM, tudi potrdilo. “Območje Košenjaka, ki je razglašeno tudi za naravno vrednoto, ima večjo populacijo divjih petelinov kot celo Pohorje skupaj,” je poudaril Jančar.
Večina načrtovane vetrne elektrarne na Ojstrici po njegovih besedah sega v najbolj občutljivo območje divjega petelina, zato na tistem delu ni sprejemljiva. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa ornitologi sledov prisotnosti divjega petelina niso zaznali, predel pa je tudi zunaj območja naravne vrednote in je tudi že precej oddaljen od rastišč divjega petelina. Zato po mnenju ornitologov na tem delu vetrna elektrarna ne bi prekomerno škodljivo vplivala na divjega petelina. “Koliko vetrnic je na tem manj problematičnem delu mogoče postaviti, pa je tehnično vprašanje, ki ni z našega področja dela,” poudarja Jančar.
Občani Dravograda razburjeni
Načrti DEM v teh dneh razburjajo nekatere občane Dravograda, predvsem pobuda za osem elektrarn. Ob tem se tudi po družbenih omrežjih vrstijo pozivi, naj se občanom Dravograda predstavi celotna naložba.
Kot poročajo spletnega portala Dravograd.net o osmih velikanih “ni vedel nihče nič”; ne svetniki, ne Dravograjčani, niti Ojstričani. Kot so zapisali pa naj bi po drugih podatkih nekateri neposredno vpleteni dobili celo obljubljene odškodnine. Prav tako naj nebi o zadevi, ki teče v ozadju niti podžupan Tone Preksavec. Občani, še bolj pa Ojstričani naj bi bili v popolnem šoku.
Odkritje, ki je v ponedeljek pretreslo Dravograd, bo imelo še velike posledice, sploh, ker so vpletena imena in sporni dokumenti znani in zanimivo bo slišati, kakšen je tokrat izgovor, še poroča Dravograd.net.
Kot še navajajao na omenjenem spletnem portalu je edini interes občine Dravograd, da se ceste na Ojstrico “znebi”, in jo potem vzdržujejo pri DEM ali “kakšnem drugem podjetju”.
Med tem je dravograjska županja Marijana Cigala pojasnila, da bodo v okviru rednega zbora občanov na Ojstrici 10. maja sodelovali tudi predstavniki DEM, ki bodo vsem zainteresiranim lahko ponovno predstavili načrte, potem ko so marca 2015 krajanom Ojstrice že prvič predstavili projekt. Zemljišče, kjer naj bi postavili vetrno elektrarno je v lasti zasebnika, ki se s postavitvijo strinja, poroča STA.
Na cesti Dravograd – Slovenj Gradec, tik pred mostom nastajajo kolone. Še huje: zaradi dežja in nedokončane sanirane infrastrukture, je cesta v katastrofalnem stanju, prav tako pa naj bi si nekateri vozniki zaradi vozišč poškodovali avtomobile. Po končanem delu na vodovodni povezavi v občini Dravograd so delavci namesto asfalta kar nasuli pesek, ki je ob dežju povzročil ogromne težave na cestišču.
Vir: bralec F.A.
Delavci so kljub napovedanemu slabemu vremenu postavili le semafor, ta pa žal ni rešil težav. Prav nasprotno, kot pravi bralec F.A. “nekateri vozniki z avtomobilom trkajo ob robove lukenj.” Občani so se zaradi problema obrnili na Občino Dravograd. Po naših informacijah so na Občini pristojni ukrepali tako, da so dopoldan naročili pesek. Ker ta ni zadostoval, so zato – še dodatno – naročili nov nasip. s čimer naj bi začasno rešili problem.
Kaj na to pravijo odgovorni?
Na Občini Dravograd so nam podali le skromen odgovor, češ, da je izgovor izvajalca, da zaradi dežja niso uspeli dokončati sanacije infrastrukture. Na podjetju Kosmman, ki je izvajalec projekta pa so povedali, da so “odgovorne osebe na dopustu in rešujmo kolikor se le da.” Več informacij pa nam niso želeli podati.
Kolikšna je škoda?
Zaenkrat je še o natančni škodi težko govoriti, sumijo pa, da so se poškodovale stare cevi pod voziščem. Poškodovana naj bi bila tudi nekatera vozila. In kdo bo za vse skupaj odgovarjal, ter kdo bo kril škodo, ki naj bi, kot kaže, nastala zaradi malomarnosti?
iža se prvi maj, kar nakazujejo tudi majska drevesa, ki jih že vztrajno postavljajo po vsej Sloveniji. Tako so včeraj majsko drevo postavili tudi na Spodnjem Slemenu.
Majsko drevo je obeljeno deblo z zelenim vrhom in je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti. Zanimivost dogodka biva v njihovi tradiciji, ki jih spremlja že leta. Vsako leto dan pred postavitvijo majskega drevesa nekaj prostovoljcev straži čez noč, da jim prebivalci drugih krajev drevesa ne bi razžagali, saj bi to za njih pomenilo veliko škodo.
Majsko drevo je po tradiciji tudi okrašeno. Na Slemenu s tem nimajo težav, saj so vsako leto za okraševanje zadolžene ženske in starejši gasilci veterani. Postavljanja majskega drevesa se je kljub dežju udeležilo kar precej ljudi, ki so poskrbeli za pravo vzdušje.
“Lani sneg letos dež, res škoda, da ga niso morali postaviti ročno, ampak če ne gre ne gre varnost je na prvem mestu.” Dodaja občanka Spodnjega Slemena.
Po postavitvi majskega drevesa, pa je sledilo druženje in pogostitev.
Gasilci, reševalci in policisti v tem trenutku posredujejo na obrežju reke Drave, blizu mariborskega, dvoetažnega mosta. Po prvih, neuradnih podatkih naj bi iz reke Drave potegnili truplo ženske. Podrobnosti zaenkrat niso znane…
Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor je potrdila, da so gasilci in reševalci danes okoli poldneva iz reke Drave potegnili truplo ženske. Preiskava še poteka, več informacij pa zaenkrat ne razkrivajo.
Obveščamo o aktualnih zaporah cestišč, ki stopijo v veljavo z 1.5.2017.
Zaradi sanaciji vozišča v času od 01.05.2017 do vključno 12.05.2017 se podaljša:
Polovična zapora bo v križišču Borcev za severno mejo – Črnogorska ulica, ter popolna zapora bo na vozišču Črnogorske ulice od križišča z Borcev za severno mejo do Murnikove in ulice Ob gozdu v križišču s Črnogorsko ulico (slepa cesta).
Zaradi sanacije vozišča, dovoli v času od 02.05.2017 do vključno 19.05.2017, se podaljša:
Polovična zapora bo na vozišču Dogoške ceste na odseku od Remsove ulice do Panonske ulice (južna polovica vozišča), ter popolna zapora vozišča Knifičeve, Šnoflove, Rozmanove, Glinškove in Ronkove ulice v križišču z Dogoško cesto
Izvajalec del je podjetje Nigrad, d.d..
Zaradi nedokončanih del pri »Izgradnji plinovoda Na Podrtem«, se še naprej dovoli zapora vozišča ulice Na Podrtem na odseku od Panonske ulice do Ulice Borcev. Polovična zapora je na odseku od profila A10 do profila A31, popolna zapora na odseku od profila A10 do profila A1, v času od 01.05.2017 do vključno 15.05.2017.
Izvajalec del je podjetje GMW d.o.o..
Tokrat v občinskem informatorju:
– Mladi opozorili na zgodovinski pomen 27. aprila
– Modni spektakel na osnovni šoli Draga Kobala
– AMD Hoče proslavlja 60 let
– 35. letnica Obrtniškega zbora kulturnega društva Pavza
– Jurevanje v Hočah
ŠPORT:
– Drugo finalno tekmo futsala dobili litijani
Štirje kandidati si želijo biti ravnatelji OŠ Janka Glazerja Ruše. V ta namen so se predstavili, z željo, da bi čim več predstavnikov širše javnosti spoznalo njihovo vizijo. A pozor: Ljiljana Mićović Struger, predsednica sveta zavoda šole, je v njihovem imenu prepovedala televizijsko snemanje, brez, da bi se o tem predhodno posvetovala z vsemi kandidati. Na sami predstavitvi pa je s svojim ravnanjem motila potek njihove predstavitve.
Borut Krajnc, Vladka Potočnik, Irena Jelenko in Ladislav Pepelnik kandidirajo za funkcijo ravnatelja. Vsi so se udeležili javne predstavitve svojih kandidatur, a preden so pričeli, je besedo prevzela Mićović Strugerjeva: “Opazili smo prisotnost novinarjev oz. snemalne hiše. Novinarji so lahko prisotni na naši predstavitvi, saj so le-te javne oz. je javnost lahko prisotna. Svet zavoda pa pri tem ne more dovoliti snemanja, saj nima pisnega soglasja kandidatov.”
Vladka Potočnik, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.
Kako lahko nekdo skliče javno predstavitev, z namenom čim širšega obveščanja in informiranja ljudi, potrdi, da so lahko na seji prisotni mediji, a kandidatov ni vprašal za strinjanje oz. nestrinjanje s snemanjem? Še huje, predsednica sveta zavoda Liljana Mićović Struger, je pred svojo naznanitvijo, da kamere ne smejo biti prisotne, vprašala za dovoljenje snemanja le sedanjega ravnatelja Ladislava Pepelnika, kar nam je sam po telefonu tudi potrdil. Preostali trije kandidati o tem niso bili obveščeni. Iz spoštovanja “navodil”, je snemalec osebno stopil v stik s kandidati ter vprašal za dovoljenje, a je Mićović Strugerjeva, četudi so kandidati snemalcu dovolili snemanje, vehementno zatrjevala, da se snemati ne sme. S tem je ne samo “povozila” njegovo delo, pač pa tudi popolnoma razvrednotila veljavnost jasno izražene volje kandidatov, ki so se s snemanjem strinjali. S celotnim manevrom je močno vplivala na razpoloženje kandidatov in predstavnikov javnosti, ki so bili prisotna na predstavitvi. Na podlagi pritiska javnosti in kandidatov pa je naposled popustila ter za zadnji dve kandidatki dovolila snemanje. Je to pošteno ali je že s tem povzročila neenakovredno obravnavo kandidatov, ki bi morali imeti enake možnosti za kandidaturo? Sprašujemo se tudi kako je lahko predsednica sveta zavoda v imenu sveta zavoda prepovedala snemanje, če ji člani sveta zavoda s sklepom niso podelili te pristojnosti? Na ta način domnevamo, da je prekoračila svoja pooblastila. Njena pojasnila pa še vedno čakamo, saj na naša vprašanja do danes (še) ni odgovorila.
Irena Jelenko, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.
Trije za, eden proti
Prvi trije od vseh štirih zgodaj naštetih kandidatov so nam potrdili, da bi se strinjali z javno objavo posnetkov njihovih (javnih) predstavitev kandidatur, le Pepelnik je povedal, da se s tem ne bi strinjal. Zanimivo je tudi, da je zgolj on potrdil, da ga je predsednica sveta zavoda pred predstavitvijo vprašala za dovoljenje, ostalih pa ne: “Nobenega pisnega soglasja ni imela od nobenega. Mene osebno je vprašala in jaz sem rekel, da ne dovolim.” Je možno, da gre zgolj za naključje ali je Mićovićeva s tem pravzaprav dala prednost aktualnemu ravnatelju ter ostalim trem hkrati onemogočila, da bi bila njihova predstavitev dostopna širši javnosti, tudi tistim, ki v telovadnico niso uspeli priti osebno? Ali je s svojim ravnanjem celo načrtno motila potek predstavitev kandidatov, ki so se ob celotnem poteku nelagodno počutili, s čimer je bila njihova predstavitev posledično slabša kot so si želeli?
