Aktualne oddaje

    14. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024. The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Poslanci so s 55 glasovi za in 32 proti vnovič podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Ker je bil pred tem na predlog novele zakona izglasovan veto, so za ponovno potrditev potrebovali 46 glasov podpore.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, a so jo pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novelo so nato poslanci s 47 glasovi za in 37 proti potrdili 20. oktobra in ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.

A je državni svet izglasoval odložilni veto, po mnenju predlagateljev veta bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. To pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo.

Poslanec SMC Dušan Verbič je opozoril, da nasprotniki novele vseskozi prepričujejo, da so v SMC pripravili lobistični zakon, medtem ko so pravi lobisti sami, ker želijo, da se v Sloveniji ohranita zgolj dva dobavitelja, eden v tuji lasti, drugi s skritimi lastniki. Vse aktivnosti nasprotnikov novele jih še bolj utrjujejo v prepričanju, da morata na slovenskem trgu dobave zdravil tudi po 31. decembru 2021 še naprej delovati mariborski Farmadent in ljubljanski Grosist.

V SDS po besedah Jožefa Lenarta menijo, da morata biti nosilec lekarniške dejavnosti kot tudi izvajalec dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela, ker se lahko le tako zagotovi strokovnost, svetovanje in varovanje zdravja posameznika in celotne družbe. Zato je po njihovem mnenju veto državnega sveta upravičen. V ponovnem glasovanju sta sicer novelo podprla tudi poslanca SDS iz Maribora Dejan Kaloh in Franc Breznik.

Lidija Divjak Mirnik pa je dejala, da v LMŠ obžalujejo, da državni svetniki, med katerimi so tudi predstavniki lokalne oblasti, ne zasledujejo javnega interesa, ampak so se očitno odločili, da bodo zasledovali interes zasebnega kapitala.


Franc Trček (SD) se strinja s svarili glede prevlade kapitala, “ampak prevlada kapitala je poskus rušenja tega zakona”. Kot je opozoril, gre za dobre 1,4 milijarde evrov in seveda to so veliki “penezi in veliki interesi”.

Poslanec Levice Miha Kordiš je izrazil upanje, da je ta poseg v zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo omogočil javni obstoj teh dveh veledrogeristov, prvi korak v smeri, da se začne veleprodaja z zdravili na ravni celotne države izvzemati iz rok teh in onih zasebnih korporacij.

Andrej Černigoj (NSi) je opozoril, da so razlikovanja med koncesionarji in javnimi zavodi v prid slednjih neutemeljena. Medtem pa se bo z novelo zakona vzpostavila neenakost med akterji na trgu z zdravili, saj bodo javne lekarne lahko vertikalno povezane z veledrogeristi, zasebne pa ne.

Maša Kociper (SAB) se strinja, da je treba področje lekarniške dejavnosti urediti sistemsko in celovito, a se je treba zdaj nujno odzvati in zaščititi javni interes pred zasebnim monopolom ali duopolom.

V DeSUS so se po besedah Ivana Hršaka v preteklosti že zavzemali za prekinitev vertikalnih povezav. Kot je dejal, zdravila niso povsem običajno tržno blago, zato je zaščita javnega interesa na tem področju nujna. Tako so proti noveli zakona.

Nepovezani poslanci so po besedah Branislava Rajića prepričani, da je za Slovenijo pomembno, da predvsem javne lekarne in bolnišnice niso v celoti odvisne samo od duopola družb, v zasebni in lasti tujih multinacionalk, ampak da imamo tudi domače dobavitelje v javni lasti.

V SNS pa po besedah Dušana Šiška niso naklonjeni vertikalnim povezavam v lekarništvu, saj v ospredje postavlja kapital in ne posameznika.

vir:sta

Spodaj v celoti in nelektorirano objavljamo pismo Vilija Rezmana, ki ga je posredoval na naš naslov.

Vili Rezman, Ruše, 11.11.2021

OBLETNICA
(kozerija ob prvi obletnici uničenja parka)
Prav na letošnje martinovo se izteče prvo leto, odkar je ruška županja Urška Repoluskova dala, simbolično rečeno, »umoriti park«. O umoru smemo govoriti, kadar kdo vzame življenje in to stori naklepno, na grozovit način. Našemu parku na Trgu vstaje v Rušah je bilo s tem, da ga je županja dala posekati, čeprav je bil zaščiten kot del kulturnega spomenika, »vzeto življenje«. Ga ni več! To so naredili naklepno, z namenom, da bi tam skopali velikansko »luknjo«, jo zabetonirali in v njej vzpostavili gostinski vrt … Način je bil grozovit. Kot da so tja prišli naravnost z »Martinovega lumpanja« so posekali drevesa, okrasne grmovnice, uničili rože, travno rušo, populili nekaj »štorov«, odstranili urbano opremo, porušili dve spominski plošči ter spomenik ter jih deponirali kot kakšne smeti in za nameček posekali blagoslovljeno osamosvojitveno lipo. Nato so vse skupaj zagradili s kovinsko mrežo … Komando je dala županja Urška – kot kak samodržec, cesarica, EDINA.

Potem je vse skupaj spričo znane neučinkovitosti ruške občine in nesposobnosti njenega vodstva stalo celo leto kot zanemarjen travnik pred vrati občinske stavbe in pod županjinim oknom. Je najbrž sploh ni motilo. Bo že nekako, si je mislila. Protesti, pobude za saniranje nastale škode niso zalegli. Županja je v skladu z »briljantnim spinom«, da niso krivi tisti, ki grešijo, pač pa tisti, ki s prstom pokažejo na greh, raje zagrozila. Boste že videli! Sledijo ovadbe itd., če se ne boste opravičili za to pritoževanje v zvezi z našimi plemenitimi nameni.

Županji je priskočila na pomoč še državna sekretarka na znamenitem ministrstvu za kulturo, Ignacija Fridl Jarc. Čeprav je najprej zatrjevala, da je njen minister Simoniti zapriseženi borec za ohranitev dediščine, je nato kritika sekanja parka hotela zavesti s pošiljanjem »nekih dokumentov« in ga drugače odvrniti od njegovih stališč. Ne le, da ga je z dopisom, v katerem je kritik hitro razkril laž, hotela preslepiti. Napisala mu je celo »tolažilno misel«, češ, gospod Rezman, nehajte se razburjati, saj imate čisto blizu Pohorje. Da Ignacijina misel ni prav globoka, nima smisla dokazovati. Se pa je treba vprašati, kako lahko gospa, ki ne loči med samoniklo raslim gozdom na Pohorju in kultivirano urejeno naravno vrednoto, načrtno zasajenim in z odlokom zaščitenim parkom, zaseda dobro plačano funkcijo in se celo podpisuje z doktoratom? Opravičila se gospa ni. Ne za zavajanje, podtaknjeni dokument, ne za neumnosti, ki jih je zapisala. Raje se je zatekla v molk, ki ji po njeni funkciji ne bi smel biti dovoljen.

Vrnimo se k »Urškini luknji«. Seveda »luknja« ni Urškin umotvor. Zamislil si jo je ljubljanski arhitekt, sicer univerzitetni učitelj Aleksander Ostan. Pionir »zasnove luknje«, po globini njenega sporočila pravzaprav »pionirček«! Razen tega, da je redno pošiljal račune občini ter javno vabil v bodočo »luknjo« na kozarček, svojih obvez po pogodbi ni izpolnil. Je pa seveda krčevito branil svoj projekt, katerega bistvo je gostinski vrt v »Urškini luknji«, kar je narisal in kar je županja brez razmisleka adoptirala. Da bo bolj jasno, zakaj tako srdito zavračam Ostanov »prispevek«, naj napišem resnico, ki se jo da razkriti v uradno procesiranih dokumentih: naš »pionirček« je tisti mož, ki je predlagal, med drugim, da se najmarkantnejši, tudi po avtorjih velik spomenik NOB poruši, prestavi drugam, na njegovem mestu pa vzpostavi še en gostinski vrt in namesti stojalo za kolesa! Bravo, univerzitetni učitelj! S fakultete, ki je o tem obveščena, ali iz društva slovenskih arhitektov doslej še ni bilo kakšnega glasu. Je pa Urška letos ob nedavni komemoraciji pri tem spomeniku, ki mu je Ostan namenil, da ga prestavijo (kazi pogled na gostinski lokal za njim?), dala izjavo za javnost. Ni bilo slišati česa modrega, pietetnega, ne o partizanih, ne o skeletih padlih partizanov, ki so jih nedavno izkopali v parku, ko so rili v zemljo, da bi naredili to »Urškino luknjo« – zamrmrala je le nekaj o reformatorjih …, saj najbrž sploh ni vedela, očem naj govori.

Če že fakulteta ni rekla nič o Ostanovem »podvigu«, pa se je o tem razpisal akademik, letošnji Prešernov nagrajenec Marko M. Mušič, ki sem mu osebno predstavil svoje stališče, tudi o prestavljanju-uničenju spomenika NOB. Ja, točno tisti nagrajenec, ki mu je utemeljitev za nagrado napisal in prebral naš »pionirček« Ostan. In kaj je »za povračilo« napisal Mušič? Da je Ostanov projekt »predelave« zaščitenega parka v »betonsko luknjo« krasen, čudovit in poceni. (Predvideni prvotni stroški so se enormno, štirikrat povečali. Preden bo kaj zgrajenega, so bodo še!) Pri tem si je gospod Mušič privoščil poizkus, da bi mene in javnost prevaral, a ga je pri tem, ko je napisal svoje mnenje, kot da je to mnenje SAZU, ustavila zaposlena uslužbenka na SAZU. Zalotila ga je pri poizkusu lažiranja in je korektno opozorila, da je zapisano njegovo osebno stališče in ne stališče SAZU. Mušič je nato svoje mnenje prenaredil in objavil tako, da bi se to zakrilo. Neuspešno. Akademiki, pri katerih sem protestiral zoper take zlorabe (tudi svojih kolegov in kolegic), so bili bolj »mlačni«. Seveda niso hoteli avtorizirati Mušičeve izmišljotine, kakšne odločne zavrnitve, kaj šele obsodbe tega početja, pa tudi nisem zaznal. Nekateri drugi iz SAZU so Ostanovo početje (pisno) obsojali (ne želeč to storiti javno).

Kako pa se brani Urška ob nespoštljivem početju, zločinu proti naravi in kulturi? Najprej je trdila, da park sploh ni park (tako kot Ostanova sodelavka Pavlinova). Čeprav to, da gre za zaščiten park, piše tako v strokovnih podlagah, v občinski »zakonodaji«, v odlokih, v pogojih varstva kulturne dediščine, v gradbenem dovoljenju in v gradivih, ki sta jih Ostan in Pavlinova (pod)pisala ter poslala upravni enoti. Ampak, če samovoljna Urška, EDINA reče, da park ni park, potem je to pač najbrž res. Saj je rekla, da tudi park tudi gozd ni. In če ni ne park in ne gozd, kaj potem sploh je, lahko potem da drevesa kar posekati. Da, tako meni Urška. Kakšna omejena pamet. Podkrepi to omejenost še z »opravičevanjem« in »upravičevanjem«, da že lani začeta dela sploh niso dela po GD, nakar to svojo misel ovrže sama in se sklicuje na to, da je vse v skladu s predpisi in GD. In dela naprej. Koplje, rije, pridobiva denar, judeževe groše … in naleti na novo zadrego, zaradi česar so že zopet odpeljali gradbene stroje in vse spet stoji. Medtem ko so kopali tam, kjer ne bi smeli, so naleteli na skeletne ostanke padlih partizanov. Dela so morali ustaviti, dokler … Odloča o tem Ministrstvo za obrambo.

Tisto, ki ga vodi minister Tonin, predan istim krščanski vrednotam, kot naša Urška. Ta »velika Urškina luknja«, s katero je morda nameravala pridobiti volivce prihodnje leto, je sedaj dejstvo. Ministrstvo za kulturo (minister Simoniti in njegova Ignacija še kar molčita) vse to »sofinancira«. Grozno, nepietetno …, težko je to prikriti. Je namreč tudi vse fotografirano (dokumentarna, ne umetniška fotografija). Če si v domišljiji dovolimo nekaj »umetniških vtisov«, pa si sam znam predstavljati, kaj bi lahko storili ob prvi obletnici. Pravi »hepening«. »Najlepše« bi bilo, če bi Ostan prinesel kak flaškon (morda še Martinovo gos) in bi nazdravili. Mušič bi prispeval tortico (tako čudovito, poceni, z eno svečko). Ignacija bi donirala en drevešček iz pohorskih gozdov. Urška bi ga posadila, upihnila bi svečko, gosko pa bi podarila tistim občinskim adlat(us)om in volivcem, ki stojijo ob strani (in v strahu za svoje službe?) aklamirajo ter vse to podpirajo. (Jaz bi naslednje leto štel tiste, ki se jim zdi »Urškina /in Ostanova/ velika luknja« res tako atraktivna, da lahko dobi z njo dovolj glasov za ponovno izvolitev.) In bi se na ali ob grobišču rajalo do večera … Tako, kot so na sokolskem zletu na istem mestu, ko tam še ni bilo grobov, ruški … rodoljubi rajali leta 1914. Nemci so jih zato, najbolj zavedne, odpeljali v graške zapore.

O pieteti bi raje kdaj drugič, ko bodo podrto ograjo okoli parka in grobišča zopet postavili in razkopanino (za moj okus degutantno, po domače ogabno »Urškino veliko luknjo«) sanirali … Prišel bo tudi kulturo varstvenik Srečko Štajnbaher in rekel: Vse je OK! A Urška z adlat(us)i, kot je videti iz javnih obvestil, komaj čakajo, da bodo lahko nadaljevali z ritjem po grobišču (nekdanjem parku).

S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno začenja zimska sezona, ki bo koledarsko trajala do 15. marca 2022. V tem času bodo enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z obvezno zimsko opremo.

Pooblaščeni izvajalec zimskega vzdrževanja na območju Mestne občine Maribor je tudi v aktualni zimski sezoni komunalno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki bo dela izvajalo skupaj s kooperanti in podizvajalci.

Po besedah vodje Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor Suzane Fras bodo v sezoni 2021/2022 na območju MOM za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1.332.540 EUR: “Na sestanku štaba zimske službe so pristojni za izvajanje zimskega vzdrževanja pri Nigradu poleg akcijskega načrta predstavili tudi zaloge posipnih materialov in potrdim lahko, da smo ob začetku zimske službe ustrezno založeni s soljo in peskom. Prav tako je za koordinirano izvajanje zimske službe vzpostavljena komunikacija med Nigradom in vzdrževalci državnih cest na območju MOM.”

“V proračunu imamo tudi za aktualno sezono na voljo cca 1,3 milijona evrov, medtem ko je bilo v lanski sezoni realizacije za natanko 1.345.025 evrov,” so sporočili iz Nigrada.

Direktor družbe Nigrad, ki na območju Mestne občine Maribor izvaja zimska vzdrževalna dela, Matjaž Krevelj je dejal, da je zimska služba primer dobrega sodelovanja med podjetji, ki izvajajo storitve javnega pomena, in da je prepričan, da bo ob podpori Javnega holdinga Maribor, del katerega je Nigrad že dobro leto, dobila še dodaten zagon, vsekakor pa, da so njihove enote na začetek del v zimskem času dobro pripravljene.

Na zalogi skoraj 100 ton soli

“Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, za začetek sezone pa je v zalogi še približno 935 ton soli, skupaj 610 kubičnih metrov posipnega peska in 150 m3 mešanega agregata. Program izvajanja zimske službe je usklajen z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo tudi letos na voljo 80 plužnih enot in 150 sodelavcev”, navaja Matjaž Kerbler, vodja službe javne prometne površine in vodja zimske službe pri Nigradu.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu. “Enote, ki so v stalni pripravljenosti, pričnejo s pluženjem, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov”, še dodaja Matjaž Kerbler.

Vojko Bevk, predstavnik Postaje prometne policije, apelira na voznike, naj pravočasno pripravijo svoje vozilo na zimske razmere in preverijo tehnično brezhibnost vozil: “Za vsa motorna in priklopna vozila je od 15. novembra naprej obvezna zimska oprema, vozniki pa morajo v primeru snežnih padavin, še pred vožnjo, obvezno očistiti svoja vozila.”

Globe za nepravilno opremljenost vozil več sto evrov

Predpisano zimsko opremo morajo imeti vozila tudi v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica). “Od 15. novembra dalje bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Globe, ki so predpisane za kršitelje, so v razponu od 40 do 500 EUR”, še opozarja Vojko Bevk.

Izvajanje nadzora zimske službe bo opravljala Medobčinska inšpekcija

Nina MIKL, vodja Medobčinske inšpekcije, poudarja, da so zaradi zagotavljanja varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin upravniki ali lastniki oz. uporabniki zgradb dolžni poskrbeti, da se s streh in žlebov odstranjujejo ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce, prav tako pa so dolžni poskrbeti, da so pročelja zgradb, ki so obrnjena k javni prometni površini, opremljena z vzdrževanimi žlebovi in odtoki za meteorne vode.

Globa 200 evrov

Dolžni so preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino. Opozoriti je treba predvsem na to, da je pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh ter funkcionalnih in drugih površin, prepovedano odmetavati sneg na javne prometne površine. V času odstranjevanja snega z javnih prometnih površin so lastniki vozil dolžni svoja vozila pravočasno umakniti. Zaradi nespoštovanja navedenih obveznosti
je za posameznika v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah zagrožena globa v višini 200 EUR.

Prijaznost je v zadnjih letih postala fenomen, za katerega se pogosto zdi, da je bolj stvar bontona, vzgoje in na nek način v zadnjem času sociološki fenomen, ki kriči po klikabilnosti, lajkabilnosti na socialnih omrežjih, so zapisali v Humanitarčeku- društvo za promocijo humanitarne dejavnosti.

13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji pospešeno zaznamujemo zadnjih nekaj let in katerega uradni nosilci smo ravno Humanitarčki, ki si utopično želimo, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana.

Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Leta 2015 je predsednica društva Ninna Kozorog namreč med potovanjem na Irskem na radiu poslušala oddajo o »prijaznosti«. Glede na to, da smo vsi iz otroštva navajeni predvsem nedeljskih čestitk in pozdravov je bila še toliko bolj presenečena nad oddajo, v katero so ljudje sporočali, kaj se jim je lepega zgodilo čez teden – katera naključna dobra dela so se jim zgodila ali pa so jih naredili sami. Še preden se je vrnila iz potovanja, je akcija stekla … . In tako se je rodil projekt Naključne prijaznosti tudi v Sloveniji.

Pravzaprav je na nek svojstven način šlo za vsakodnevno nadgradnjo decembrskega projekta 30 dni za 30 srčnih dejanj, v katerem Humanitarčki že skoraj desetletje vsak dan poskušajo spodbujati k malim akcijam…

Ideja je bila preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … Znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje.

13. november je tako dan, ko poskušamo na vsak način še spotencirati to medosebno prijaznost, ta majhna dela. Leta 2014 smo z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo, ki so poželi takšno navdušenje, da smo se odločili, da tradiconalne rumene rožice, ki so del praznovanja Mednardonega dneva prijaznosti v tujini – nadomestijo kar s kamenčki. Siv neugleden kamenček, oblečen v barve in da pozitivnimi mislim preverjeno nariše nasmeh na obraz prav vsakemu.

Poleg tega pa je bistveno trajnejši od rumenih rožic. Veseli so, da se je akciji že prvi leto pridružilo toliko ljudi. Najprej sm sanjali o 10.000 kamenčkih, sedaj so že lani – kljub koroni – presegli številko 20.000, kar je največja tovrstna akcija barvanja kamenčkov na svetu.

Vključenih je več je 451 vrtcev in šol, 49 podjetij in nešteto posameznikov.

Letos so se odločili, da bomo kamenčkom dodali tudi sporočilce, da bodo tisti, ki ne spremljajo socialnih omrežij lahko sledili akciji …Apelirajo torej na vse, da se jim pridružijo z barvanjem kamenčkov. Kjerkoli. Kadarkoli. Lahko že v času teh počitnic. Obenem pa najdene kamenčke objavijo na socialnih omrežjih s pripisom #nakljucnaprijaznost, #kamencekprijaznosti, #danprijaznosti, da bodo tisti, ki so kamenček, ki ste ga našli, izdelali – lahko videli, da je dobil novega lastnika …. Nam bo letos uspelo preseči številko 25.000? Humanitarčki so do sedaj uspešno »zabeležili« že 24.751 kamenčkov.

Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s plačano parkirnino, če ga ne potrebujemo več? Zakaj ne bi plačali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, če vemo, da nas do avta loči le korak ali dva?

Dejanje tako lahko izvede čisto vsak, kjerkoli, kadarkoli – s kartico ali brez.

Sami so v poletnih mesecih za brisalce avtomobilov zatikali sončnice in upali, da bodo ljudem polepšali dan, v deževnih dneh delili dežnike ljudem, ki jih nimajo, sendviče brezdomcem, nogavice, na kavnih avtomatih puščali drobiž za kavo in na vetrobranskih steklih lepe misli. V ta namen lahko priložite tudi sporočilo, s katerimi boste nekoga spodbudili, da nadaljuje z dejanji, pozivajo iz Humanitarčka.

V Mariboru pred Zdravstvenim domom Adolfa Drolca Maribor, na Ulici talcev 5, kjer so s cepljenjem proti COVID-19 pričeli že ob 8. uri zjutraj, ljudje čakajo v koloni.

V okviru dnevov odprtih vrat zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki se je pričelo včeraj, poteka množično cepljenje proti COVID-19. Danes je bilo zaslediti že množico ljudi, ki čaka pred vhodom vrat.

Kot so zapisali na spoletni strani zdravstvenega doma “Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor organizira, za občane mesta Maribor in okoliških občin, dneve odprtih vrat z namenom množičnega cepljenja proti COVID-19.”

Množično cepljenje poteka:

– v ponedeljek, od 14.00 do 19.00 v ZD Maribor, Ulica talcev 5, Maribor, 5. nadstropje,

– v torek, od 8.00 do 13.00 v ZD Maribor, Ulica talcev 5, Maribor, 5. nadstropje,

– v sredo, od 8.00 do 13.00 v ZD Maribor, Ulica talcev 5, Maribor, 5. nadstropje,

– v četrtek, od 14.00 do 19.00, v ZD Maribor, Ulica talcev 5, Maribor, 5. nadstropje,

– v petek, od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, v ZD Maribor, Ulica talcev 5, Maribor, 5. nadstropje,.

Vsi zainteresirani bodo imeli možnost izbire med cepivi Pfizer/BioNTech, Moderna, AstraZeneca. Cepljenje s cepivom Moderna je ob torkih med 8.00-13.00 uro, ob petkih med 10.00-13.00 in med 15.00-18.00 uro. Na cepljenje se ni potrebno predhodno naročiti.

“Občanke in občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument,” so še dodali.

 

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes poteka dobrodelni projekt 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev, ki ga organizira društvo Up-ornik. V podporo projektu tako so v muzeju organizirali akcijo 24 ur za šest milijonov žrtev, ki se je začela danes opoldne in se bo končala v soboto opoldne. Na delavnici pa bodo izdelovali papirnate ladjice.

Gre za dobrodelni projekt društva Up-ornik v spomin žrtvam genocidov ter današnjim žrtvam človeške ignorance najranljivejših v naši družbi, so sporočili iz omenjenega muzeja.

Društvo Up-ornik bo ladjice, ki so jih ali pa jih šele bodo izdelovali tudi po različnih šolah, zbiralo vse do 9. maja prihodnje leto. Iz zbranih ladjic pa bo skupina študentov arhitekture ustvarila umetniško inštalacijo, ki bo na voljo za ogled. Po končani inštalaciji bodo ladjice poslali v reciklažo. Zbrani denar pa bo namenjen društvu Up-ornik za plačilo najnujnejših položnic ter nakup trgovinskih darilnih kartic za vse uporabnike.

Predvidoma v začetku junija prihodnje leto bo v spomin žrtvam genocidov potekal tudi zaključni koncert Nekoč in danes.

Ob začetku letošnjega šolskega leta je v Maribor že prispelo več kot 4300 ladjic s Primorske in Gorenjske, večina pa iz Maribora.

Začetek akcije sicer sega v šolsko leto 2013/14, ko so dijaki in profesorji mariborske srednje ekonomske šole zasnovali projekt z naslovom Šest milijonov ladjic za drugačno otroštvo, s katerim so želeli “vrniti srce in dušo žrtvam holokavsta”. Za vsako žrtev ena ladjica. V pol leta jim je uspelo izdelati 2,8 milijona ladjic, ki so jih najprej razstavili v stari mariborski vojašnici, poimenovani Klinika za zdravljenje faušije, nato pa izkupiček od prodaje starega papirja namenili otrokom v Indiji.

vir: sta

V teh dneh je ponovno zabeleženih več poskusov prevar, nepridipravi pa so izkoristili ime Nove KBM, da bi prišli do podatkov žrtev.

“V Novi KBM zaznavamo povečano aktivnost spletnih goljufov. V imenu banke se pojavljajo lažna elektronska sporočila in lažni profili na družbenih omrežjih,” so sporočili iz banke.

Prepoznajte prevaro

“Ker si prizadevamo, da naše stranke poslujete varno, smo na naši spletni strani pripravili nasvete, kako pravočasno prepoznati prevaro in ne nasesti spletnim goljufom,” so še dodali.

Mestni svetniki so na današnji izredni seji znova odločali o dokapitalizaciji občinske
družbe Mestne nepremičnine v višini 782.000 evrov.

Mestni svetniki so tokrat soglašali s predlogom, da se osnovni kapital družbe Mestne nepremičnine d. o. o., poveča z denarnim vložkom v višini 782.000 EUR.

Svetniki so tako prepoznali prizadevanja vodstva Mestne občine Maribor, ki je skupaj s strokovnimi sodelavci v preteklih dveh letih vlagalo napore v zagotovitev najboljših možnih razvojnih potencialov na področju Mestne občine Maribor.

Ob razvojno naravnani viziji se je izpostavila problematika pomanjkanja prostorov za ciljno usmerjeno gradnjo nepremičnin, ki bi razrešila ali vsaj delno ublažila vedno večje povpraševanje po novih lokacijah, ki pa jih Mestna občina Maribor brez izvedbe nakupa ni bila zmožna zagotoviti.

V paketni rešitvi (ki je delno že realizirana), ki jo je Mestna občina Maribor uspela dogovoriti z družbo DUTB d. o. o., je zajetih več segmentov, ki so medsebojno prepleteni in vsi podpirajo razvojno vizijo Mestne občine Maribor:
– nakup deleža v družbi Nigrad d. o. o., zaradi konsolidacije lastništva – že realizirano; – – – – nakup solastnega deleža nepremičnine na naslovu Slovenska ulica 40, Maribor zaradi konsolidacije lastništva – že realizirano;
– poplačilo nadomestila za žičniške naprave na Pohorju, kjer je bila po vložitvi pritožbe Mestne občine Maribor s strani sodišča določena bistveno nižja vrednost nadomestila (6.000.000 EUR) od prvotno dosojene (13.246.720 EUR) – že realizirano;
– nakup nepremičnin v k. o. Tabor – Magdalena – površine bodo namenjene za namensko in standardno stanovanjsko gradnjo;
– nakup MTT – kjer želi Mestna občina Maribor urediti degradirano območje in ga spremeniti v sodobno sosesko. Mestna občina Maribor bo primarno konsolidirala lastništvo nepremičnin na tem območju ter ga komunalno uredila, prav tako pa želi urediti prostorski akt in namembnost nepremičnin;
– nakup zemljišč ob Puhovi ulici – Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS Maribor) kupuje stavbno zemljišče na Pobrežju, ob Puhovi ulici.

Mestni svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli tudi Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi družbe Mestne nepremičnine d.o.o. v Mestni občini Maribor.

Predlagana sprememba odloka predstavlja pravno podlago, da lahko družba Mestne nepremičnine d.o.o., prične postopek vpisa potrjene dokapitatizacije v sodni register. Odlok je ustanovni akt družbe, ki je podlaga za vpis v sodni register. Glede na to, da je Mestni svet Mestne občine Maribor sprejel sklep, da se osnovni kapital družbe Mestne nepremičnine d.o.o. poveča za 782.000 EUR, je potrebno v odloku popraviti višino povečanega osnovnega kapitala.

Mestni svet Mestne občine Maribor je kot zadnjo točko obravnaval in tudi sprejel sklep o predhodnem pisnem soglasju k osnutku besedil pravnih poslov za pridobitev nepremičnin na območju bivše tekstilne tovarne v Melju. Predlagani sklep predstavlja predstavlja pravno podlago pravnih poslov za pridobitev nepremičnin na območju bivše tekstilne tovarne v Melju.

V skladu s 5. odstavkom 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, it. 11/18 in 79/18) mora namreč organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih pogodbena vrednost presega 500.000 EUR, pred postopkom sklenitve pravnega posla pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla.

Ob prihajajočem prazničnem podaljšanem koncu tedna, ko praznujemo dan reformacije in dan spomina na mrtve, je znova pričakovati povečan promet v bližini pokopališč, zato bodo na omenjena dneva veljale nekatere spremembe v prometni ureditvi v okolici pokopališč Pobrežje, Gorca nad Malečnikom in v Razvanju.

– za ves promet bo od 31. oktobra od 1. ure do 1. novembra do 23. ure zaprt del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico;
– v delu Ceste XIV. divizije med Osojnikovo ulico in Ulico bratov Greifov bo od 31. oktobra od 1. ure do 1. novembra do 23. ure začasno veljal enosmerni prometni režim v smeri Osojnikova- Ulica bratov Greifov;
– na cesti Hrenca–Malečnik, ki vodi do pokopališča Gorca, bo 1. novembra od 5. do 21. ure urejen enosmerni promet od križišča v Hrenci proti križišču v Malečniku;
– v Razvanju bo v delu Pivolske ceste, na odseku med Krožno potjo in Oberlajtovo potjo, 1. novembra od 5. do 21. ure urejen enosmerni promet. Začetek enosmernega režima bo v neposredni bližini objekta Pivolska cesta 10, v smeri proti Oberlajtovi poti;
– ob Pokopališču Pobrežje bo parkiranje osebnih vozil mogoče ob Osojnikovi ulici, Prečni ulici (pri OŠ Borcev za severno mejo), Kosovelovi ulici (prisedežu MČ Pobrežje) ter na parkiriščih ob hitri cesti, na površinah nad pokritim vkopom hitre ceste ter v delu ulice Borcev za severno mejo in zahodnem vozišču Ceste XIV. divizije med Osojnikovo ulico in Ulico bratov Greifov;
– pri Pokopališču Dobrava bo parkiranje mogoče neposredno pred vhodom.

Obiskovalce pokopališč prosimo, da ne ustavljajo in ne parkirajo vozil na nedovoljenih mestih (npr. avtobusna postajališča, zelenice, pločniki, kolesarske steze, uvozi na dvorišča …) ter da upoštevajo navodila policije in medobčinskega redarstva.

V izogib prometnim zastojem in težavam pri iskanju prostih parkirnih mest obiskovalce pokopališč vabijo, da za prihod na pokopališče in povratek domov uporabijo avtobuse mestnega potniškega prometa.

Avtobusni prevozi na linijah proti pokopališčem bodo 31. oktobra in 1. novembra okrepljeni; na linijah 3 in 12 bodo vozili dodatni avtobusi. Vozni red dodatnih avtobusov si lahko potniki ogledajo v obvestilu na spletni povezavi Avtobusni prevozi med prazniki.

“Ob tem vas tudi obveščamo, da bo v petek, 29. oktobra, od 16.45 do 17.30 zaradi izvedbe žalne slovesnosti v Ulici talcev za ves promet popolnoma zaprt del Titove ceste od križišča s Partizansko cesto do krožišča pred Titovim mostom. Avtobusna postaja pri TC City v času zapore ne bo delovala. V tem času bodo avtobusi z glavne avtobusne postaje v Mlinski ulici do postajališča Glavni trg–Vetrinjska vozili po Ulici kneza Koclja, po isti trasi se bodo tudi vračali v Mlinsko ulico,” so še sporočili iz Mestne občine Maribor.

V Podravju je v zadnjem tednu močno naraslo število okuženih z novim koronavirusom, medtem pa zanimanje za cepljenje proti covidu-19 v regiji, ki je po precepljenosti že sedaj na repu, stagnira. Na testiranjih v mariborskem zdravstvenem domu je po besedah direktorja Jerneja Završnika pozitiven že vsak drugi PCR-test.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Podravju v zadnjih sedmih dneh potrjenih 1995 primerov covida-19, kar je z izjemo Osrednjeslovenske regije največje število med statističnimi regijami v Sloveniji.

Završnik ocenjuje, da se je število obolelih s covidom-19 na njihovem območju v zadnjem tednu povišalo za 70 odstotkov. “Medtem ko je bilo v prejšnjih tednih pozitivnih okoli 25 odstotkov odvzetih PCR-brisov, jih je zdaj pozitivnih 50 odstotkov,” je danes povedal za STA.

Pri hitrih antigenskih testih je odstotek pozitivnih manjši, a ti so manj zanesljivi kot PCR-testi. “Pri PCR gre za ljudi, ki jih zdravniki napotijo na bris zaradi suma na novi koronavirus, in tu je zdaj praktično vsak drugi, ki pride na naše odvzemno mesto, pozitiven,” je pojasnil.

Sicer je tudi zanimanje za testiranje v zadnjem času upadlo. “Nekoč smo delali okoli 6000 antigenskih testov na teden, zdaj jih delamo približno 2000. To je tudi posledica tega, da se je več ljudi cepilo,” pravi Završnik.

Pri hitrih antigenskih testih odkrijejo enega ali dva okužena s covidom-19 na dan

“Na žalost so tudi ljudje, ki so na hitrem testu pozitivni, pa potem ne gredo na PCR-test, ki je zlati standard potrditve covida-19,” je dodal.

Od srede bodo v mariborskem zdravstvenem domu izvajali hitre antigenske teste na novi lokaciji v Jezdarski ulici. Selitev z dosedanje lokacije na Partizanski cesti bodo izvedli danes, zato bodo ta dan izjemoma izvajali hitre antigenske teste samo do 15. ure. “Za selitev smo se odločili, ker smo bili doslej v prostorih preventive mladinskega zobozdravstva,” je povedal direktor.

Izvajanje PCR-testov ostaja na točki na Cesti proletarskih brigad na Taboru, cepljenje proti covidu-19 v osrednji enoti zdravstvenega doma na Ulici talcev in v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, manjše kraje pa pokrivajo z mobilno enoto.

Tudi na cepilnih mestih je zanimanje ljudi za prihod upadlo. “V prejšnjem tednu smo cepili s prvim odmerkom 201 človeka, z drugim 355 in s tretjim dobrih 200 ljudi. V primerjavi s prejšnjimi tedni in meseci je to zelo malo, ni pa se k sreči še ustavilo,” je povedal Završnik.

V cepilnem centru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pokriva 200.000 ljudi, so doslej porabili 164.000 odmerkov cepiva proti covidu-19. “Z našim številom cepljenih s prvim odmerkom se približujemo 70 odstotkom, je pa še vedno zelo velik bazen necepljenih. In prav ta omogoča, da se virus relativno lahko in hitro širi, seveda ob zavedanju, da tudi cepljenje ne predstavlja 100-odstotne zaščite,” je povedal Završnik.

Poudaril je, da bi za ustrezno zaščito pred trenutno prisotno delta različico virusa, ki je visoko nalezljiva, potrebovali 90-odstotno precepljenost prebivalstva.

V UKC Maribor se število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 vztrajno povečuje

V ponedeljek jih je bilo 80, od tega na intenzivnem zdravljenju 28. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je 70,3 leta, na intenzivnem oddelku pa 67,1 leta, so sporočili iz kliničnega centra.

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je v ponedeljek za Televizijo Slovenija povedal, da so med hospitaliziranimi bolniki večinoma necepljeni proti covidu-19. Delež cepljenih na akutnem oddelku je med 20 in 25 odstotkov ter v intenzivni enoti med 10 in 15 odstotkov, je povedal.

vir: sta

Konec septembra je Nadškofijo Maribor dosegla vest, da so otroki iz Malečnika prejeli zahvalno pismo papeža Frančiška. Danes so tako v Glaserjevem salonu v Malečniku pokazali lastnoročno podpisano pismo in predstavili njeno vsebino.

Čez poletje so v župniji pripravili različne delavnice, v sklopu katerih, so spoznavali življenje svetega Frančiška Asiškega in papeža Frančiška. Nekatere svoje izdelke so poslali v Vatikan.

Maks Oskar Rajšp je narisal papeža in Zemljo, s katero je želel sporočiti, da naj bo mir na Zemlji.

Gre za pismo izrednega pomena, saj gre za eno redkih pisem, ki je napisana v slovenščini in z žigom papeža. “Prejel sem pismo in čudovite risbice, ki ste jih izdelali na julijski ustvarjalni delavnici, da bi se zbližali z Jezusom ter ob tem bolje spoznali vlogo papeža in življenje svetega Frančiška Asiškega,” se glasi del pisma.

V nadaljevanju se zahvali, da so s pesmimi in različnimi igrami ter prijateljstvom prispevali k širjenju Vesele Novice o gospodu Jezusu Kristusu: “Ki nas ljubi in nas uči ljubiti vse stvarstvo. Dragi otroci, potrebujemo drug drugega in odgovorni smo drug do drugega ter za naš skupni dom.”

“Gre za zgodovinski dogodek”

Župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan je dejal, da gre zgodovinski dogodek, saj se je prvič v zgodovini zgodilo, da je papež poslal pismo v njihov kraj. Navdušenje je veliko: “Pismo bo dobilo svoje mesto tukaj v salonu in bo na ogled vsem, ki bodo naš prostor obiskali.”

Več v Občinskem informatorju 22. oktobra ob 18.30 na BK TV.

V torek, 12. 10. 2021, smo policisti PU Maribor, v sodelovanju z mobilno enoto FURS, cestninskimi nadzorniki DARS, inšpektorji IRSI in gospodarsko družbo za tehtanje vozil Cestel, na avtocesti A4 izvedli poostren nadzor tovornih vozil in avtobusov.

Poostren nadzor je bil izveden na obeh straneh avtoceste, na nadzorni točki Prepolje, kjer so sodelujoči kontrolirali 41 tovornih vozil in en avtobus.

Pri 5 voznikih tovornih vozil je bilo ugotovljenih 13 kršitev, cestninski nadzorniki DARS so globo izrekli 8 voznikom, ki za vožnjo vozil po avtocesti niso uporabljali vinjete, ugotovljenih pa je bilo tudi 10 voznikov, ki niso upoštevali spreminjajoče prometno informativne signalizacije na portalih avtoceste, ki je voznike vozil usmerjala čez nadzorno točko.

Med ugotovljenimi kršitvami voznikov tovornih vozil sta izstopala dva kršitelja

Voznik češkega tovornega vozila s priklopnim vozilom je imel nepravilno naložen tovor, v vozilu pa ni imel vgrajene zapisovalne opreme (tahografa). Za voznika in pravno osebo, ki je lastnik vozila je predpisana globa v višini 3.060 evrov. Policisti so ugotovili tudi tehnično neizpravnost naprav za ustavljanje priklopnega vozila, ki ga je vlekel sedlasti vlačilec hrvaškega prevoznika.

Za voznika in pravno osebo, ki je lastnik priklopnega vozila je predpisana globa v višini 2400 evrov.

Vozili češkega in hrvaškega prevoznika sta bili izločeni iz prometa, za priklopno
vozilo hrvaškega prevoznika pa je bil odrejen tudi izredni tehnični pregled, ker vozilu ni pravilno deloval zavorni sistem.

Znano je, da je na slovenskem avtocestnem omrežju dinamika prometa tovornih vozil največja, zato bomo policisti tudi v prihodnje skrb za zagotavljanje prometne varnosti namenili aktivnostim poostrenih nadzorov nad vozniki tovornih vozil in avtobusov.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je danes obiskal Maribor. Srečal se je z vodstvom III. gimnazije Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Štajerske gospodarske zbornice. Ob tem je dejal: “Čas je primeren za obisk, kajti razmere v državi so, kakršne so, in želimo iz prve roke izvedeti, kaj se dogaja tudi izven Ljubljane, zlasti v Mariboru.”

“Pomembno je, da te volitve prinesejo spremembo, da se preneha ta histerija”

Poudaril je, da dajejo prioriteto državnozborskim volitvam, o lokalnih pa še ne razmišljajo. Županovanja Saše Arsenoviča ni komentiral, je pa povedal, da bodo imeli svojega kandidata: “Širom Slovenije se bomo povezovali z lokalnimi listami, ko bo čas za lokalne volitve, bomo tudi to komentirali.”

Vzroke lahko iščemo marsikje, na koncu jih bomo vedno našli pri vladi”

Komentiral je tudi trenutno dogajanje: “Vzroke lahko iščemo marsikje, na koncu jih bomo vedno našli pri vladi. Vladi s svojimi vsakodnevnimi spremembami odlokov. Pravzaprav je že vladanje z odloki skregano z demokracijo, verjamem takrat, ko je situacija takšna, da se mudi, takrat so odloki na mestu, ko je epidemija praktično dve leti v teku, je potrebno zadeve urediti zakonodajno.”

“Bomo spet ugotavljali, kako bi postavili podjetje, ki je nekoč bilo dobro”

Dotaknil se je tudi Slovenske tiskovne agencije: “To je žalostna zgodba, kako jo želijo uničiti. Bojim se, da če bo STA šel v stečaj, da se bo po volitvah naslednja vlada ukvarjala s tem, kako spet na novo postaviti. Mislim, da se bo ponovila zgodba Adrie, ko bomo spet ugotavljali, kako bi postavili podjetje, ki je nekoč bilo dobro.”

“Vlada nima glasov za vladanje v parlamentu”

V nadaljevanju je Šarec dejal tudi: “Vlada nima glasov za vladanje v parlamentu, kupuje glasove, včasih uspe, včasih ne, se oklepa oblasti do konca. Vlada bi morala že danes odstopiti. Ljudje si zaslužijo mir. Predvsem pa si zasluži sprejemanje ukrepov na način, da bodo državljani vedeli, kateri ukrepi so v veljavi.”

Meni, da bi morala vlada nemudoma odstopiti, kajti to bo po njegovem mnenju edini način, da razelektrijo trenutno situacijo.

 

 

Večer poroča, da imajo na Osnovni šoli Toneta Čufarja redek primer turberkuloze. Gre za nalezljivo pljučno bolezen.

Pred pojavom covida-19 je omenjena bolezen veljala za najpogostejšo nalezljivo bolezen na svetu in sodi med sedet najbolj pogostih vzrokov smrti. Kot poroča Večer je za to bolezen zbolel učenec na Osnovni šoli Toneta Čufarja.

Eva Raušl, ravnateljica OŠ Toneta Čuferja, je povedala, da so jo v petek o primeru obvestili starši, nato še zdravnica. Učenec se je slabo počutil in kašljal. Slikali so mu pljuča, sedaj se zdravi v UKC Maribor.

Kot poročajo v nadaljevanju so v izogib lažnim informacijam organizirali roditeljski sestanek na daljavo, kjer jim je vodja nacionalnega programa za tuberkulozo Petra Svetina, predstavila potek bolezni in odgovorila na vprašanja.

Kje se je otrok okužil, še ne vedo. Odločili so se, da bodo preventivno pregledali najožje stike. Na Večeru še zapišejo, da bodo pri pediatrih in področnih pulmologih.

Lani je v Sloveniji zbolelo 76 bolnikov, kar je najmanj v zadnjih letih.

Zadnji petek v septembru je že tradicionalno potekala Evropska noč raziskovalcev, med sodelujočimi mesti pa je bil tudi Maribor. Ena izmed osrednjih lokacij v štajerski prestolnici je bilo ponovno nakupovalno središče Europark Maribor, kjer so najmlajši in malo starejši spoznavali osupljive znanstvene dosežke in odkrivali, s kakšnimi izzivi se soočajo raziskovalci. Raziskovalci z različnih fakultet Univerze v Mariboru, Mladi ustvarjalci, ekipa projekta Mladi za napredek Maribora, Astronomsko društvo Orion, predstavniki EUROPE DIRECT Podravje ter Karierni center Univerze v Mariboru so med 9.00 in 21.00 pripravili pester program s poučnimi delavnicami, številnimi zabavnimi eksperimenti in zanimivimi demonstracijami.

Od LEGO robotike do sončnih ur

Organizatorji so v največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije pripravili številne interaktivne postojanke, na katerih so mladim obiskovalcem predstavili delo raziskovalcev in najnovejše dosežke znanosti. Mladi so tako skozi igro in praktične primere spoznavali, da je znanost lahko zelo zabavna.

Najmlajši so se s pomočjo LEGO kock preizkusili v osnovah robotike in programiranja ter skupaj z LEGO roboti zaplesali prek nakupovalnega središča. Na svoj račun so prišli tudi vsi ljubitelji vesolja, saj so s teleskopi lahko opazovali Sonce, Saturn in Jupiter, obenem pa so se naučili izdelati tudi pravo sončno uro.

Mladi raziskovalci so med drugim s kemijskimi poskusi lahko raziskovali vsakdanje stvari okoli nas, se naučili veščin oživljanja odrasle osebe in spoznali, kako sodobni kriminalisti odkrijejo ter zavarujejo sledi na krajih kaznivih dejanj. Obenem so gradili samostoječe mostove in se prepričali tudi o tem, da je matematika lahko zelo prijazna veda.

Prvi koraki v znanost

Na Evropski noči raziskovalcev so mladi, ki se spogledujejo s kariero raziskovalca, lahko izvedeli več tudi o programih financiranja in prvih korakih za začetek svoje poklicne poti. Center managerka Europarka Maribor, Simona Mandl, ob tem dodaja: »V Europarku smo veseli, da lahko že več let gostimo Evropsko noč raziskovalcev in mladim na zabaven način približamo znanost. Morda bodo čez nekaj let tudi oni med tistimi, ki bodo tu predstavljali pomembne dosežke znanosti«.

Glavni financer Evropske noči raziskovalec je Evropska komisija, z ukrepi Marie Skłodowska-Curie.

Ninna Kozorog iz društva Humanitarček, je ponovno delila zgodbo, ki seže globoko v srce. Ob tem je pripisala: “So dnevi, ko pridejo takšna pisma. Ki v vrsticah izražajo vso bedo naše države.”

“Životari z manj kot 500 evrov”

Njen zapis objavljamo v celoti, nelektoriran: “Gospa, ki živi sama. Že tako se težko znajde v pisani besedi, kaj šele v birokraciji. Životari z manj kot 500€ … Iz zapisa je jasno, kako jo “okrog prinašajo” tudi sosedje, ki ji za košnjo trave, ki prerašča njeno dovozno pot, po kateri lahko do njene hišice pride poštar, patronaža, komunala … preprosto zaračunavajo ….Če ni pokošeno – se do nje ne prebijejo, je še bolj odrezana od sveta … sama pa zmore le nekaj korakov … tako ji ne preostane drugega, kot se znašati na pomoč “dobrih sosedov” …”
“Gospa si ne more privoščiti niti osnovne oskrbe “odprtih ran” (gre za ulkusne razjede ob sladkorni bolezni) … Omenjeni povoji stanejo med 5 -10 €. “Navadni” se na rane lepijo preveč. Patronaža resda mora zagotoviti osnoven obvezilni material, saj si nenazadnje zaračuna storitve, ki so krite iz zdravstvene blagajne … a v tem primeru gre za povoje, ki so “nadstandardni” in jih mora gospa kupiti sama… Kompresijske bi sicer lahko napisal na delovni nalog dermatolog ali žilni kirurg, a se je to nekje izgubilo pri tej gospe … tako se je znašla doma, z ranami … in potrebo po povojih, ki si jih ne more privoščiti. A najbolj me sredi septembra, ko dejansko mraza sploh še ni, zaboli, ko ljudi že zebe … sedaj, ko lahko čez dan občasno še vedno zadostujejo kratki rokavi … kaj šele bo, ko se bodo temperature spustile pod ničlo?

Kako bodo 80 letne gospe in gospodje preživeli zimo, če še jeseni ne (z)morejo …”

Kako bodo 80 letne gospe in gospodje preživeli zimo, če še jeseni ne (z)morejo …
In ponovno vprašanje – zakaj je ŽE izredna finančna pomoč, če ne za pomoč pri nakupu kurjave … in kje smo zgrešili, da starostniki preprosto ne vedo, da jim to pripada …. in so prisiljeni zmrzovat.
PS: V tem dotičnem primeru o povsem praznem hladilniku ne bom izgubljala besed …. kot tudi ne o smradu in nezmožnosti celjenja v primeru, da ni zagotovljen ustrezen obvezilni material … ah, država.”

Vsi, ki bi želeli pomagati pri kurjavi ali toplih obrokih, lahko pomagate TUKAJ.

V soboto 11.9.2021 ob 17. uri je bila v dvorani Centra vojaških šol svečana skupščina ob 100. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Maribor – Studenci.

Prireditev so se udeležili številni gosti, med njimi Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) gospod Darko But, predsednik Gasilske zveze Slovenije tovariš Janko Cerkvenik, župan Mestne Občine Maribor gospod Aleksander Saša Arsenovič, številni visoki gosti iz Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Maribor, ter gasilci iz pobratenega in prijateljskih gasilskih društev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, predstavniki Slovenske vojske, lokalne skupnosti, šol, društev in podjetji, ki sodelujejo z PGD Maribor – Studenci.

Na prireditvi so člani društva prejeli odlikovanja in plamenice GZS, društvo pa je iz strani GZS prejelo Odlikovanje za zasluge.

“Prejeli smo tudi priznanje Srebrni znak Civilne zaščite, ki nam je bil predan iz rok direktorja URSZR. Predana so nam bila številna spominska in praktična darila. Prikazan je bil film na katerem smo se studenški gasilci predstavili od ustanovitve do danes. Kulturni program so popestrili pevci pevskega zbora pobratenega PGD Dornberk,” so sporočili iz PGD Maribor-Studenci.

Po končani svečani skupščini so namenu predali novo gasilsko vozilo VW Multivan z oznako PV-1. Ključe vozila je poveljniku PGD Maribor – Studenci Urošu Mivšku predal poveljnik JGS Maribor Aleš Ciringer. Vozilo so gasilci PGD Maribor – Studenci financirali iz lastnih sredstev, ki so jih pridobili z izvajanjem požarnih straž.

Čeprav je sprva kazalo, da bosta zaradi previsokih cen gradbenih del ogroženi načrtovani obnova dvorane Tabor in izgradnja brvi čez Dravo v Mariboru, mariborski podžupan Samo Peter Medved vztraja, da ostajajo zavezani tema dvema projektoma. Za dvorano Tabor so po pogajanjih uspeli znižati ceno gradbinca, pri brvi pa dosegli “optimizacijo projekta”.

“Za dvorano Tabor smo po pogajanjih dobili ponudbeno ceno, ki je nižja od naših zagotovljenih sredstev. Ponudnik s to najnižjo ponudbo je podjetje Makro 5 in ta trenutek pripravljamo pogodbo,” je za STA povedal podžupan.

Makro 5 Gradnje, ki med drugim sodeluje z mariborsko občino že pri obnovi zahodne tribune stadiona Ljudski vrt, je po njegovih besedah pripravljen izvesti obnovo dvorane Tabor za nekaj več kot štiri milijone evrov. Za ta projekt ima občina obljubljenih nekaj manj kot 3,2 milijona evrov državnih sredstev, ostalo bo zagotovila iz občinskega proračuna.

Na objavljenem občinskem razpisu za rekonstrukcijo, energetsko sanacijo in dozidavo dvorane Tabor so vsi prijavljeni gradbinci predlagali mnogo višjo ceno. Makro 5 Gradnje kot najugodnejši ponudnik je po poročanju časnika Večer sprva ocenil investicijo na 5,3 milijona evrov.

Ponudbe gradbincev so bile bistveno višje od zagotovljenega denarja na strani občine tudi na razpisu za postavitev nove brvi čez Dravo. Po pisanju Večera je najnižja ponudba Pomgrada z Gorenjsko gradbeno družbo znašala 5,7 milijona evrov.

Občina je zato šla v “optimizacijo projekta”. “Glede na pridobljene ponudbe smo ugotovili, da so določene postavke nesorazmerno visoke, zato smo naročili preveritev spremembe rešitve, predvsem kar se tiče temeljenja in izvedbe pilotiranja v vodi. Na zadnjih sestankih smo ugotovili, da so naše domneve pravilne in bomo lahko v razpisu spremenili temeljenje, kar bo močno pocenilo izvedbo projekta,” je pojasnil Medved.

Po omenjeni spremembi projekta bodo objavili nov razpis, na katerem pričakujejo cenejše ponudbe izvajalcev.

Začetek gradnje brvi ob Starem mostu so sprva napovedovali za konec tega leta, ko naj bi se začela tudi obnova Lenta med Sodnim in Vodnim stolpom.

Še vedno ostaja odprto tudi vprašanje pokritega kopališča Pristan, kjer je že osem let zaprt srednji bazen. Ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca je leta 2018 pristopila k njegovi obnovi, a se je projekt zaradi številnih nujnih dodatnih del večkrat podaljšal in podražil, bazenska školjka pa še danes ne tesni popolnoma. Pred ponovnim odprtjem bazena je treba zaključiti tudi energetsko sanacijo kopališča.

Obe javni naročili morata biti po trenutnih pogodbah zaključeni do konca oktobra, ni pa jasno, ali bodo lahko bazen takrat že odprli.

Medved je zatrdil, da si na občini prizadevajo za čimprejšnje odprtje bazena, saj imajo velike težave z zagotavljanjem infrastrukture za šolske programe plavanja. “Res delamo vse, da bi to zagotovili, a razmere na trgu so trenutno slabe in imamo kar veliko operativnih težav,” je priznal.

vir: sta

Minilo je več kot dve leti od napada na mariborsko sodnico Danielo Ružič, zdaj pa se je na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu zaključila preiskava.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Sredi noči pretepena, ko se je vračala domov

Mariborsko sodnico je 16. junija 2019 nekdo napadel ob pol enih ponoči, ko se je pripeljala domov v Pekre. Stopila je proti hiši, nato pa jo je nekdo napadel z neznanim predmetom. Takrat je dejala, da storilca ni prepoznala. Po silovitem napadu je poklicala življenjskega sopotnika. Ta je nato poklical reševalce. Sodnica je bila tako pretepena, da je komaj preživela.

Po dveh letih naj bi ovadili njenega življenjskega sopotnika

V Slovenskih novicah pišejo, da je preiskava končana in da naj bi ovadili sodničinega življenjskega sopotnika, pa tudi, da po besedah vodja mariborskih tožilcev Darka Simoniča meritorna odločitev še ni bila sprejeta, da bo v primernem času.

Aretirali so ga že nekaj dni po napadu

Sicer pa so se že takoj po napadu pojavile govorice, da gre pri napadu za povezavo z njenim delom. A kriminalisti so ob odkrivanju zasebnega življenja zaradi poskusa umora ovadili njenega življenjskega sopotnika. Motiv pa naj bi bil povezan s tem, da naj bi ga želela zapustiti. Aretirali so ga, nato pa izpustili iz pripora.  Sodnica je kasneje napisala pismo, v katerem je zapisala, da njen partner ni bil nikoli nasilen in da če bi bil, bi se ona odselila. Policija je kljub temu napad preiskovala naprej. Sodnica je nekaj tednov po napadu podala ovadbo proti neznanemu storilcu, življenjskega partnerja pa hvalila, ker jo je ohranjal pri zavesti po napadu.

Da naj bi Ružičeva v vsem tem času spremenila mnenje o partnerju, pišejo zdaj Slovenske novice, in da naj bi bila zdaj prepričana, da je za napad kriv prav on.

Iniciativa Mestni zbor je postavila šest merilcev temperature zraka in vlage ob Radvanjskem potoku.

Postavljanje merilcev temperature zraka in vlage. Vir: Facebook, Iniciativa Mestni zbor

“V okviru projekta »Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka« smo se povezali z Univerzo v Mariboru in projektom Lifewatch, ki z meritvami spremlja temperaturne ekstreme mariborskih »toplotnih otokov«,” so zapisali in dodali, da bodo meritve temperature zraka izvedli tudi na območju Radvanjskega potoka, kjer so postavili šest merilcev, s katerimi bodo redno beležili temperaturo in zračno vlago.

Merilci temperature zraka in vlage so postavljeni tudi v krošnjah dreves. Vir: Facebook, Iniciativa Mestni zbor

“Z merilci bomo spremljali temperaturna nihanja na soncu izpostavljenih legah in jih primerjali z meritvami merilcev, ki smo jih postavili v obrežnih, z drevjem in grmovnicami poraščenih pasovih. S spremljanjem temperature na tak način bomo pridobili zanimiv vpogled v blagodejne učinke, ki jih zeleni pasovi nudijo svoji okolici,” so razložili.

NK Maribor je v domačem Ljudskem vrtu premagal klub iz Sežane. Slovenski nogometni prvoligaši sicer ta konec tedna igrajo na tekmah petega kroga Prve lige Telemach.

FOTO: NK Maribor

Mariborčani so navijače kaj kmalu po začetku zekme spravili v dobro voljo. Že v 17. miniti so namreč povedli, v polno je zadel Marko Alvir. Podajo je prispeval Gregor Sikošek, Hrvatu pa ni bilo težko z neposredne bližine zatresti mreže branilca Tabora Sežane, Jana Koprivca. Ker so posumili, da bi lahko bil prepovedan položaj, so si posnetek podrobneje ogledali sodniki VAR, a ti so prižgali zeleno luč za zadetek hrvaškega legionarja, ki se je tako podpisal pod prvi zadetek v prvi slovenski ligi, ki ga je dosegel v dresu NK Maribora.

Rezultat se je spremenil tik pred koncem

Nocojšnja tekma se je sicer začela 15 čez 20. uro, do drugega zadetka pa je prišlo v 90. minuti, tik pred koncem rednega dela tekme. Za 2:0 je zadel Šturm, Mariborčani pa so tako suvereno zmagali, ter s tem vknjižili tri pomembne točke na prvenstveni lestvici.

Prejeli smo pismo ogorčenega bralca, ki ga je hudo bolel zob, do dežurnega zobozdravnika pa naj ne bi prišel. Njegovo pismo objavljamo v celoti in nelektorirano.

Čakanjena dežurnega zdravnika. Vir: bralec

“Petek opoldan, zobobol 10/10.

Kličem osebno zobozdravnico, se ne javi, letni dopust. Razumljivo. Odzivnik sporoči telefonsko številko, na katero se naj pokliče. Kličem na to priporočeno telefonsko številko, kjer spet dobim odzivnik, ki mi priporoči telefonsko številko za dežurno zobozdravstveno službo, ki pove da je dežurna zobozdravstvena služba na voljo samo za vikend in sicer med 8. in 13. uro.

Ok. Razumem, COVID19 je na vrhuncu, dnevno število žrtev je vsem znano. Vredu, to noč pač ne bom spal. Čakam, da se kazalec približa 8. uri zjutraj, da pokličem v dežurno zobozdravstveno ambulanto, saj se je potrebno naročit po telefonu. Kličem 20 minut, ne dobim nobenega. Zaštartam avto, grem direkt tja. Na ulico Kneza Koclja 10. Pridem tja, čaka se na svežem zraku, verjetno zaradi vsem znane situacije, si mislim. Ampak ne. Fant na klopci pred vhodom mi reče, da ni dežurnega. Pogledam na uro, ne delam panike. Res da malo čudno pogledam. Mine 10minut, 15minut, onega, ki bi naj porihto nas stoko dol zatečeno še vedno ni. Ura 08:30, pride asistentka, nič kriva nič dolžna, pove in se opraviči v imenu tistega ki ga ni. Malo mi začne utripat vratna žila, pa se pomirim. Pride asistentka še enkrat, čez 20 minut, ponovno pove, da upa da bo prišel in se spet opraviči. Čakamo. Zatečeni ljudje med tem prihajajo in odhajajo, eni z otroci, eni brez. Ob 09.30 je postalo jasno, da je zbolel.

Nekateri so napoteni na Ptuj, kjer pa so paciente zavračali že preko telefona, češ da sprejemajo samo paciente iz Ptuja. Kak so rešili, ne vem. Sam sem bil napoten v UKC Maribor, da mi tam izdajo recept za antibiotik in protibolečinske tablete. No, tu pa so bili zelo konkretni, za razliko od onih zdesetkanih, tam preko Drave, na kratko konec zobobola 10/10 v 15.minutah.

Danes smo 14. avgusta 2021, vse odprto, šoping centri, kafane, kopališča… nočna zobozdravstvena služba pa je od dne 23.11.2020 zaradi razglasitve epidemije Covid19 in zaradi resne epidemiološke slike še vedno zaprta. Z izvajanjem nujne zobozdravstvene pomoči v nočnem času, bodo ponovno pričeli po izboljšanju epidemiološke situacije, so rekli.

Mesto Maribor, mesto s cca. 100.000 prebivalci je odvisno od enega dežurnega zobozdravnika, ki zboli, se ga naseka, nabuta… in ga ni. Ni menjav. V fuzbalu so jih povečali iz 3 na 5 mimogrede.

Drago zdravstvo, odgovorni, vsi njihovi zagovorniki, dajte ključavnice gor, prosim, predno pride do tragedije.”

Mobilna cepilna enota prihodnji teden nadaljuje svojo cepilno akcijo. Tokrat v Občini Pesnica, Hoče-Slivnica , Rače-Fram in v Rušah.

Mobilna cepilna enota Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki bo na avtobusu izvajala cepljenje proti Covid 19 na terenu, bo svojo cepilno akcijo nadaljevala:

–  v sredo, 21. 7. 2021 v Pesnici na lokaciji Kulturni dom, Pesnica pri Mariboru 41 (čas postanka od 14.00 do 16.00),
–  v četrtek, 22. 7. 2021 Hoče-Slivnica na lokaciji Kulturni dom Hoče, Pohorska cesta 15 (čas postanka od 14.00-16.00)
– v četrtek, 22. 7. 2021 Rače –Fram na lokaciji Gasilski dom Rače, Ptujska cesta 15 (čas postanka od 17.00-19.00),
–  v petek, 23. 7. 2021 Ruše-Selnica – Lovrenc na lokaciji Športni park Ruše, Šolska ulica 17, Ruše (čas postanka od 14. do 18.00).

Direktor ZD Maribor prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec., je dejal: “V želji zaščititi in ljudem približati cepljenje proti COVID- 19 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pričenjamo s cepljenjem na območjih mestnih četrti, poslovnih con, gospodarskih družb, obrtno podjetniških dejavnosti in na območjih, kjer se zbira večje število občanov.”

Cepljenje na terenu bodo izvedli z mobilno cepilno enoto na avtobusu mestnega potniškega prometa s pomočjo Mestne občine Maribor, Štajerske gospodarske zbornice Maribor, Območne obrtne podjetniške zbornice Maribor, Univerze v Mariboru, Študentske organizacije Univerze v Mariboru in Društva upokojencev Maribor Tabor. Akciji se pridružujeta tudi Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo in Območno združenje Rdečega križa Maribor, še dodajo.

“Poudarjamo, da je cepiva dovolj. Občani lahko izbirajo med cepivi Pfizer/BioNTech, Johnson & Johnson in AstraZeneca. Občanke in občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument.”

Prosijo za predhodne prijave

“Da bi cepljenje na terenu potekalo čim bolj organizirano, vas vljudno prosimo, da v vaših sredinah zberete prijave zainteresiranih  in nam zbrane prijave posredujete na e-naslov: cepljenje.covid@zd-mb.si Za dodatne informacije nas lahko med 8.00 in 14.00 pokličete na telefonsko številko 070 533 796. Vaše prijave bomo dnevno spremljali. Še isti dan vam bomo posredovali informacijo, kdaj bomo mobilno cepljenje pri vas tudi izvedli. Prijazno vabljeni ,” je dodal direktor ZD Maribor prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec.

Prejšnji teden je bila v sklopu projekta Cerusi Interreg Central Europe v Hiši vseh generacij v Zgornji Kungoti delavnica o družbenem inoviranju in družbenih izzivih podeželja v Podravju “Povezano Podravje”.

Delavnica Povezano Podravje. Vir: Fundacija Prizma

Izvedli so jo skupaj s snovalci idej in pobud, posamezniki, podjetniki in predstavniki organizacij. Na delavnici in pri mreženju pa so udeleženci prisluhnili idejam in načrtom s področja doživljajskih aktivnosti, pridelavi in predelavi zdrave hrane, promociji kulturne dediščine z vključevanjem moderne glasbe ter trajnostnemu turizmu. Sicer pa je bil cilj dogodka tudi krepitev ekosistema ter podpore za razvoj družbenih inovacij in socialnih podjetij v Podravju.

Mateja Karničnik, vodja razvoja človeških virov pri Fundaciji Prizma, je razložila, kaj je pravzaprav projekt Cerusi Interreg Central Europe in da so s projektom in tovrstnimi dogodki, kot je bila delavnica Povezano Podravje, usmerjajo na podeželje.

Pri samem projektu in tudi delavnici Povezano Podravje gre tudi za to, da se med seboj povezujejo socialna podjetja. Pravzraprav ne samo podjetja, je dejala Karničnikova, ampak tudi drugi lokalni akterji, tudi posamezniki z novimi idejami, pa pri njihovem uresničevanju potrebujejo pomoč. In razni drugi, ki lahko pomagajo, da pride pri razvoju podeželja do premikov na boljše. Koristnost takih delavnic in biti prisoten na terenu pa potrjuje tudi direktorica Fundacije Prizma.

Med udeleženci in udeleženkami je bila tudi Darja Viher iz Zadruge ARTmijeMAR, ki je socialno podjetje. Viherjeva ima destinacijsko trgovino, kjer ponujajo izdelke domače in umetnostne obrti, produkte lokalne hrane in spominke z destinacij iz širše Slovenije. Pravi, da so prav taki dogodki priložnost za povezovanje.

Socialna podjetja z miselnostjo podjetnika in reševanjem družbenih problemov

Na delavnici Povezano Podravje je Fundacija Prizma tako skupaj z udeleženci iskala odgovore na vprašanja: “Kaj je v Podravju dobro? Kaj je v Podravju lahko še boljše? Kako lahko to skupaj uresničimo?” Udeležencem dogodka so predstavili svoje načrte glede doživljajskih aktivnosti, ki povezujejo človeka z naravo, razvijajo njegove čute in krepijo odpornost, širijo znanje glede pridelave in priprave zdrave hrane, promovirajo kulturno dediščino preko moderne glasbe ter na ta način prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in oskrbi s hrano ter trajnostnemu turizmu. Udeleženci so imeli priložnost, da nosilcem idej posredujejo svoje mnenj, ocene, predloge, na podlagi katerih bodo ti lahko nadaljnji razvoj družbeno-inovativnih idej dopolnili in nadgradili ter povezali s komplementarnimi aktivnostmi. Tovrstno povezovanje in mreženje snovalcem idej lahko doprinese dragocene ugotovitve in poglede potencialnih partnerjev in strank za nadaljnji razvoj produkta. Ker je najboljše izhodišče za vsako družbeno inovacijo prepoznati in razumeti potrebe in izzive, s katerimi se soočajo prebivalci in skupnosti v nekem okolju, je bilo v Podravju pred izvedbo programa Laboratorija družbenega inoviranja organiziranih sedem srečanj z lokalnimi akterji, ki so izpostavili družbene izzive v svojem okolju, kot na primer staranje prebivalcev, dostop do storitev pomoči na domu, mobilnost, zaraščanje zemljišč, objekti brez namena, odliv mladih, trajnostno kmetijstvo in turizem ter podobno. Glavni cilj družbenih inovacij, ki temeljijo na obstoječih praksah in izkušnjah je, da rešujejo družbene izzive na način, kot ga še ni bilo. Gre za nove rešitve, ki obljubljajo, da se bodo lotile družbenih problemov ali izzivov bolj uspešno, kot bi bilo mogoče s sredstvi, ki so že na voljo. Pogosto družbene inovacije, ki so ideje in prakse, v resničnost spremenijo socialna podjetja. Ta  so v odličnem položaju za spodbujanje družbenih inovacij, saj imajo socialni podjetniki na eni strani podjetniško miselnost, zato so nekakšni akterji, ki si prizadevajo razviti nove rešitve in nove ideje, to je tipično podjetniško. Po drugi strani pa običajno sledijo družbenemu poslanstvu, zato se zavedajo družbenih problemov v okolju in si običajno prizadevajo razviti rešitve za odpravo teh težav.

Danes ob 15. uri so gasilci odšli na intervencijo v Kamenškovo ulico v Mariboru.

Gasilci JZ GB Maribor so namreč posredovali v Kamenškovi ulici v Mariboru, kjer so s tehničnim posegom odprli vrata osebnega vozila in omogočili mami dostop do otroka.

Slovenska bakla nadaljuje svoj pot po Sloveniji. V petek je po obisku sosednjih občin obiskala še Maribor, kjer so jo pospremili vrhunski športniki, tudi olimpijci.

Filip Flisar in drugi so baklo peljali na kolesu. Foto: Aleš Fevžer

Najboljši športniki pospremili baklo po Mariboru

Mnogi odlični športniki, tudi trije olimpijci, ki odhajajo v Tokio, Ivan Konrad Trajković, Martin Bau in Katja Fain, so poleg ostalih mariborskih športnikov na čelu s Filipom Flisarjem, Mimo Jaušovec, Klemenom Kosijem, Moniko Hrastnik in Blažem Medveškom ponesli baklo po Mariboru.

Zanimiva pot od Pohorja do centra mesta

Slovenska bakla je svojo pot začela na Pohorju v kolesarskem parku Maribor, kjer so jo Flisar, Kosi in Hrastnikova s kolesom popeljali do rolkarskega parka Maribor. Od tam so jo športniki ob spremstvu mariborskih rolkarjev ponesli do vojašnice.

Slovensko baklo so ponesli tudi preko studenške brvi. Foto: Aleš Fevžer

Čez Studenško brv je potovala v rokah plavalcev, po Lentu pa je do Stare trte v družbi veslačev in Mime Jaušovec prispela kar po Dravi.

Bakla je bila tudi na Dravi. Foto: Aleš Fevžer

Zadnji del poti je po ulicah starega mestnega jedra naredila v rokah Tomaža Barade, podpredsednika OKS in Sama Petra Medveda, podžupana Mestne občine Maribor, ki so ju spremljali številni športniki in na čelu z ambasadorko Slovenske bakle Urško Žolnir le to skupaj ponesli na Rotovški trg v Mariboru.

Sprejem slovenske bakle v Mariboru. Foto: Aleš Fevžer

Odhod na Gorenjsko

Slovenska bakla se je nato preselila na Gorenjsko, kjer je svojo pot začela v Tržiču v družbi prvega Slovenca z zmago v smuku Andreja Jermana, nordijskega kombinatorca Mitje Oraniča in smučarske tekačice Milene Kordež. Svojo pot je nadaljevala v Žirovnici, kjer sta se ji pridružila olimpijca, smučarka Ana Kobal in hokejist Viktor Ravnik. Enodnevno pot je zaključila v 172. občini na svoji poti, na Jesenicah, na kopališču Ukova, v družbi odličnih jeseniških športnikov, dobitnice olimpijske kolajne Alenke Dovžan, odlične plavalke, Anje Klinar, smučarke Maruše Ferk, hokejista Draga Mlinarca in udeleženca paralimpijskih iger Jerneja Slivnika. Vse goste sta pozdravila tudi ministrica za izobraževanje znanost in šport, dr. Simona Kustec, ki je ob tem povedala: »… pred nami so olimpijske igre polne izzivov, slovenskim olimpijcem želim, da pokažate, kar najbolj znate in za kar živite. Pojdite ponosni v Tokio na olimpijske in paralimpijske igre, kjer vam želim veliko sreče« in podpredsednik OKS Tomaž Barada. Športnikom se je na Jesenicah pridružila tudi skupina zaposlenih podjetja SIJ in športnih društev, ki jih sponzorira skupina SIJ na čelu z jeseniškimi hokejisti. Vsi nosilci Slovenske bakle, ki jo je izdelala prav skupina SIJ, so prejeli tudi spominsko jekleno zapestnico.

V Pesnici pri Mariboru so na pročelju večnamenskega centra odkrili spominsko ploščo v čast pred 110 leti rojenega dramatika, gledališkega režiserja in igralca Lojzeta Štandekerja (1911-1983).

Spominsko ploščo Lojzetu Štandekerju sta odkrila podžupanja Pesnice Klavdija Samogy Simonič in Tone Partljič

Rodil se je v Gačniku. S svojim delovanjem je zaznamoval gledališko življenje Maribora, Banjaluke, Pulja in Virovitice.

Štandekerju v spomin prišli številni gosti

Njegovemu spominu so se prišli pokloniti med drugimi veleposlanik Bosne in Hercegovine Milorad Živković, častni konzul Republike Hrvaške Šime Ivanjko, predsednik združenja Slovenska izseljenska matica Boris Jesih ter številni domačini in okoličani. Poseben ton dogodku pa je dala prisotnost družine slavljenca, sina Cveta in Breda Štandeker z družinama.

Odkritje spominske plošče

Slavnostna govornika sta bila podžupanja Pesnice Klavdija Samogy Simonič in častni občan, pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki sta spominsko ploščo tudi odkrila. V kratkem kulturnem programu je nastopila tudi dramska igralka, domačinka Mateja Pucko, dobitnica nagrade »žlahtna komedijantka« na pravkar minulih Dnevih komedije v Celju. V kulturnem programu in nagovorih sta bila izpostavljena slavljenčeva popolna predanost gledališču ter čas, v katerem so nastajala njegova dramska dela.

Odkritje spominske plošče Lojzetu Štandekerju s kulturnim programom

Po osnovni šoli odšel v Maribor in se zapisal gledališču

Lojze Štandeker se je rodil kmečkim staršem 8. julija 1911 v Gačniku pri Pesnici. Osnovno šolo je obiskoval v Jarenini, nato pa v Mariboru klasično gimnazijo. Vpisal se je v gledališko šolo,ki jo je vodil Jože Kovič. Prvo vlogo je dobil v Narodnem gledališču v Mariboru v Kreftovih Celjskih grofih. Leta 1935 pa se je v mariborskem gledališču zaposlil kot igralec.

Njegovo dramo Prevara uprizorili tudi v ZDA

V rodni Pesnici je bil tudi režiser ljubiteljskih uprizoritev. Leta 1938 pa so v mariborskem gledališču prvič uprizorili njegovo dramo Prevara. Kmalu je bila premiera še v ljubljanski Drami, še istega leta pa tudi v ZDA, kjer so jo na oder postavili slovenski izseljenci.

Spominska plošča Lojzetu Štandekerju

Izgnanstvo v Bosno in Hercegovino

Po nemški okupaciji leta 1941 je bil z ženino družino izgnan v Bosno in Hercegovino. Nato je dobil zaposlitev v Hrvaškem državnem gledališču v Banjaluki kot igralec. Kaj kmalu pa je bil tudi režiser. mwed vojno je nastopal v 16 vlogah na odru, opravil pa je tudi osem režij.

Maribor, Banjaluka, Pula in Virovitica

Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in mariborsko gledališče. A že po nekaj letih se je odpravil v Banjaluko, kjer je bil direktor gledališča. Temu je sledila selitev v puljsko gledališče, kjer je bil do leta 1971 režiser in gledališki ravnatelj. Odšel je v Virovitico, kjer je zrežiral še 16 gledaliških del. Umrl je leta 1983. Pokopali so ga v Jarenini v občini Pesnica.

 

V Mariboru se je malo pred 16. uro zgodila prometna nesreča.

Po prvih informacijah sta udeležena dva osebna avtomobila. Nesreča se je zgodila iz smeri maribor pri avtobusni postaji takoj za križiščem Ulice Eve Lovše in Tržaške. Reševalci in policija si ravno ogledujejo posledice.

Možnost naleta, če se pripeljete z Ulice Eve Lovše, saj se je nesreča zgodila takoj za križiščem in se slabo vidi, ko se vozilo pripelje izza ovinka. Policija je zavarovala kraj dogodka.

Več sledi…

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal ptujsko bolnišnico, ormoški zdravstveni dom in Univerzitetni klinični center (UKCMaribor.

Dotrajani pljučni oddelek na Pohorju si je ogledal minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, ki se bo med drugim ustavil še v Hramu kulture v Selnici ob Dravi in poslovni coni Tezno.

V UKC Maribor so danes predstavili projekt preselitev Oddelek za pljučne bolezni v matično enoto ter projekte izgradnje negovalne bolnišnice in infekcijske klinike v UKC Maribor.

Več v videu spodaj.

Skupna služba varstva okolja (SSVO), ki deluje v okviru Skupne občinske uprave (SOU) Maribor, je na ministrstvo za okolje in prostor kot nosilca sanacije nedavnega onesnaženja v Pivoli, posledice odlaganja komunalnega blata, naslovila predlog, da v program sanacije vključi tudi kontinuirano vzorčenje površinske in podzemne vode na območju vodnjakov v Bohovi. 

FOTO: DRSV

Vodnjaka Bohova 1 in Bohova 2 – prvi na območju mariborske in drugi hoške občine – sta blizu kraja onesnaženja in sta oba v sistemu črpališč Mariborskega vodovoda. Vsak dan se iz teh vodnjakov načrpa okoli 1900 m3 pitne vode.

S komunalnim blatom onesnaženi potok v Pivoli se izliva v Hočki potok, ta pa teče naprej po vodovarstvenih območjih, kjer sta tudi bohovska vodnjaka

SSVO zato ocenjuje, da lahko, glede na razsežnosti onesnaženja v Pivoli, pričakujemo morebitne dolgoročne posledice v obliki površinskega in podzemnega onesnaženja vode in da moramo biti na to karseda pozorni že zdaj. “Smiselno je, da določeno daljše časovno obdobje kontinuirano vzorčimo tako površinsko kot podzemno vodo na lokacijah blizu vodnjakov (ali tudi drugih, izbranih po strokovni presoji),” zapišejo na mariborski občini.

SSVO je sicer nosilec imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda na vodovarstvenem območju črpališč Mariborskega vodovoda. Monitoring se izvaja kot skupni projekt, v sodelovanju strinajstimi občinami, na širšem vodovarstvenem območju vodnih virov Selniška Dobrava, Ruše, Vrbanski plato, Betnava, Bohova, Dobrovce in Ceršak.

SSVO bo v odziv na onesnaženje v Bohovi izvedla naslednje:
– v okviru rednega programa monitoringa za leto 2021 bo poskrbela za vzorčenje in analizo
vode iz Hočkega potoka na lokaciji, določeni v letnem programu, ki je blizu vodnjakov (odvzem
dveh vzorcev v različnih časovnih obdobjih);
– v letnem programu monitoringa za leto 2021 bo prilagodila program vzorčenja podzemne vode tako, da bo dodatno vzorčila vodo na strokovno izbrani lokaciji – glede na bližino vodnjakov in v smeri toka podzemne vode glede na lokacijo onesnaženja (odvzem dveh vzorcev v različnih časovnih obdobjih).

Pogostejšega vzorčenja in analiz tako površinske kot podzemne vode v okviru sprejetega letnega programa lokalne skupnosti, ki sofinancirajo monitoring, ne morejo prevzemati; zato tudi predlog okoljskemu ministrstvu, da dodatno vzorčenje vključi v program sanacije onesnaženja.

“Če bi namreč prišlo do onesnaženja pitne vode v bohovskih vodnjakih s časovnim zamikom, moramo že zdaj razmišljati o posledicah in stroških, ki bi lahko nastali zaradi nujnega zaprtja črpališča, sanacije vodnjakov, zagotavljanja nadomestnih virov pitne vode in podobni,” so še zapisali na mariborski občini.